Redakcijski popravki v učnem načrtu fizika splošna gimnazija in v učnem načrtu fizika klasična, strokovna gimnazija iz leta 2008 z utemeljitvami

(1)

Priloga 1:

Zavod RS za šolstvo

Predmetna skupina za fiziko

Nova Gorica, 14. julij 2014

Redakcijski popravki v učnem načrtu fizika splošna gimnazija in v učnem načrtu fizika klasična, strokovna gimnazija iz leta 2008 z utemeljitvami

Razlike med zapisom v UN 2008 in predlogom zapisa za 2. izdajo so označene z rumenim. Ob vsakem popravku je na koncu podana še utemeljitev.

Zapis v UN 2008:

2.1 Poznajo definiciji za trenutno in povprečno hitrost pri premem gibanju:

Dijaki razlikujejo koordinato x, premik Δx in opravljeno pot s.

Razlikujejo med povprečno hitrostjo na poljubnem intervalu

t

_:v 

 x

t in trenutno hitrostjo v 

 x

t ^{, ko je}

t

ustrezno majhen, ter uporabijo ti definiciji pri enakomernem gibanju. Zavedajo se relativnosti gibanja in znajo za premo enakomerno gibanje izračunati relativno hitrost telesa glede na enakomerno se gibajoč sistem.

Zapis v 2. izdaji UN:

2.1 Poznajo definiciji za trenutno in povprečno hitrost pri premem gibanju:

Dijaki razlikujejo koordinato x, premik Δx in opravljeno pot s.

Razlikujejo med povprečno hitrostjo na poljubnem intervalu t_:v 

 x

t in trenutno hitrostjo v 

 x

t ^{, ko je}t ustrezno majhen, ter uporabijo ti definiciji pri premem gibanju. Zavedajo se relativnosti gibanja in znajo za premo enakomerno gibanje izračunati relativno hitrost telesa glede na enakomerno se gibajoč sistem.

Utemeljitev:

Pri cilju 2.1., kjer je govora o trenutni hitrosti, je smiselno govoriti o premem gibanju in ne o enakomernem gibanju. Korekcija odpravi to napako.

(2)

2 2.3 Ponovijo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in pospešek pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem premem gibanju ter grafično prikažejo količine s, v in a v odvisnosti od časa t (samo za primere, ko je začetna hitrost enaka nič):

Znajo uporabiti enačbi v 2

at2

s t

s  za računanje poti pri enakomerno pospešenem gibanju.

Dijaki z danega grafa ugotovijo vrsto gibanja in začetne pogoje. Iz danega (besednega) opisa gibanja, pri katerem sta hitrost ali pospešek konstantna, znajo skicirati grafe s(t), v(t) in a(t).

Grafe v(t) in a(t) znajo skicirati tudi za primere, ko začetna hitrost ni enaka nič.

2.3 Ponovijo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in pospešek pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem premem gibanju. Zapišejo in uporabljajo enačbe za lego in premik pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem premem gibanju. Grafično prikažejo količine x, s, v in a v odvisnosti od časa t. (Samo za primere, ko je začetna hitrost pri enakomerno pospešenem gibanju enaka nič.):

Znajo uporabiti enačbi v 2

at2

s t

s  za računanje poti pri enakomerno pospešenem gibanju.

Znajo uporabiti enačbi x = x0 + vt in x = x0 + za računanje lege pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem gibanju.

Dijaki z danega grafa ugotovijo vrsto gibanja in začetne pogoje. Iz danega (besednega) opisa gibanja, pri katerem sta hitrost ali pospešek konstantna, znajo skicirati grafe x(t), s(t), v(t) in a(t).

Grafe v(t) in a(t) znajo skicirati tudi za primere, ko začetna hitrost ni enaka nič.

