UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
TATJANA PECIN ZAVRŠAN
SPODBUJANJE UČENCEV K OBLIKOVANJU POZITIVNIH STALIŠČ DO OKOLJA PRI POUKU GEOGRAFIJE
V 6.RAZREDU OSNOVNE ŠOLE MAGISTRSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
TATJANA PECIN ZAVRŠAN
SPODBUJANJE UČENCEV K OBLIKOVANJU POZITIVNIH STALIŠČ DO OKOLJA PRI POUKU GEOGRAFIJE
V 6.RAZREDU OSNOVNE ŠOLE MAGISTRSKO DELO
Mentor:
Izr. prof. dr. Gregor Torkar
LJUBLJANA, 2016
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič in zopet in znova.
(Tone Pavček)
Tebi!
ZAHVALA
Za izjemno razumevanje, strokovno vodenje, vse nasvete … pri pisanju magistrske naloge, se zahvaljujem
mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju.
I
IZVLEČEK
V magistrskem delu bo predstavljena akcijska raziskava, s pomočjo katere bomo spoznali, kako lahko pri pouku geografije v 6. razredu osnovne šole spodbujamo pri učencih oblikovanje pozitivnih stališč do okolja s poučevanjem okoljskih vsebin.
Cilji okoljske vzgoje so usmerjeni k spodbujanju večjega zavedanja učencev o pomenu sonaravnega in trajnostnega razvoja družbe. Zato učne vsebine z okoljsko problematiko omogočajo, da se učenci usposobijo za razumevanje le-te.
Z aktivnim in izkustvenim učenjem oz. problemskim poukom bodo učenci postavljeni v situacije, ki od njih zahtevajo premišljeno in odgovorno ravnanje, zasnovano na kritičnem razmišljanju ter izoblikovanju lastnih kriterijev za odločanje.
Pri obravnavi določenih učnih vsebin pri pouku geografije v 6. razredu (npr. geografija se predstavi, življenje na celini, podnebne in rastlinske značilnosti Zemlje) bodo te učenci povezali z obravnavo različnih okoljskih problemov v lokalnem okolju in ob ponujanju možnosti za njihovo rešitev, razvijali odgovoren odnos ter pozitivna stališča do okolja.
V teoretičnem delu naloge bodo predstavljeni cilji okoljske vzgoje in vsebine učnega načrta za geografijo v 6. razredu, kjer so izpostavljene možnosti za okoljsko ozaveščanje oz. za oblikovanje stališč ter vrednot, ki jih lahko učenci ob spoznavanju (lokalnih) okoljskih problemov oblikujejo. Prav tako bodo predstavljeni načini poučevanja okoljskih vsebin.
V empiričnem delu bo predstavljeno raziskovanje lokalnega okolja, ki bo potekalo po korakih, pri čemer bodo rezultati vsakega predhodnega koraka osnova akcije naslednjega koraka.
Posamezni akcijski koraki bodo načrtovani kot problemski in izkustveni pouk, preko katerega se bodo učenci tudi vrednostno opredeljevali oz. zavzemali konkretna stališča do okolja.
Med ključnimi pokrajinskimi ekološkimi problemi vzhodnega območja Ljubljane, kjer je šola, lahko izpostavimo prometno problematiko, poškodovanost gozdnih površin, onesnaženost ozračja in naraščanje števila prebivalstva.
Preden smo z učenci začeli izvajati posamezne akcijske korake, smo s pregledom Učnega načrta spoznavanje okolja za 1., 2. in 3. razred, Učnega načrta družba za 4. in 5. razred ter Učnega načrta naravoslovje in tehnika za 4. in 5. razred ugotovili, katere teme oziroma vsebine, ki opredeljujejo okoljsko problematiko, so učenci že spoznali, ter s tem, katere standarde znanja
II
so že dosegli. Pridobljena spoznanja so predstavljala osnovno izhodišče za preizkus znanja, s katerim je ugotovljeno, kakšno je znanje učencev o okoljskih problemih. Sledila je še analiza učnega načrta za pouk geografije v 6. razredu osnovne šole, s katero je ugotovljeno, pri katerih temah oziroma vsebinah lahko izpostavimo okoljsko problematiko. Z akcijskimi koraki, ki smo jih v nadaljevanju z učenci izvedli, so spoznavali vpliv lege in površja domače pokrajine na onesnaženost ozračja v njej, kakšna je kakovost zraka v domači pokrajini ter kako poškodovano je rastje v šolskem parku, kjer se je raziskava izvajala.
V raziskavi je ugotovljeno, da se število ciljev okoljske vzgoje sistematično povečuje. Največ ciljev lahko učenci uresničijo pri predmetu naravoslovje in tehnika. Geografija kot naravoslovni in družboslovni predmet hkrati lahko cilje okoljske vzgoje uresničuje pri večini geografskih vsebin, čeprav so med trinajstimi operativnimi cilji okoljske vzgoje »skriti« le v petih učnih ciljih.
S preizkusom znanja smo ugotovili, da učenci razumejo vpliv površja na življenjske razmere v pokrajini in tudi vpliv vremenskih situacij na onesnaženost zraka domače pokrajine. Med ključnimi onesnaževalci izpostavljajo emisije iz prometa in industrije v Vevčah ter Zalogu. Za poškodovanost smrek v šolskem parku krivijo človeka, do izboljšanja stanja pa naj bi prišlo z večjim izobraževanjem in okoljskim osveščanjem krajanov.
Empirično raziskovanje je bilo usmerjeno v akcijsko delovanje v domačem kraju. Učenci so spoznavali vpliv lege in površja na onesnaženost zraka v Polju, kakovost zraka v Polju ter okolici in poškodovanost smrek v šolskem parku.
Z večjim spoznanjem okoljske problematike domačega kraja in neposrednim doživljanjem okolja pri terenskem delu smo pri učencih vplivali na oblikovanje pozitivnih stališč do okolja.
Ključne besede:
okoljska vzgoja, pouk geografije, pokrajinsko ekološki problemi vzhodnega območja Ljubljane, pozitivna stališča do okolja
III
ABSTRACT
In the master´s thesis, action research will be presented with which we will learn how can we in geography lessons in the 6th grade of primary school in pupils encourage formation of positive attitude toward environment by teaching environmental topics.
The objectives of the environmental education are oriented toward promotion of higher awareness of pupils about the importance of environmentally friendly and sustainable development of society. Therefore, teaching contents with environmental issues enable pupils to understand this.
With active and experimental learning or problem centred lessons, pupils will be placed in situations which require deliberate and responsible actions based on critical thinking and formation of their own criteria for decision-making.
In discussing certain teaching contents in geography lessons in the 6th grade (e.g. geography presents itself, life on a continent, climate and plant characteristics of Earth), pupils will relate them with discussion of various environmental issues in local environment by offering possible solutions thereof, develop responsible attitude and positive standpoints toward environment.
In the theoretical part of the thesis, the objectives of the environmental education will be presented and contents of the curriculum for geography in the 6th grade, in which the possibilities for environmental awareness or formation of standpoints and values which can be developed by pupils along learning about (local) environmental problems are pointed out.
In the empirical part, a research of the local environment will be presented, which will be carried out in steps. The results of each preceding step will be a basis of action of the next step.
Individual action steps will be planned as a problem and experimental lessons through which pupils will also take sides with values or take actual standpoints on the environment.
Among the key landscape and ecological problems of the East area of Ljubljana where school is situated, we can point out traffic issues, damaged forest areas, air pollution, and growing population.
Before we started implementing individual action steps with pupils, we overviewed curriculums for the subject learning about the environment in the 1st, 2nd, and 3rd grade, curriculum for the subject society in the 4th and 5th grade, and curriculum for the subject science and technology
IV
in the 4th and 5th grade. With overview we established which topics or contents defining environmental issues pupils already know and which standards of knowledge were already achieved. The obtained findings represented a basic starting point for a test, which determined the knowledge of pupils on environmental topics. This was followed by analysis of the curriculum for geography in the 6th grade of the primary school, which revealed in which topics or contents we can point out environmental issues. With action steps that were further implemented with pupils, they recognized the influence of location and surface of the local landscape its air pollution, the quality of air in local landscape, and the extent to which the plants in school park are damaged, where the research was implemented.
The research revealed that the number of objectives related to environmental issues is systematically increasing. The majority of objectives can be realized in the subject science and technology. Geography as natural and social science can simultaneously fulfil objectives of environmental education in majority of geographical topics, although among thirteen operative objectives, objectives of environmental education are “hidden” in only five of them.
With the test we discovered that pupils understand the influence of the surface on living conditions in the landscape and also the influence of weather situations on air pollution of the local landscape. Among the key polluters they pointed out traffic and industrial emissions in Vevče and Zalog. They blame human for the damaged spruces in the school park, and the improvement shall be reached with more education and environmental awareness of the residents.
The empirical research was directed toward action operation in hometown. Pupils learned about the influence of location and surface on air pollution in Polje, the quality of air in Polje and its vicinity, and damage on spruces in school park.
With greater knowledge of the environmental issues in hometown and a direct experiencing of the environment in field work, we influenced the formation of positive attitude toward environment in pupils.
Key words:
environmental education, geography lessons, action researching, landscape and ecological issues of East area of Ljubljana, positive attitude toward environment.
V
KAZALO
1. UVOD ...1
2. TEORETIČNA IZHODIŠČA ...2
2.1. TRAJNOSTNI RAZVOJ DRUŽBE ...2
2.1.1. Degradacija okolja...2
2.1.2. Globalni okoljski problemi ...2
2.1.2.1. Rast svetovnega prebivalstva ...2
2.1.2.2. Naraščanje porabe naravnih virov in pritiskov na okolje ...3
2.1.2.3. Onesnaženo (geografsko) okolje in njegove sestavine v lokalnem, regionalnem in planetarnem pomenu ...6
2.1.3. Agenda 21 in trajnostni razvoj ...13
2.2. IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ...16
2.2.1. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj v osnovni šoli ...18
2.2.2. Pomen pouka geografije za okoljsko vzgojo v osnovni šoli ...21
2.3. RAZVIJANJE POZITIVNIH STALIŠČ DO OKOLJA Z RAZLIČNIMI METODAMI UČENJA IN POUČEVANJA ...22
2.3.1. Stališča ...23
2.3.2. Metode učenja in poučevanja za spreminjanje stališč ...24
3. EMPIRIČNI DEL ...26
3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA...26
3.2. CILJI RAZISKAVE ...26
3.3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ...27
3.4. UČENCI, KI SODELUJEJO V RAZISKAVI ...28
3.5. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI VZHODNEGA OBROBJA LJUBLJANE, KJER JE POTEKALA RAZISKAVA ...28
3.6. INŠTRUMENTI ...34
3.7. POTEK RAZISKAVE ...35
3.8. REZULTATI Z INTERPRETACIJO ...36
3.8.1. Okoljska vzgoja v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ...36
3.8.1.1. Učni načrt za spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole ...36
3.8.1.2. Učni načrt za družbo v 4. in 5. razredu osnovne šole ...37
3.8.1.3. Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu osnovne šole ...38
3.8.1.4. Cilji okoljske vzgoje v Učnih načrtih spoznavanje okolja, spoznavanje družbe ter naravoslovje in tehnika od 1. do 5. razreda ...39
VI
3.8.1.5. Cilji okoljske vzgoje v Učnem načrtu geografija 6 ... 41
3.8.2. Analiza preizkusa znanja poznavanja okoljske problematike domačega kraja pred izvedenimi akcijami ... 44
3.8.2.1. Geografske značilnosti lege in površja domačega kraja ... 44
3.8.2.2. Kakovost zraka v Polju in okolici ... 49
3.8.2.3. Poškodovanost smrek v šolskem parku ... 54
3.8.3. Akcijsko raziskovanje pri pouku geografije v 6. razredu osnovne šole ... 59
3.8.3.1. Uvodna dejavnost ... 60
3.8.3.2. Prvi akcijski korak: Določanje lege in površja vzhodnega obrobja Ljubljane ... 60
3.8.3.3. Drugi akcijski korak: Onesnaženost zraka v Polju in okolici ... 71
3.8.3.4. Tretji akcijski korak: Ugotavljanje poškodovanosti smrek v šolskem parku ... 82
3.8.4. Stališča učencev do okolja pred in po uvedbi akcijskih korakov ... 94
4. ZAKLJUČEK ... 102
5. LITERATURA ... 107
6. PRILOGE ... 115
VII
KAZALO SLIK
Slika 1: Načini rabe naravnih virov ... 6
Slika 2: Regionalizacija južnega in vzhodnega dela ljubljanske kotline ... 29
Slika 3: Naselja na vzhodnem obrobju Ljubljane ... 30
Slika 4: Izoblikovanost površja južnega dela Ljubljanske kotline ... 31
Slika 5: Vegetacija na vzhodnem delu Ljubljanskega polja ... 32
Slika 6: Ortofoto območja raziskave ... 34
Slika 7: Cilji okoljske vzgoje v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike od 1. do 5. razreda ... 40
Slika 8: Skupina učencev pri orientaciji zemljevida s kompasom ... 63
Slika 9: Učenec s kompasom v roki ... 63
Slika 10: Timsko delo učenk v skupini ... 64
Slika 11: Nastajanje panoramske slike ... 66
Slika 12: Panoramska slika ... 67
Slika 13: Hribovje, ki na vzhodu obdaja Ljubljansko polje – izdelek učenke ... 71
Slika 14: Raziskovalni dnevnik učiteljice ... 73
Slika 15: Domači izdelki učencev ... 74
Slika 16: Učenci pri ogledu filma ... 74
Slika 17: Analiza kakovosti zraka onesnaženega s prašnimi delci PM10, poteka v laboratoriju ... 75
Slika 18: Učenci pri ogledu filma »Vpliv onesnaževal zraka na zdravje ljudi«... 75
Slika 19: Analiza grafov za merilni postaji Vnajnarje in Zadobrova ... 76
Slika 20: Vpliv ozona na zdravje ljudi ... 82
Slika 21: Stopnje poškodovanosti smrek ... 84
Slika 22: Učenci v šolskem parku opazujejo poškodovanost smrek ... 85
Slika 23: Nekatere smreke so učenci uvrstili v stopnjo močno poškodovanih smrek ... 86
Slika 24: Učenci pri skupinskem delu ... 86
Slika 25: Tabelarični prikaz poškodovanih smrek v poročilu skupine ... 87
Slika 26: Zapis ugotovitev ene izmed skupin ... 88
Slika 27: Spol ... 95
Slika 28: Starost ... 95
Slika 29: Strinjanje s trditvami, ki merijo stopnjo ekocentrične etike ... 97
Slika 30: Strinjanje s trditvami, ki merijo stopnjo egocentrične etike ... 99
Slika 31: Strinjanje s trditvami, ki merijo stopnjo antropocentrične etike ... 101
VIII
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Rast svetovnega prebivalstva ... 3
Preglednica 2: Razpoložljivost temeljnih naravnih virov na prebivalca za obdobje 1990 – 2000, izraženo v ha ... 4
Preglednica 3: Ocena (bodoče) vloge energijskih virov in njihovega okoljskega vpliva ... 5
Preglednica 4: Sestava zračnih plasti ... 8
Preglednica 5: Osnovni naravni in antropogeni viri onesnaževanja ozračja ... 9
Preglednica 6: Opis, posledice in viri zračnih emisij ... 10