Utemeljitev:

Korekcija odpravlja vrsto nekonsistentnosti. O legi in premiku v UN za OŠ ni govora in tega ne moremo ponavljati, izračun poti iz seštevanja velikosti ustrezno izbranih premikov pri premem gibanju pa sledi iz razumevanja lege, premika in poti v cilju 2.1. Dosledno ločevanje med lego, premikom in potjo bistveno pripomore k razumevanju rezultatov računalniško podprtih meritev fizikalnih količin, ki opisujejo gibanje.

(3)

3 2.4 Zapišejo in uporabljajo enačbe za pot, hitrost in pospešek pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem premem gibanju ter grafično prikažejo količine s, v in a v odvisnosti od časa t (za primere , ko začetna hitrost ni enaka nič):

[Medpredmetna povezava z matematiko – dijaki prepoznajo povezavo med y = kx + n in npr. v = vo - at. Dijaki razumejo primere, zapišejo enačbe in narišejo grafe za enakomerno pospešeno (v = vo + at) in za enakomerno pojemalno gibanje( v = vo - at).]

2.4 Zapišejo in uporabljajo enačbe za lego, premik, pot, hitrost in pospešek pri enakomernem in pri enakomerno pospešenem premem gibanju ter grafično prikažejo količine x, s, v in a v odvisnosti od časa t (za primere , ko začetna hitrost ni enaka nič):

[Medpredmetna povezava z matematiko – dijaki prepoznajo povezavo med y = kx + n in npr. v = vo - at. Dijaki razumejo primere, zapišejo enačbe in narišejo grafe za enakomerno pospešeno ( v = vo + at) in za enakomerno pojemalno gibanje (v = vo - at).]

Utemeljitev:

Korekcija odpravlja vrsto nekonsistentnosti.

Zapis v UN 2008:

2.6 Razumejo, kaj v grafu pomenita strmina in ploščina:

Razumejo, da je na grafu s(t) strmina hitrost, na grafu v(t) strmina pospešek, ploščina pod krivuljo pa opravljena pot.

[Medpredmetna povezava z matematiko – strmina krivulje in ploščina pod krivuljo.]

2.6 Razumejo, kaj v grafu pomenita strmina in ploščina:

Z grafa x(t) znajo razbrati hitrost (strmina), z grafa v(t) pa premik (ploščina pod krivuljo) in pospešek (strmina).

[Medpredmetna povezava z matematiko – strmina krivulje in ploščina pod krivuljo.]

Utemeljitev:

Korekcija odpravlja vrsto nekonsistentnosti.

(4)

4 2.7 Pri enakomernem in enakomerno pospešenem premem gibanju z grafa s(t) razberejo hitrost, iz grafa v(t) pot in pospešek, iz grafa a(t) pa določijo hitrost.

2.7 Pri enakomerno pospešenem gibanju znajo z grafa a(t) določiti spremembo hitrosti (ploščina pod krivuljo).

Utemeljitev:

Pojem 'razumevanje' vključuje sposobnost uporabe, zato je del cilja 2.7 v obstoječem UN že vsebovan v cilju 2.6. Predlagana korekcija odpravlja podvajanje.

Zapis v UN 2008:

2.8 Za premo gibanje povežejo predznak hitrosti s smerjo gibanja, po predznaku pospeška pa prepoznajo zaviranje ali pospeševanje.

2.8 Za premo gibanje povežejo predznak hitrosti s smerjo gibanja, po predznaku pospeška in hitrosti pa prepoznajo zaviranje ali pospeševanje.

Utemeljitev:

Korekcija odpravlja nedoslednost.

Zapis v UN 2008:

3.8 Uporabijo vzmet za merjenje sil (ponovitev iz OŠ) in spoznajo prožnostni koeficient vzmeti: F = k s

Dijaki navedejo več primerov deformacije, zapišejo enačbo in predstavijo graf F = F (s). Zavedajo se omejene veljavnosti enačbe.

3.8 Uporabijo vzmet za merjenje sil (ponovitev iz OŠ) in spoznajo prožnostni koeficient vzmeti: F = k x

Dijaki navedejo več primerov deformacije, zapišejo enačbo in predstavijo graf F = F (x). Zavedajo se omejene veljavnosti enačbe.