Preglednica 7: Število ciljev okoljske vzgoje v Učnem načrtu spoznavanje okolja ... 36
Preglednica 8: Število ciljev okoljske vzgoje v Učnem načrtu spoznavanje družbe ... 38
Preglednica 9: Število ciljev okoljske vzgoje v Učnem načrtu naravoslovje in tehnika ... 39
Preglednica 10: Število ciljev okoljske vzgoje v Učnih načrtih spoznavanje okolja, spoznavanje družbe ter naravoslovje in tehnika od 1. do 5. razreda ... 40
Preglednica 11: Cilji z okoljsko vsebino glede na vse cilje v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike ... 41
Preglednica 12: Cilji z okoljsko vsebino glede na vse cilje v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike od 1. do 5. razreda ... 41
Preglednica 13: Primeri dejavnosti učencev, ki spodbujajo doseganje ciljev okoljske vzgoje v Učnem načrtu geografija 6 ... 42
Preglednica 14: Odgovori učencev na nalogo 1 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 44
Preglednica 15: Odgovori učencev na nalogo 2 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 45
Preglednica 16: Odgovori učencev na nalogo 3 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 46
Preglednica 17: Odgovori učencev na nalogo 4 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 47
Preglednica 18: Odgovori učencev na nalogo 5 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 48
Preglednica 19: Odgovori učencev na nalogo 6 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 49
Preglednica 20: Odgovori učencev na nalogo 7 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 50
X
Preglednica 21: Odgovori učencev na nalogo 8 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 51 Preglednica 22: Odgovori učencev na nalogo 9 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 52 Preglednica 23: Odgovori učencev na nalogo 10 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 53 Preglednica 24: Odgovori učencev na nalogo 11 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 54 Preglednica 25: Odgovori učencev na nalogo 12 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 55 Preglednica 26: Odgovori učencev na nalogo 13 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 56 Preglednica 27: Odgovori učencev na nalogo 14 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 57 Preglednica 28: Odgovori učencev na nalogo 15 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 58 Preglednica 29: Odgovori učencev na nalogo 16 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 59 Preglednica 30: Primerjava stopnje ekocentrične etike pred uvedenimi akcijami in po uvedenih akcijah ... 97 Preglednica 31: Primerjava stopnje egocentrične etike pred uvedenimi akcijami in po uvedenih akcijah ... 98 Preglednica 32: Primerjava stopnje antropocentrične etike pred uvedenimi akcijami in po uvedenih akcijah ... 100 Preglednica 33: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu spoznavanje okolja ... 117 Preglednica 34: Pogostost pojavljanja posamezne naloge v Učnem načrtu spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda ... 126 Preglednica 35: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu spoznavanja družbe v osnovni šoli – tematski sklop »Ljudje v družbi« ... 127 Preglednica 36: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu spoznavanje družbe v osnovni šoli – tematski sklop »Ljudje v prostoru in ljudje v času« ... 128
XI
Preglednica 37: Pogostost pojavljanja posamezne naloge v učnem načrtu spoznavanja družbe v 4. in 5.
razredu ... 135 Preglednica 38: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu naravoslovje in tehnika v osnovni šoli – tematski sklop »Snovi« ... 136 Preglednica 39: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu naravoslovje in tehnika v osnovni šoli – tematski sklop »Sile in gibanja«... 143 Preglednica 40: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu naravoslovje in tehnika v osnovni šoli – tematski sklop »Pojavi« ... 144 Preglednica 41: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v učnem načrtu Naravoslovje in tehnika v osnovni šoli – tematski sklop »Človek« ... 147 Preglednica 42: Naloge za ugotavljanje znanja o okoljski problematiki domačega kraja oziroma pokrajine (lega in površje, zrak ter rastje) v Učnem načrtu naravoslovje in tehnika v osnovni šoli – tematski sklop »Živa bitja« ... 148 Preglednica 43: Pogostost pojavljanja posamezne naloge v Učnem načrtu naravoslovja in tehnike v 4.
in 5. razredu ... 151 Preglednica 44: Pogostost pojavljanja posamezne naloge v učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike od 1. do 5 razreda ... 152 Preglednica 45: Kodirani odgovori učencev na nalogo 1 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 157 Preglednica 46: Kodirani odgovori učencev na nalogo 2 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 158 Preglednica 47: Kodirani odgovori učencev na nalogo 3 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 159 Preglednica 48: Kodirani odgovori učencev na nalogo 4 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 160 Preglednica 49: Kodirani odgovori učencev na nalogo 5 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 161 Preglednica 50: Kodirani odgovori učencev na nalogo 6 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 162
XII
Preglednica 51: Kodirani odgovori učencev na nalogo 7 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 163 Preglednica 52: Kodirani odgovori učencev na nalogo 8 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 164 Preglednica 53: Kodirani odgovori učencev na nalogo 9 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 165 Preglednica 54: Kodirani odgovori učencev na nalogo 10 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 167 Preglednica 55: Kodirani odgovori učencev na nalogo 11 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 169 Preglednica 56: Kodirani odgovori učencev na nalogo 12 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 170 Preglednica 57: Kodirani odgovori učencev na nalogo 13 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 171 Preglednica 58: Kodirani odgovori učencev na nalogo 14 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 173 Preglednica 59: Kodirani odgovori učencev na nalogo 15 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 174 Preglednica 60: Kodirani odgovori učencev na nalogo 16 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja« ... 175
1
1. UVOD
V magistrskem delu je predstavljena akcijska raziskava, katere namen je ugotoviti, kakšna stališča do okolja imajo učenci v 6. razredu osnovne šole. Zanima nas, kako lahko pri pouku geografije v 6. razredu spodbudimo učence k oblikovanju pozitivnih stališč do okolja.
Akcijsko raziskovanje je raziskovanje, ki poteka kot niz korakov v spirali, kjer je vsak korak sestavljen iz treh ključnih faz, t.j. načrtovanja, akcije in ocene doseženega rezultata ali evalvacije (Vogrinc, 2007, str. 100). Učiteljem v šolah predstavlja akcijsko raziskovanje nekakšno povratno informacijo o lastnem delovanju in možnost, da svojo prakso izboljšajo (Vogrinc, 2007). Poučevanje okoljskih vsebin je v šolah nujno, saj tako določajo učni načrti različnih predmetnih področij. Kako pri tem učence čim bolj pripraviti na odgovorne ljudi v družbi, ki se bodo znali obnašati spoštljivo do narave in jo ohranjati tudi za naše zanamce, so cilji izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih učitelji različno uresničujejo. Z akcijsko raziskavo, ki je predstavljena v nalogi, želimo evalvirati lastno prakso. Na ta način bomo prišli do ugotovitev, ki so (lahko) vodilo za naše prihodnje delovanje.