Utemeljitev:

Korekcija odpravlja nedoslednost v uporabi oznak.

(5)

5 3.10 (I) Poznajo enačbo za silo lepenja in rešujejo naloge, kjer nastopa lepenje.

3.10 Poznajo enačbo za silo lepenja in rešujejo naloge, kjer nastopa lepenje.

Utemeljitev:

Prvotni zapis vsebuje lepenje le kot izbirno vsebino, čeprav gre za pojav brez katerega ne moremo pojasniti najbolj preprosta gibanja kot je na primer hoja. Korekcija dopolnjuje opis ciljev in vsebin tako, da ta predstavlja zaključeno celoto.

Zapis v UN 2008:

3.17 Ponovijo izračun sile vzgona. Sila vzgona je nasprotno enaka teži izpodrinjene tekočine:

Dijaki rešujejo zahtevnejše probleme kot v osnovni šoli, na primer določanje potopljenega deleža telesa.

3.17 Ponovijo izračun sile vzgona.

Dijaki rešujejo probleme, v katerih nastopa sila vzgona.

Utemeljitev:

Dodatek k 3.17, ki je v obstoječem UN, ni potreben, ker je zajet v predlaganem opisu. Spremenjeno dodano besedilo bolj korektno opiše obstoječi cilj.

Zapis v UN 2008:

7.6 Izračunajo delo, ki ga prožna vijačna vzmet prejme ali odda, terzapišejo enačbo za prožnostno energijo vijačne vzmeti A = Δ Wpr = k s ²/2.

7.6 Izračunajo delo, ki ga prožna vijačna vzmet prejme ali odda, terzapišejo enačbo za prožnostno energijo vijačne vzmeti A = Δ Wpr = k x ²/2.

Utemeljitev:

Cilj 7.6. postane SZ namesto PZ.

Cilj 7.7. je SZ in vsebuje sposobnost uporabe izreka o mehanski energiji, le ta pa vključuje tudi prožnostno energijo. Cilj 15.7. je SZ in zahteva poznavanje energijskih pretvorb pri nihalu na vijačno vzmet. Predlagana korekcija odpravlja dve vsebinski neskladnosti in tudi nedoslednost pri rabi oznak.

(6)

6 11.1 Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo pojem električne sile kot sile med električnima nabojema, ločijo med prevodniki in izolatorji, pojasnijo delovanje elektroskopa:

Dijaki vedo, da so telesa navadno električno nevtralna in da pri naelektritvi ločimo pozitivno in negativno naelektrene delce. Vedo, da je naboj značilna lastnost osnovnih delcev. Pozitivni in negativni naboj se privlačita, istoimenska naboja se odbijata. Telesa lahko naelektrimo z drgnjenjem (izolatorji), pri influenci pa se na površini prevodnikov pozitivni in negativni naboj prerazporedita;

Faradayeva kletka.

11.1 Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo pojem električne sile kot sile med električnima nabojema, ločijo med prevodniki in izolatorji, pojasnijo delovanje elektroskopa:

Dijaki vedo, da so telesa navadno električno nevtralna in da pri naelektritvi ločimo pozitivno in negativno naelektrene delce. Vedo, da je naboj značilna lastnost osnovnih delcev in da se skupni naboj vedno ohranja. Pozitivni in negativni naboj se privlačita, istoimenska naboja se odbijata. Telesa lahko naelektrimo z drgnjenjem (izolatorji), pri influenci pa se na površini prevodnikov pozitivni in negativni naboj prerazporedita; Faradayeva kletka.

Utemeljitev:

Dodana je le eksplicitna navedba vsebine osnovnega fizikalnega zakona brez katerega ni mogoče obravnavati poglavja o elektriki. Dijaki se učijo o tem zakonu tako pri fiziki kot pri kemiji. Predlagana korekcija le odpravlja pomanjkljivost zapisa in ne širi njegove vsebine.