V teoretičnih izhodiščih naloga opredeljuje, kaj je trajnostni razvoj družbe, ki je nuja ob vedno večji degradaciji okolja. Zato so predstavljeni največji okoljski problemi, kot so rast svetovnega prebivalstva in naraščanje porabe naravnih virov ter pritiskov na okolje.
Premik k boljšemu svetu, kjer je okolje temeljna vrednota, predstavlja izobraževanje za trajnostni razvoj. V osnovnih šolah se izobraževanje za trajnostni razvoj kaže v spodbujanju učencev k čim večjemu akcijskemu delovanju v lokalnem in širšem okolju. Takšno izobraževanje zahteva drugačno poučevanje. Le to mora sloneti na izkušnjah in problemsko zasnovanih metodah ter oblikah dela.
Empirični del naloge predstavlja lastno prakso učiteljice geografije, ki je raziskavo pripravila in izvedla. Izsledki, do katerih bomo prišli, bodo služili njenemu profesionalnemu razvoju.
V raziskavi sodelujejo učenci iz 6. razreda osnovne šole Polje. Polje je območje, kjer se zaradi pospešene urbanizacije, ki je čedalje bolj intenzivna, vidijo pritiski človeka na okolje. Le to postaja vedno bolj degradirano, zato predstavlja izvedba akcijske raziskave velik izziv za učiteljico, ki želi z njo izboljšati svoj način poučevanja po drugi strani pa tudi prispevati k izboljšanju okoljske problematike Polja in okolice.
2
2. TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1. TRAJNOSTNI RAZVOJ DRUŽBE 2.1.1. Degradacija okolja
Okolje v katerem živimo je sestavljeno iz kamnin, prsti, vode, ozračja, rastja, živali, in pa človeške družbe. V nasprotju z drugimi živimi bitji, ki manj vplivajo na spremembe v okolju, je poseg človeka zelo velik. Zaradi njegovih posegov (spreminjanje namembnosti zemljišč, gradnja infrastrukture …) se naravno okolje močno spreminja. Po Plutu (1988, str. 7) je spreminjanje ali degradacija okolja ˝preobrazba okolja s porušenim naravnim ravnovesjem zaradi prekomernega obremenjevanja ali/in zmanjševanja samočistilne sposobnosti okolja (pokrajine) in njegovih sestavin˝.
2.1.2. Globalni okoljski problemi
Plut (1998a) označuje degradacijo okolja kot planetarni proces, za katerega je značilna rast svetovnega prebivalstva; naraščanje porabe naravnih virov in pritiskov na okolje; onesnaženo (geografsko) okolje in njegove sestavine v lokalnem, regionalnem ter planetarnem pomenu;
antropogene spremembe podnebja in izgubljanje pokrajinske ter biotske raznovrstnosti.
2.1.2.1. Rast svetovnega prebivalstva
Razmerje med večanjem števila prebivalstva in naravnimi viri se spreminja v smeri globalne okoljske krize. Na začetku 19. stoletja je demograf T. R. Malthus na podlagi svoje prebivalstvene teorije napovedal, da bo človeštvo v nekem trenutku preseglo meje svetovnega materialnega razvoja (Plut, 1998). Za zdaj še vedno lahko rečemo, da napredek znanosti in tehnologije preprečuje pomanjkanje hrane, vendar je razpoložljivost naravnih virov za preživetje človeštva vedno slabše, sočasno pa se veča obremenjevanje okolja. Mnogi znanstveniki si zato delijo mnenje, da so socialni in okoljski problemi, s katerimi se danes srečujemo, predvsem posledica pomanjkanja naravnih virov.
3 Preglednica 1: Rast svetovnega prebivalstva
Obdobje Število prebivalcev
pred milijonom let 125 000 pred 25 000 leti okoli 3 milijone pred 10 000 leti 5 – 10 milijonov pred 5000 leti okoli 100 milijonov pred 2000 leti 150 – 300 milijonov
leta 1830 1 milijarda
leta 1930 2 milijardi
leta 1975 4 milijarde
leta 1990 5,3 milijarde
leta 1997 5,8 milijarde
leta 2010 7 milijard
leta 2015 7,2 milijarde
Vir: Plut, 1998; www.stat.si, dostopno 20. 3. 2016
Umirjanje naraščanja števila prebivalstva na svetovni ravni je zato bistveno za nadaljnje preprečevanje pretirane rabe naravnih virov in posledično večanja obremenjevanja okolja.
Po mnenju Browna (2006) je za umirjanje svetovnega prebivalstva potrebno:
- omogočiti splošno osnovno izobrazbo čim večjemu številu prebivalstva, - izboljšati zdravstvene razmere (zlasti zaustavitev epidemij),
- dajati manjše državne podpore v kmetijstvu za razvite države, - zmanjševati dolgove državam v razvoju.
2.1.2.2. Naraščanje porabe naravnih virov in pritiskov na okolje
Naraščanje porabe surovin in energije na prebivalstvo predstavlja drugi najpomembnejši razlog za krizo okolja (Plut, 2010).
4
Naravni viri planeta so temeljni za obstoj in razvoj človeške vrste. Naravni viri okolja so tiste sestavine v naravi, brez katerih človek ne bi mogel preživeti. To so rudna bogastva, kakovostna prst, voda, zrak …
Gilpin (1996) deli naravne vire v dva osnovna tipa:
- zaloge ali neobnovljive vire, - prilive ali obnovljive vire.
Neobnovljivi naravni viri ali zaloge so snovi, ki nastajajo počasi, lahko rečemo več milijonov let in zato predstavljajo za človeka zaloge.
Obnovljivi naravni viri pa so viri, ki so obnovljivi v kratkem obdobju z vidika dolžine življenja človeka. Hagget (1972) uvršča med obnovljive vire sončno energijo, energijo vetra, plimovanje, morske tokove, energijo vodotokov, biomaso in geotermično energijo.
Nosilna sposobnost obnovljivih naravnih virov je njihova zmožnost, da zadovoljujejo potrebe prebivalstva, ne da bi se izčrpali (Keating, 1995). Kljub temu pa predstavlja npr. krčenje gozdnih površin zaradi večanja števila prebivalstva zelo resen primer nenadzorovane degradacije obnovljivih naravnih virov.
Preglednica 2: Razpoložljivost temeljnih naravnih virov na prebivalca za obdobje 1990 – 2000, izraženo v ha
Naravni vir Leta 1990 Leta 2000
Žitne površine 0,13 0,11
Namakalne površine 0,045 0,04
Gozdne površine 0,79 0,64
Pašne površine 0,61 0,50
Vir: Plut, 2010
Človeštvo pa ne porablja le obnovljivih virov. Pospešeno se zmanjšujejo tudi zaloge neobnovljivih naravnih virov, torej mineralov, fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin) in urana.
Npr. v enem letu se porabi toliko fosilnih goriv, kot jih je nastalo v milijonih let. Sočasno pa poraba fosilnih goriv ustvarja največje količine emisij in najbolj onesnažuje okolje (Plut, 1998).
5
Veliko strokovnjakov meni, naj bi danes poznane zaloge nafte in zemeljskega plina zadostovale za nekaj desetletij, premog pa za več kot 200 let. Na sedanji stopnji letne porabe energije naj bi torej nafta zadostovala le za nekaj desetletij 21. stoletja, plin za več kot 200 let in premog za približno 3000 let. Vendar je treba upoštevati, da vse zaloge fosilnih goriv še niso odkrite, a hkrati obstajajo gospodarske, zlasti pa okoljske omejitve (Plut, 1998).
Pomembno vlogo pri neobnovljivih virih ima tudi uran, kjer s pomočjo jedrskih reaktorjev pridobivamo električno energijo (Kupchella, Hyland, 1996). V devetdesetih letih 20. stoletja je število jedrskih reaktorjev hitro naraščalo, danes pa njihovo število ne narašča, kar je posledica nerešenega vprašanja odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov (zlasti starih jedrskih reaktorjev), številnih jedrskih nesreč, naraščanja jedrskega terorizma ipd. (Kupchella, Hyland, 1996).
Preglednica 3: Ocena (bodoče) vloge energijskih virov in njihovega okoljskega vpliva
Energijski vir Vloga do leta 2005
Vloga do leta 2020
Stopnja okoljskega vpliva
Območje okoljskega vpliva
Tip specifičnega okoljskega vpliva
Premog velika velika zelo velika zrak
voda
prst
vpliv na relief
toplogredni plini
Nafta zelo
velika
velika velika voda
zrak
površje
onesnaženost morij
toplogredni plini
Zemeljski plin velika zelo velika
majhna zrak toplogredni plini
Jedrska fisija zmerna nejasna potencialno velika
prst
zrak
voda
radioaktivni odpadki
jedrske nesreče
jedrski terorizem Geotermalna
energija
skromna zmerna majhna do zmerna
voda
Sončna energija skromna zmerno do velika
majhna prostor
Veter skromna zmerna majhna prostor pejsaž
Biomasa zmerna zmerna do velika
zmerna do
velika
prostor
zrak
energetske farme
proizvodnja hrane Hidroenergija zmerna zmerna majhna do
zmerna
prostor sprememba pretokov, ekosistemov
mikroklima Vir: Bode, 1998, Plut, 1998, str. 73
6
Prihodnost predstavljajo obnovljivi energetski viri, čeprav je proučevanje vzorca potrošnje naravnih virov, ki ga opravlja Svetovni inštitut za proučevanje virov, presenetljivo odkrilo, da so obnovljivi naravni viri glede izčrpavanja bolj ogroženi kot neobnovljivi (Word Resources, 1994, povzeto po Plut, 1998).
Okoljske vire je treba upravljati tako, da je zagotovljena trajnostna raba in zmanjšano tveganje preživetja na najmanjšo možno mejo. Zato moramo spremeniti obstoječe vzorce rabe naravnih virov, prekiniti z njihovim prekomernim izkoriščanjem in zmanjšati škodljive povratne učinke (Plut, 1998).
Slika 1: Načini rabe naravnih virov; Vir: Plut, 1998, str. 78
Kljub večanju zavedanja o nujnosti sonaravne rabe naravnih virov lahko še vedno rečemo, da je svetovni model porabe naravnih virov izrazito nesonaraven, letna stopnja svetovne porabe obnovljivih in neobnovljivih virov pa še narašča, celo hitreje kot svetovno prebivalstvo (Plut, 2010).
2.1.2.3. Onesnaženo (geografsko) okolje in njegove sestavine v lokalnem, regionalnem in planetarnem pomenu
Po mnenju Radinje (1974) je geografija ˝veda o okolju, onesnaževanje, zastrupljanje oz.
degradacija okolja pa so le določene faze oziroma razvojne oblike okolja.˝ Geografija je usmerjena v proučevanje pokrajinskih dejavnosti človeka v okolju. Zanimajo jo tiste naravnogeografske kot tudi družbenogeografske značilnosti pokrajin, regij ali območij, ki so pomembne za razlago degradacije okolja in njegovih sestavin.
RABA NARAVNIH VIROV
nesonaravna
hitro črpanje zalog (fosilna goriva, rude)
prekomerna raba obnovljivih naravnih virov (krčenje gozda,
paša, ribolov)
sonaravna
minimizacija nadomeščanje virov
zalog
raba obnovljivih naravnih virov <
obnavljanja
emisije < samočistilne zmogljivosti
7
Varstvo geografskega okolja označuje prizadevanja za njegovo ohranjanje, sočasno pa tudi izboljšanje kakovosti in preprečevanje njegove degradacije kot celote ter njegovih sestavin (naravnih in antropogenih). V širšem pomenu vključuje tudi varovanje naravnih virov, pokrajinske in biotske raznovrstnosti, narave ter naravne in kulturne dediščine (Plut, 1998).
Varstvo geografskega okolja je treba pojmovati ne le kot pasivno zaščito okolja, temveč tudi kot njegovo preudarno aktivno urejanje in sonaravno, torej naravnim zakonitostim podrejeno gospodarjenje z njegovimi sestavinami. Označuje postopni premik od antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, kar razumemo, kot ˝človek je gospodar narave˝ k ekocentričnemu pogledu na svet kot varen in trajen dom vseh vrst in prihodnjih generacij človeške vrste (Plut, 2010). Razmerje med človekom in okoljem je treba ocenjevati tudi z etično moralnega vidika, saj je človek odgovoren za stanje, kakršno je. T.i. »sonaravna paradigma«
ocenjuje civilizacijski napredek tudi z vidika trajnega ohranjanja pogojev kakovosti življenja človeštva in drugih vrst. Varstvo geografskega okolja predstavlja torej enega izmed temeljnih pogojev trajnostnega sonaravnega razvoja, saj omogoča zanesljivost zadovoljevanja potreb sedanje generacije brez ogrožanja življenja prihodnjih generacij in drugih vrst. Zato je treba poleg opozarjanja na pokrajinske učinke posegov opozarjati tudi na trende razvojnih procesov v pokrajini (Plut, 2010).
Ko govorimo o onesnaženem geografskem okolju, govorimo zlasti o onesnaženosti ozračja, prsti in vode ter posledično zmanjševanju biotske raznovrstnosti.
Onesnaženost ozračja se kaže v povečanju potencialno škodljivih vnosov snovi in plinov v ozračje, kar je posledica hitre rasti porabe energije iz fosilnih virov. Onesnaževanje ozračja je torej posledica človekovega vnosa različnih emisij v eno izmed najbolj občutljivih sestavin okolja – ozračje.
Naš planet Zemlja obdaja tanek plašč mešanice različnih plinov. To plinasto plast, ki Zemljo varuje in omogoča življenje na njej, imenujemo atmosfera ali ozračje. Ozračje sega od zemeljskega površja, kjer je najgostejše, do višine 400 km. Najnižji sloj, v katerem se večinoma gibljemo in v katerem živijo rastline ter živali, je troposfera in sega od gladine morij do višine 12 km (Krnel, 2002).
8 Preglednica 4: Sestava zračnih plasti
Plast atmosfere Višina
(km)
Sestava plinov Značilnost
TROPOSFERA do 12 Vsebuje 90 % vse zračne
mase.
Ob izhlapevanju in kondenzaciji nastajajo vremenski pojavi.
Temperatura v njej z višino pada.
Vlažnost zraka z višino pada.
Skupaj z zunanjimi plastmi atmosfere deluje kot ščit pred sevanji iz vesolja in delci.
STRATOSFERA 7 – 60 Na višini okrog 25 km je plast majhnih, a pomembnih količin ozona O3.
Temperatura je z višino konstantna ali raste.
Zaščitna plast atmosfere, ki deluje kot filter za UV-svetlobo.
IONOSFERA 80 – 500 Ionizirana zračna plast. Na okrog 100 km je električna prevodnost največja.
Temperatura postopoma pada.
PROTOSFERA nad 500 Nad 1500 km prevladujejo vodikovi ioni.