(7)

7 11.4 Opišejo električno polje, z električnimi silnicami ponazorijo polje točkastega naboja in ploščnega kondenzatorja ter poznajo definicijo za jakost električnega polja:

Dijaki definirajo vektor električne poljske jakosti kot vektor električne sile na enoto pozitivnega merilnega naboja E = Fe / e. Gostota silnic je povezana z jakostjo polja. Dijaki vedo, da se električne sile in električne poljske jakosti vektorsko seštevajo.

11.4 Opišejo električno polje, z električnimi silnicami ponazorijo polje točkastega naboja in ploščnega kondenzatorja ter poznajo definicijo za jakost električnega polja. Izračunajo jakost električnega polja v okolici točkastega naboja:

Dijaki definirajo vektor električne poljske jakosti kot vektor električne sile na enoto pozitivnega merilnega naboja

e E F^e

 

 . Gostota silnic je povezana z jakostjo polja. Dijaki vedo, da se električne sile in električne poljske jakosti vektorsko seštevajo.

Utemeljitev:

Sposobnost izračunati jakost električnega polja točkastega naboja sledi iz ciljev 11.2 in 11.4., ki oba sodita med splošna znanja. Predlagana korekcija odpravlja nekonsistentnost, saj je v obstoječem UN izračun jakosti električnega polja točkastega naboja uvrščen med posebna znanja.

(8)

8 11.5 (I) Poznajo definicijo za električno napetost med dvema točkama v homogenem električnem polju:

Pri premiku merilnega naboja em v električnem polju iz točke 1 v točko 2 v smeri silnic opravi električna sila delo A21. Električna napetost točke 2 glede na točko 1 je definirana kot delo električne sile na merilni naboj:

U21 = A21 / em . Pri premikih pravokotno na silnice je opravljeno električno delo nič in napetost med temi točkami je tudi nič. Dijaki poznajo elektronvolt kot enoto za energijo.

11.5 Poznajo definicijo za električno napetost med dvema točkama v homogenem električnem polju:

Pri premiku merilnega naboja em v električnem polju iz točke 1 v točko 2 v smeri silnic opravi električna sila delo A21. Električna napetost točke 2 glede na točko 1 je definirana kot delo električne sile na merilni naboj:

U21 = A21 / em . Pri premikih pravokotno na silnice je opravljeno električno delo nič in napetost med temi točkami je tudi nič.

Utemeljitev:

11.5. postane PZ namesto (I). Cilj 11.10 (PZ) zahteva od dijakov poznavanje natanko iste vsebine, ki je opisana kot definicija v cilju 11.5. Enoto elektronvolt je bolj smiselno obravnavati pri cilju 12.2.

Korekcija odpravlja nekonsistentnost.

Zapis v UN 2008:

11.8 Izračunajo jakost električnega polja v okolici nekaterih sistemov nabojev:

Dijaki znajo izračunati jakost električnega polja v okolici enega ali dveh točkastih nabojev, v bližini velike naelektrene ravne plošče in v notranjosti kondenzatorja: Et = e /(4πε0 r² ), Ep= e /(2ε0 S ), Ek = e /(ε0 S ).

11.8 Izračunajo jakost električnega polja v okolici nekaterih sistemov nabojev:

Dijaki znajo izračunati jakost električnega polja v okolici dveh ali več točkastih nabojev, v bližini velike naelektrene ravne plošče in v notranjosti ploščnega kondenzatorja: Et = e /(4πε0 r² ), Ep= e /(2ε0 S ), Ek

= e /(ε0 S ).

Utemeljitev:

Korekcija 11.4. zahteva ustrezno korekcijo 11.8, v kateri sta dodani še dve korekciji, ki smiselno dopolnjujeta oziroma pojasnjujeta cilj 11.8.

(9)

9 12.2 Definirajo napetost vira in padec napetosti na porabniku:

Dijaki definirajo napetost vira z električnim delom vira na enoto potisnjenega naboja Uv = Ae/e . Padec napetosti na porabniku definirajo z električnim delom, ki ga prejme porabnik na enoto pretočenega naboja U= Ae/e.