Neizrazito prehaja v medplanetarni prostor.
Vir: Lapajne et al., 1997, str. 42
Zrak je zmes plinov, prašnih delcev različnih velikosti in aerosolov. Aerosoli so trdne in tekoče primesi v atmosferi, predvsem drobni, manj kot 0,001 mm veliki delci. V zraku je:
- 78,08 % dušika - 20,95 % kisika
- 0,03 % ogljikovega dioksida - 0,93 % argona
- 0,02-2 % vodne pare ion drugih plinov v majhnih količinah (ogljikovega monoksida, ozona in žlahtnih plinov).
Vsebnost plinov v zraku se le malo spreminja, razen v nižjih plasteh v višini od 10 do 50 m zaradi vpliva organskega življenja (Lapajne, 1997).
Spremembe v ozračju zaradi človekovih dejavnosti lahko razdelimo v štiri skupine (Keating, 1995):
9
- spremembe v gostoti naravnih sestavin plinov v spodnji plasti ozračja, - spremembe v količini vodnih hlapov troposfere in stratosfere,
- vnašanje drobnih trdih delcev v spodnje ozračje,
- vnašanje plinov, ki jih navadno ni v neonesnaženem ozračju, Vire onesnaževalcev ozračja delimo v dve skupini (Plut, 1998):
- onesnaževalci iz naravnih virov, - onesnaževalci iz antropogenih virov.
Preglednica 5: Osnovni naravni in antropogeni viri onesnaževanja ozračja
Naravni viri Antropogeni viri
vulkanski pepel (SO2, prašni delci) sežiganje goriv (CO2, SO2, NOX, fotokemični smog, prašni delci, CFC, ogljikovodiki)
gozdni požari (CO, CO2, NOx, prašni delci) industrija (CO2, SO2, NOX, težke kovine, prašni delci, radioaktivni elementi)
morje (morska sol) promet (CO, NOX, ogljikovodiki, fotokemični oksidanti, svinec)
žive rastline (ogljikovodiki) jedrska fizija in fuzija (radioaktivni elementi) rastline ob razkroju (metan, vodikosulfidi) kmetijstvo (NOX, metan, težke kovine, ostanki
pesticidov) prst (prah, virusi)
Vir: Chiras, 1988, Plut, 1998
Snovi, ki torej najbolj onesnažujejo zrak, so žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx), lebdeči delci (aerosoli, saje), ogljikov monoksid (CO), ogljikov dioksid (CO2), ogljikovodiki (CxHy) in ozon (O3). Nekatere značilne lastnosti teh spojin so (Lapajne, Marega, Milekšič, 1997):
- Prašne usedline nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv (promet, ogrevanje), tehnoloških procesih v industriji in pri površinski eroziji tal. Predstavljajo jih grobi delci, ki se po krajšem času usedajo na tla, fini delci pa se z zračnimi tokovi porazdelijo po prostoru.
Človek z dihanjem vdihava fine delce, ki škodljivo delujejo na človeški organizem.
- Žveplov dioksid (SO2) je ena glavnih in škodljivejših snovi v onesnaženem zraku. Iz naravnih virov nastaja pri izbruhih vulkanov, gozdnih požarih in pri razkroju bioloških
10
snovi. Največje množine SO2 nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo (npr. pri premogu in kurilnem olju).
- Dušikovi oksidi (NOx) nastajajo v pečeh in strojih, kjer so visoke temperature.
- Ogljikov dioksid (CO2) je brezbarvni plin, brez vonja. Je težji od zraka. Ni strupen, do 2,5 % v zraku ni škodljiv, pri 4 do 5 % deluje uspavalno, koncentracije nad 8 % pa so smrtne (povzročajo namreč zadušitve). Za večino živih organizmov je ogljikov dioksid življenjsko pomemben, saj je vključen v biogeokemične cikluse. Velike množine dimnih plinov v onesnaženem zraku, ki so posledica človekovega delovanja, spreminjajo in rušijo naravna ravnotežja.
- Ogljikov monoksid (CO) nastaja pri nepopolnem zgorevanju. Vsebujejo ga dimni plini in izpušni plini motorjev z notranjim zgorevanjem. Je brezbarvni plin. CO je že v manjših koncentracijah strupen.
- Ogljikovodiki (CxHy) predstavljajo hlapne organske spojine, ki jih sestavljata ogljik in vodik ter drugi atomi, kot so kisik, dušik in žveplo. K onesnaževanju zraka največ prispevajo emisije izpušnih plinov iz tovarn in drugih vozil na dizelsko gorivo.
- Ozon (O3) se nahaja v troposferi (10 %) in v stratosferskih plasteh (90 %). Koncentracija ozona v atmosferi je odvisna od mnogih faktorjev, med drugim od dnevnega in letnega časa, nadmorske višine ter od snovi, ki so tudi prisotne v zraku.
Preglednica 6: Opis, posledice in viri zračnih emisij
Emisija Opis Posledice Viri emisij
žveplov dioksid (SO2) zgorevanje fosilnih goriv kisli dež
poškodbe dreves
otežkoča dihanja
TE, TO
tovarne
gospodinjstva dušikovi oksidi (NOx) zgorevanje fosilnih goriv;
reagira z VOC in tvori smog
kisli dež, smog
astma
strupen za rastline
promet
TE, TO
ogljikov monoksid (CO) nepopolno kurjenje fosilnih goriv
ovira ohranjanje kisika v krvi
vozila
hlapne organske sestavine (VOC)
z NOx tvori smog ovirajo dihanje
verjetno kancerogene
promet
industrijski procesi
zgorevanje goriv prašni delci delci pepela ali dima bolezni dihal zgorevanje goriv
gozdni požari
11
svinec (pb) izpuh cestnih vozil kumulativni učinki na zdravje, zlasti otrok
osvinčen bencin
tovarne baterij troposferski ozon (O3) ob reakciji NOx in VOC
(sončno vreme)
ogroža zdravje
poškodbe dreves, pridelkov
promet (NOx, VOC)
TE, TO (NOx, VOC)
industrijski procesi (VOC)
Vir: World Resources Institut, 1996; Plut, 1998
Ko se posamezni onesnaževalci v ozračju povežejo, nastanejo t. i. sekundarni onesnaževalci, ki so običajno še bolj strupeni (Plut, 1998) Tako se npr. oksidi žvepla in dušika mešajo s sončno svetlobo, kisikom in vlago, tvorijo žveplove in dušikove kisline ter padejo na površje kot kisli dež.
Glavni vzrok za nastajanje kislega dežja so torej velike emisije SO2 in NOx, ki nastajajo predvsem pri kurjenju fosilnih goriv. Največji vir onesnaževanja s temi škodljivimi snovmi pa so TE in promet z motornimi vozili.
Vrsta raziskav potrjuje, da je kisli dež pomembni razlog za propadanje gozdov. Najprej so strokovnjaki menili, da je onesnaženost zraka edini vzrok poškodb gozdov, kasneje pa, da je onesnažen zrak z različnimi emisijami glavni, ne pa edini vzrok za propadanje gozdov.
Kisli dež povzroča tudi zakisanje jezerske vode, zakisanje prsti oz. zakisovanje okolja, ki posledično spreminja in siromaši raznovrstnost rastlinskih ter živalskih vrst. Zato je nujno trajno reševanje zmanjševanja kislih padavin, kar pomeni zmanjševanje emisij, predvsem SO2
in NOx (Plut, 1998).