12.2 Definirajo napetost vira in napetost na porabniku:

Dijaki definirajo napetost vira z električnim delom vira na enoto potisnjenega naboja Uv = Ae/e . Napetost na porabniku definirajo z električnim delom, ki ga prejme porabnik na enoto pretočenega naboja U= Ae/e. Dijaki poznajo elektronvolt kot enoto za energijo.

Utemeljitev:

Eksplicitna navedba enote elektronvolt odpravlja pomanjkljivost, saj le to uporabljamo pri številnih vsebinah, ki sodijo v SZ.

Znano je, da lahko izraz »padec napetosti« pri dijakih spodbuja napačno razumevanje in s tem težave pri reševanju nalog. Korekcija predstavlja izboljšavo pri zapisu ciljev in ne posega v njihovo vsebino.

Zapis v UN 2008:

12.3 Ponovijo Ohmov zakon in definicijo za upor:

Dijaki vedo, da je tok skozi prevodnik sorazmeren s padcem napetosti na porabniku U in obratno sorazmeren z uporom porabnika (I = U/R). Vedo, da Ohmov zakon ne velja za vse prevodnike.

12.3 Ponovijo Ohmov zakon in definicijo za upor:

Dijaki vedo, da je tok skozi prevodnik sorazmeren z napetostjo na porabniku U in obratno sorazmeren z uporom porabnika (I = U/R). Vedo, da Ohmov zakon ne velja za vse prevodnike.

Utemeljitev:

(10)

10 12.5 Ponovijo vzporedno in zaporedno vezavo upornikov ter pojasnijo vezavo ampermetra in voltmetra v električnem krogu. Znajo izmeriti tok in napetost v preprostih električnih krogih:

Dijaki vedo, da je pri vzporedni vezavi na porabnikih isti padec napetosti in da pri zaporedni vezavi teče skozi porabnike isti tok. Vedo, da mora imeti voltmeter velik upor, ampermeter pa majhen upor glede na ostale porabnike.

12.5 Ponovijo vzporedno in zaporedno vezavo upornikov ter pojasnijo vezavo ampermetra in voltmetra v električnem krogu. Znajo izmeriti tok in napetost v preprostih električnih krogih:

Dijaki vedo, da je pri vzporedni vezavi na porabnikih ista napetost in da pri zaporedni vezavi teče skozi porabnike isti tok. Vedo, da mora imeti voltmeter velik upor, ampermeter pa majhen upor glede na ostale porabnike.

Utemeljitev:

Zapis v UN 2008:

12.7 Pojasnijo vezavo porabnikov v hišni napeljavi:

Dijaki znajo skicirati električno shemo za hišno napeljavo dveh ali več porabnikov, stikal in varovalke.

Poznajo pomen varovalke in znajo izračunati največjo moč, ki jo lahko pri dani varovalki skupaj porabljajo porabniki.

12.7 Uporabijo zakon o ohranitvi naboja in ohranitvi energije pri obravnavi preprostih električnih vezij z enim virom napetosti. Dijaki vedo, da je vsota tokov, ki pritekajo v razvejišče enaka vsoti tokov, ki iz njega odtekajo. Dijaki vedo, da je vsota napetosti na porabnikih enaka napetosti vira.

Pojasnijo vezavo porabnikov v hišni napeljavi:

Dijaki znajo skicirati električno shemo za hišno napeljavo dveh ali več porabnikov, stikal in varovalke.

Poznajo pomen varovalke in znajo izračunati največjo moč, ki jo lahko pri dani varovalki skupaj porabljajo porabniki.

Utemeljitev:

Za zagotavljanje cilja 12.7 (ta je SZ) morajo dijaki razumeti kako se delijo tokovi v razvejišču. Korekcija odpravlja nekonsistentnost.

(11)

11 12.9 Ponovijo enačbo za električno moč pri enosmernem toku. Enačbo posplošijo na enačbo za moč pri izmeničnem toku in jo uporabijo v primerih enega napetostnega izvira in enega porabnika:

Dijaki vedo, da je električna moč, ki jo porablja porabnik, enaka produktu padca napetosti na porabniku in toka skozi porabnik (P = UI). Pri izmeničnem toku računajo z efektivnimi vrednostmi toka in napetosti. Narisati znajo graf za sinusno izmenično napetost hišne napeljave in na njem označiti nihajni čas in amplitudo nihanja.

12.9 Ponovijo enačbo za električno moč pri enosmernem toku. Enačbo posplošijo na enačbo za moč pri izmeničnem toku in jo uporabijo v primerih enega napetostnega izvira in enega porabnika:

Dijaki vedo, da je električna moč, ki jo porablja porabnik, enaka produktu napetosti na porabniku in toka skozi porabnik (P = UI). Pri izmeničnem toku računajo z efektivnimi vrednostmi toka in napetosti.

Narisati znajo graf za sinusno izmenično napetost hišne napeljave in na njem označiti nihajni čas in amplitudo nihanja.

Utemeljitev:

Zapis v UN 2008:

14.5 Zapišejo splošni indukcijski zakon in ga uporabijo pri spreminjanju magnetnega pretoka skozi tuljavo: Ui = Δ Φm/ Δt.

14.5 Zapišejo splošni indukcijski zakon in ga uporabijo pri spreminjanju magnetnega pretoka skozi zanko in skozi tuljavo: Ui = - Δ Φm/ Δt.

Utemeljitev:

Obstoječe besedilo navaja le tuljavo, ki je ekvivalentna zaporedni vezavi več zank in zato zahtevnejša za razumevanje kot primer z zanko. Korekcija smiselno dodaja možnost obravnave enostavnejšega primera. Predznak minus dodamo zaradi Lenzovega pravila, ki je obravnavano v cilju 14.4 (PZ).

(12)

12 Zapis v UN 2008:

15.13 Zapišejo in uporabijo zveze med amplitudami odmika, hitrosti in pospeška:

0 0

v s_,a₀v₀



15.13 Zapišejo in uporabijo zveze med amplitudami odmika, hitrosti in pospeška:

v0 = x0(2π/t0) , a0 = v0(2π/t0) Utemeljitev:

Količina  je ostanek izpeljave pri kateri vpeljemo nihanje preko kroženja. Ker veljavni UN ne vključuje več obravnavo kotne hitrosti, je takšen zapis neustrezen. Poleg tega količina  v UN ni nikjer definirana. Predlagani zapis smiselno opisuje nihanje s količinami, ki so obravnavane v okviru SZ v UN. Sprememba s0 v x0 je v skladu z odločitvijo o poenotenju rabe oznak x za lego in s za pot v celotnem UN.

Zapis v UN 2008:

15.14 Zapišejo in uporabijo enačbe s(t), v(t) in a(t) pri sinusnem nihanju:;

0sin

s s



t_,v v₀cos



t_,aa₀sin



t

[Medpredmetna povezava z matematiko – kotne funkcije.]

15.14 Zapišejo in uporabijo enačbe x(t), v(t) in a(t) pri sinusnem nihanju:

x = x0 sin(2πt/t0) , v = v0 cos(2πt/t0), a = -a0 sin(2πt/t0) [Medpredmetna povezava z matematiko – kotne funkcije.]

Utemeljitev:

Količina  je ostanek izpeljave pri kateri vpeljemo nihanje preko kroženja. Ker veljavni UN ne vključuje več obravnavo kotne hitrosti, je takšen zapis neustrezen. Poleg tega količina  v UN ni nikjer definirana. Predlagani zapis smiselno opisuje nihanje s količinami, ki so obravnavane v okviru SZ v UN. Sprememba s in s0 v x in x0 je v skladu z odločitvijo o poenotenju rabe oznak x za lego in s za pot v celotnem UN.