Onesnaženost prsti je posledica posegov človeka v prst in se kaže v različnih oblikah siromašenja oziroma zmanjševanja njene rodovitnosti. Do degradacije prsti prihaja zaradi prekomerne paše, neustreznega kmetovanja (intenzivna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu pesticidi, mineralna gnojila), krčenja gozdnih površin … (Gilpin, 1996).Kvaliteta prsti se manjša tudi z gradnjo infrastrukture, naselij, mest …
Onesnaževanje vode je vsaka fizikalna ali kemična sprememba vode. Z onesnaževanjem vode človek z različnimi dejavnostmi slabša kakovost različnih vodnih virov. Onesnaževanje vode je odvisno od samočistilnih sposobnosti posameznega vodnega vira in njegove polucijske obremenitve.
Ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja vodnih virov obsegajo (Plut, 1998):
- zmanjševanje obremenjevanja voda z različnimi metodami čiščenja odpadnih vod;
12 - zmanjševanje porabe vode;
- njena večkratna raba;
- izboljšanje kakovosti vode s pomočjo kontrole točkastih in ploskovnih virov onesnaževanja;
- primerna pokrajinska raba vod;
- povečanje biotske in pokrajinske raznolikosti in s tem zmanjšanje vodno ekološke občutljivosti;
- nadzor človekove dejavnosti.
Ker se poraba in onesnaževanje vode povečujeta, prihaja v številnih območjih sveta do pomanjkanja kakovostne vode (Plut, 2002).
Biodiverziteta je življenjska , zlasti vrstna raznolikost ali pestrost živih bitij (Mršić, 1997). Živa bitja naseljujejo praktično vse vode in kopne površine Zemlje. Prisotna so celo v globinah oceanov, v puščavah, na vročih vrelcih in ledenikih. Nekatere bakterije živijo celo v jezerih na Antarktiki prekritih s kar 4 kilometre debelo plastjo ledu.
Izumiranje vrst je tako kot nastajanje in razvoj novih vrst evolucijski pojav, ki je obstajal že v geoloških obdobjih, ko na Zemlji še ni bilo človeka. Več kot 90 % vseh vrst, ki so kadarkoli živele na Zemlji, je izumrlo po naravni poti. Nadomestile so jih »boljše« ali bolj »sposobne«
vrste (Myres, 1991), bolje prilagojene trenutnim okoljskim razmeram.
Po mnenju Pluta (1998) so znanstveniki zaskrbljeni predvsem zaradi velikih podnebnih sprememb, ki lahko povzročijo nadaljnje izginjanje bioloških vrst. Napovedujejo izumrtje polovice danes živečih rastlinskih in živalskih vrst do leta 2050. Takšna izguba bi predstavljala nenadomestljivo katastrofo za planetarni ekosistem in za prihodnost človeške vrste.
Vrste pa še bolj množično izumirajo zaradi posrednega ogrožanja:
- spreminjanje ali popolno uničenje prvotnih biotopov (krčenje gozda, širjenje puščav, regulacija vodotokov, melioracije, onesnaževanje);
- naseljevanje plenilcev;
- vnašanje parazitov in bolezni itd.
13 Antropogene spremembe podnebja
Zemljo so skozi njeno zgodovino poleg izumiranja vrst označevale tudi spremembe podnebja, ki so pospešene zaradi človekovih dejavnosti. Podnebje sicer doživlja naravne spremembe, saj je bilo npr. pred tisočletjem v severni Evropi veliko topleje. Na spreminjanje podnebja vplivajo tudi nekateri drugi okoljski dejavniki, npr. veliki ognjeniški izbruhi.
Sprememba v ozračju, ki jo je povzročil človek in je bila popolnoma nepredvidljiva, je pojav ozonske luknje nad Antarktiko. To je posledica reakcij klorofluorogljikov (CFC) v stratosferi, zaradi katerih se je stanjšal ozonski plašč(Rees, 2005). Znanstveniki so nevarnost zmanjševanja ozonske plasti ugotovili šele sredi sedemdesetih let 20. stoletja.
Med resnejše probleme okolja, ki se jih danes zavedamo, prav gotovo spada zviševanje povprečne temperature na Zemlji zaradi t. i. »učinka tople grede«. Do njega prihaja zato, ker ozračje bolj prepušča sončno svetlobo kakor pa infrardeče »toplotno sevanje«, ki ga oddaja Zemlja. Zato je toplota ujeta podobno kot v topli gredi (Rees, 2005).
Čeprav je težko razumeti kompleksno problematiko nastajajoče degradacije okolja in narave, je spoznanje človeštva doseženo: narava in z njo človeštvo, ki je odvisno od naravnih ekosistemov in naravnih virov, sta zaradi vse večje onesnaženosti okolja, neobrzdane rabe naravnih virov, ob hitrem naraščanju prebivalstva in neenakih razvojnih možnosti prebivalcev Zemlje, v nevarnosti. Iz te nevarnosti ju lahko pripeljejo le drugačni, včasih nasprotni vzorci ravnanja človeka od tistih, ki so nas privedli v sedanje stanje. Tehnološki in ekonomski vzorci morajo biti osnovani na upoštevanju omejene nosilnosti Zemlje (Marega, 1996).
2.1.3. Agenda 21 in trajnostni razvoj
Pospešeno izumiranje bioloških vrst, hitra rast svetovnega prebivalstva, neenakomerno razporejena gospodarska moč in svetovna revščina so posledica civilizacijskih pojavov. Z naraščanjem materialne proizvodnje in porabe smo gradili sedanjost, vendar na škodo prihodnosti (Plut, 1998).
V 21. stoletju se torej nahajamo pred velikimi nevarnostmi, za katere smo krivi sami. Te se kažejo v pomanjkanju hrane in čiste pitne vode, primanjkovanju vode za mnoga območja na svetu, naraščanju neurij z rušilnimi posledicami, izumiranju rastlinskih ter živalskih vrst, kar naj bi vodilo v kolaps ekosistemov in povečanje zdravstvenih tveganj. Velik problem je visok presežek dušika v prsteh in vodah, zaradi izredno velike intenzifikacije kmetijstva. Mnogih
14
samočistilnih sposobnosti in meja našega planeta še ne poznamo, zato je potreben obziren, strpen in načrten odnos do narave, ki jo potrebujemo za življenje (Vovk Korže, 2011).
Postopne izboljšave v okolju, ki smo jim priča v zadnjem času, so rezultat številnih gibanj, ki so se začela pojavljati v šestdesetih letih 20. stoletja.
Kot odziv vse večjemu onesnaževanju zaradi povojne industrializacije v razvitem svetu, se je pojavilo prvo okoljsko gibanje Rimski klub. Le-ta je napovedal kolaps svetovnega gospodarstva na začetku 21. stoletja zaradi pomanjkanja naravnih virov. Tudi Evropska komisija je v poročilu iz leta 1987 z naslovom »Naša skupna prihodnost« (Our Common Future) opozorila na vedno večjo ogroženost Zemlje zaradi vedno hujše revščine, degradacije okolja, bolezni in onesnaževanja. Kot taka je predstavljala neposredni poziv vladam za akcijo, v kateri ni mogoče ločevati ekonomskega razvoja od okoljskih temeljev. V poročilu je predstavljen koncept trajnostnega razvoja, ki naj bi zadovoljil potrebe sedanje generacije, ne da bi omejil razvojne možnosti prihodnjih (Pavšer, 2003). Pet let pozneje (junija 1992) so s podpisom Agende 21 na svetovni konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru, sprejeli načela trajnostnega razvoja in akcijski načrt za njihovo uresničevanje. Leta 1992 se je z dvema dokumentoma, to je z Deklaracijo iz Ria (Rio Declaration on Environment and Development, 1992) in Agendo 21 (Programm of Action for Sustainable Development, 1992) začelo govoriti o potrebah po udejanjanju trajnosti. Temelje za procese v Riu pa so postavili že leta 1972 na svetovni konferenci o človekovem okolju v Stockholmu (Vovk Korže, 2011).