(13)

13 16.6 Opišejo odboj valovanja:

Na meji sredstva, po katerem se širi, se valovanje odbije. Če ima v drugem sredstvu valovanje manjšo hitrost, se pri odboju v prvo sredstvo faza obrne – primer valovanja na vrvi. Velja odbojni zakon – vpadni kot je enak odbojnemu.

16.6 Opišejo odboj valovanja:

Na meji sredstva, po katerem se širi, se valovanje odbije. Velja odbojni zakon – vpadni kot je enak odbojnemu.

Utemeljitev:

Prvotni zapis cilja vsebuje le odboj na trdo vpetem koncu. Korekcija, ki bi dopolnila opis tako, da bi ta predstavljal zaključeno celoto, bi morala dodati še primer, ko se faza ne obrne. Ker je to v celotnem poglavju o valovanju edini cilj, ki omenja fazo valovanja in je pri drugih ciljih ne obravnavamo, predlagamo, da jo izpustimo tudi v cilju 16.6.

Zapis v UN 2008:

17.4 Poznajo definicijo za lomni količnik, zapišejo lomni zakon in ga znajo uporabiti:

c0

n c _, ²

1

sin sin

n n





^

17.4 Poznajo definicijo za lomni količnik (kvocient), zapišejo lomni zakon in ga znajo uporabiti:

c0

n c _, ²

1

sin sin

n n





^

Utemeljitev:

Predlagana korekcija je v skladu z odločitvijo DPK SM in PRS, da uporabljamo kot strokovni termin v UN v oklepaju tudi uveljavljene tujke, saj se pojavljajo v slovenski strokovni literaturi – tudi v učbenikih.

(14)

14 17.5 Pojasnijo popolni odboj in navedejo primer:

Dijaki vedo, da popolni odboj nastane pri prehodu svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost poveča.

17.5 Pojasnijo popolni (totalni) odboj in navedejo primer:

Dijaki vedo, da popolni (totalni) odboj nastane pri prehodu svetlobe v sredstvo, v katerem se ji hitrost poveča.

Utemeljitev:

Predlagana korekcija je v skladu z odločitvijo DPK SM in PRS, da uporabljamo kot strokovni termin v UN v oklepaju tudi uveljavljene tujke, saj se pojavljajo v slovenski strokovni literaturi – tudi v učbenikih.

Zapis v UN 2008:

17.8 (I) Opazujejo preslikave z lupo, pojasnijo njeno uporabo, definirajo povečavo in jo izračunajo.

17.8 Opazujejo preslikave z lupo, pojasnijo njeno uporabo, definirajo povečavo in jo izračunajo.

Utemeljitev:

Vsebina tega cilja je v celoti zajeta v cilju 17.10, ki je PZ. Dodatna zahteva je le opazovanje pojava, kar pa pri pouku fizike ne sme biti težava.

Zapis v UN 2008:

20.4 Kvalitativno z energijskega stališča pojasnijo masni defekt in vezavno energijo jedra:

Uporabiti znajo enačbo W = Δmc². Zapis v 2. izdaji UN:

20.4 Z energijskega stališča pojasnijo masni defekt in vezavno energijo jedra:

Uporabiti znajo enačbo W = Δmc². Utemeljitev:

V obstoječem besedilu je beseda »kvalitativno« v protislovju z opisom, ki zahteva sposobnost uporabe enačbe, to je kvantitavne izračune. Korekcija odpravlja nekonsistentnost.

Zapis v UN 2008:

21.4 Opišejo glavne objekte v vesolju: zvezde, zvezdne kopice, galaksije.

21.4 Opišejo glavne objekte v vesolju: planete in njihove satelite, zvezde, zvezdne kopice, galaksije.

Utemeljitev:

Korekcija dopolnjuje zapis tako, da ta predstavlja zaključeno celoto.

Predloge popravkov z utemeljitvijo je zapisal Milenko Stiplovšek, pregledal in oblikoval Samo Božič.