Kljub temu da je trajnostni razvoj v devetdesetih letih 20. stoletja postal vodilo okoljske politike, pa je konkretno uresničevanje ostalo bolj na deklarativni ravni. Tudi v Amsterdamski pogodbi iz leta 1997 je bil trajnostni razvoj potrjen kot prednostna naloga (Vovk Korže, 2011, str. 34), vendar so jasne, oprijemljive in uporabne strategije uresničevanja le-te, še vedno ostale premalo konkretne. V pomoč izvajanju trajnostnega razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni je bila ustanovljena tudi Komisija Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki je začela izvajati večletni program »Earth Summit +5«. V raziskovalnih programih je bilo vključenih tudi šest držav članic EU, in sicer Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija in Velika Britanija (Vovk Korže, 2011, str. 34).
Osnovna misel trajnostnega razvoja je, da človeštvo ne sme početi z naravo tega, kar počne danes, če noče izzvati hudih in nerešljivih ekoloških, socialnih in političnih problemov, ali celo ogroziti svoj obstoj. Poenostavljeno rečeno je trajnostni razvoj, razvoj, ki zadovoljuje današnje
15
potrebe, ne da bi ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Stritih, 1996, Šorgo 1996). Namreč iz nakopičenih spoznanj o spremembah okolja v svetu in Evropi, pa tudi pri nas v Sloveniji, lahko trdimo, da si ob nespremenjenem obnašanju človeštvo ogroža lastni obstoj.
Že Preambula k Agendi 21 (Keating, 1995, Šorgo 1996) pravi, da stoji človeštvo pred odločilnim trenutkom v zgodovini, saj se svet sooča z vedno hujšo revščino, lakoto, pomanjkljivim zdravstvom, nepismenostjo in nenehno degradacijo ekosistemov.
Žal pa je marsikje razumevanje trajnostnega razvoja v realnosti pomenilo ˝podpiranje neskončnega, na količinski rasti zasnovanega razvoja, ki pa ni mogoče˝ (Vovk Korže, 2011, str.
35),, zato se teorija tako zasnovanega trajnostnega razvoja do danes ni uresničila. Na nasprotno, stanje se je ponekod celo poslabšalo. Prav vse države imajo namreč težave z brezposelnostjo, s propadanjem ekosistemov, pomanjkanjem naravnih virov in z boleznimi, lakoto ter vojnami, ki so posledica krize vrednot (Vovk Korže, 2011).
Vendar kriza človeštva, njegovega odnosa in ravnanja z okoljem lahko predstavlja tudi priložnost, izziv za iskanje izhodov iz takšnega stanja.
V zadnjem času se zlasti v gospodarsko razvitih državah postopoma oblikuje nov pogled na svet, ki je zasnovan na okoljski etiki in vzgoji, ekocentričnem pogledu na svet in trajnostno sonaravnem gospodarskem vzorcu, ki podpira kakovostni gospodarski in humani napredek v okviru naravnih omejitev. Storitve postajajo osrednja gospodarska in zaposlitvena dejavnost, v gospodarsko razvitih državah prihaja do stabilizacije prebivalstva, postopoma se uvaja načelo varovanja okolja ter večja vloga obnovljivih energetskih virov in na nekaterih območjih zmanjševanje pritiskov na okolje (Plut, 1998).
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015, nadgrajuje razvojne cilje tisočletja, konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju Rio +20 in konference o financiranju razvoja. Agenda 2030 temelji na t. i. »razvojnih ciljih tisočletja«, razdeljenih med tri razsežnosti trajnostnega razvoja – gospodarsko, družbeno in okoljsko. Cilji obravnavajo revščino, neenakost, prehransko varnost, zdravje, trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, rast, zaposlovanje, infrastrukturo, trajnostno upravljanje naravnih virov, podnebne spremembe, enakost spolov, miroljubno in vključujočo družbo, dostopnost pravnega varstva ter odgovornost institucij.
Dosedanje uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja po svetu ni bilo enakomerno, zato naj bi nova Agenda 2030 delovala kot univerzalni sporazum, ki zahteva ukrepanje vseh držav sveta.
Ta agenda predvideva mehanizem pozornega spremljanja in pregleda, ki bo omogočil
16
opazovanje napredka pri izvajanju in zagotovil odgovornost do državljanov. Pomembna novost Agende 2030 je spoznanje, da trajnostni razvoj zahteva sočasen napredek na treh področjih – gospodarskem, družbenem in okoljskem, ki jih je potrebno na celosten način obravnavati skupaj. Za uspešno izvajanje so potrebni vsi viri, nacionalni in mednarodni, javni ter zasebni.
Vse države morajo prispevati svoj pravični delež, pri čemer se upošteva stopnja razvitosti in nacionalne razmere ter zmogljivosti. Za doseganje ciljev Agende 2030 je bistveno, da vse države prevzemajo svojo odgovornost za ukrepanje (Europa, 2016)
Koncept trajnostnega razvoja torej sloni na t. i. »tri stebrnem modelu«, ki ga tvorijo družba, gospodarski razvoj in okolje. Pri tem predstavlja okolje vez med družbo in gospodarskim razvojem le-te (Lindner-Fally, 2009).
Za uveljavitev trajnostnega razvoja je zato okoljsko in razvojno izobraževanje ljudi vseh starosti nujno. Končni cilj takšnega izobraževanja je človek, ki bo ravnal v skladu z okoljsko etiko (Plut, 2002).
2.2. IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Izobraževanje je najmočnejše orodje za uvajanje novih načinov razmišljanja o okolju (parcialno zavest spreminja v globalno), razvija potrebne veščine, spreminja obnašanje do okolja, oblikuje vrednote in prepričanja, ki so pomembna pri uveljavljanju koncepta trajnostnega razvoja (Lukšič, 2001). Ta proces se začne v zgodnji mladosti, ko otrok čustveno doživlja naravo, odnos do nje pa posnema od staršev, vzgojiteljev in učiteljev. S pridobivanjem znanja o živi in neživi naravi ter z razumevanjem procesov, ki tečejo v živih bitjih, pridobi strokovno znanje, ki je potrebno za razumevanje dognanj v življenjskem okolju oz. okolju, katerega sestavni del je tudi človek (Perenič, 1993; Bratoš, Turk, 2001).
Med najpomembnejše mednarodne dokumente, na katerih sloni vpeljevanje izobraževanja za trajnostni razvoj v slovenski šolski sistem, sodi Resolucija 57/254 Združenih narodov, imenovana »Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj«, ki zajema obdobje od leta 2005 do 2014. V njej so podane smernice za uresničevanje načel trajnostno naravnane družbe v vrtcih, šolah in tudi univerzah. Trajnostno naravnana šola je tista, v kateri lahko vsi udeleženi izkušajo pomen trajnostnega razvoja. Tako poučevanje za trajnostni razvoj ne sme potekati le v učilnici, temveč je treba prednost dati akcijskemu delovanju otrok v lokalnem okolju oz. povezovanju z vsakdanjim življenjem (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2016).
