UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA LESARSTVO
Rafael ŠENK
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE GENERACIJE Y IN Z V LESARSTVU
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA LESARSTVO
Rafael ŠENK
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE GENERACIJE Y IN Z V LESARSTVU
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
EDUCATION AND TRAINING OF GENERATION Y AND Z IN WOODWORKING
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija Lesarstva – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za management in ekonomiko lesnih podjetij.
Senat Oddelka za lesarstvo je za mentorja diplomskega dela imenoval doc. dr. Jožeta Kropivška, za somentorja asist. dr. Mateja Jošta in za recenzentko prof. dr. Katarino Čufar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Rafael Šenk
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 377.36:674
KG izobraževanje, generacije, industrija 4.0, učni načrt AV ŠENK, Rafael
SA KROPIVŠEK, Jože (mentor)/ JOŠT, Matej (somentor)/ ČUFAR, Katarina (recenzentka)
KZ SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina, c.VIII/34
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Lesarstvo
LI 2021
IN IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE GENERACIJE Y IN Z V LESARSTVU
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 46 str., 17 sl., 1 pril., 48 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Smo v dobi četrte industrijske revolucije, ki ponuja veliko izzivov tako v industriji kot v izobraževanju. V sklopu trenutnega rednega izobraževanja na področju lesarstva na vseh stopnjah glavnina učečih se prihaja iz generacije Z, pri vseživljenjskem izobraževanju pa vse večji delež iz generacije Y. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri načini poučevanja predstavljajo večjo motivacijo tem generacijam na različnih programih izobraževanja na področju lesarstva. Ugotavljali smo tudi prisotnost aktualnih področij (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost) v učnih načrtih in koliko učeče se ta področja zanimajo. Podatke smo dobili z anketo med različnimi ciljnimi skupinami in pregledom obstoječih učnih načrtov na vseh stopnjah izobraževanja v lesarstvu.
Ugotovili smo, da učeče se različnih generacij v izobraževanju motivirajo podobni pristopi, da je v obstoječe učne načrte na vseh ravneh izobraževanja v lesarstvu trenutno vključenih malo vsebin iz aktualnih področij, ter da večina anketirancev kaže zanimanje za ta področja. Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali spremembe v izobraževanju in usposabljanju v lesarstvu, med drugim: vzpostavitev platforme za sodelovanje izobraževalnih ustanov in industrije, izkustveno učenje, razvoj odprtih spletnih tečajev (MOOC), interdisciplinarnost ter vključevanje sodobnih tehnologij in interaktivnosti v učni proces.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 377.36:674
CX education, generations, industry 4.0, curriculum AU ŠENK, Rafael
AA KROPIVŠEK, Jože (supervisor) )/ JOŠT, Matej (co-supervisor)/ ČUFAR, Katarina (co-advisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina, c.VIII/34
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology, Academic Study Programme in Wood Science and
Technology PY 2021
TY EDUCATION AND TRAINING OF GENERATION Y AND Z IN WOODWORKING
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 46 p., 17 fig., 1 ann., 48 ref. .
LA sl Al sl/en
AB We are in the fourth industrial revolution, which brings with it many challenges, both in industry and in education. In the context of current regular education at all levels, most students belong to Generation Z, while in lifelong learning, the growing proportion belongs to Generation Y. The aim of this thesis was to determine which teaching methods are more motivating for these generations in education. It was also determined the presence of several topics (Industry 4.0, Circular Economy and Social Responsibility) in the curricula and how much students are interested in them. Data were obtained through a survey of different target groups and a review of existing curricula at all levels of education in woodworking. We found that learners from different generations in education are motivated by similar approaches, that little content from current areas is currently included in existing curricula at all levels of education in woodworking, and that most respondents show interest in these areas. Based on these findings, we proposed changes in education and training in woodworking, including the establishment of a platform for collaboration between educational institutions and industry, experiential learning, the development of open online courses (MOOCs), interdisciplinarity, and the integration of modern technologies and interactivity into the learning process.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... II KEY WORDS DOCUMENTATION ... II KAZALO VSEBINE ... III KAZALO SLIK ... VI
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 1
1.2 CILJI ... 1
1.3 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 ZNAČILNOSTI GENERACIJ Y IN Z ... 3
2.1.1 Generacija Y ... 3
2.1.2 Generacija Z ... 4
2.2 MOTIVACIJA ... 5
2.2.1 Motivacija in izobraževanje ... 5
2.3 AKTUALNA VSEBINSKA PODROČJA V IZOBRAŽEVANJU ... 6
2.3.1 Industrija 4.0 ... 6
2.3.1.1 Zgodovinski pregled ... 6
2.3.1.2 Ključni tehnološki napredki industrije 4.0 ... 7
2.3.1.3 Koncepti in orodja industrije 4.0 ... 7
2.3.2 Krožno gospodarstvo ... 8
2.3.2.1 Osrednje tematike in elementi krožnega gospodarstva ... 8
2.3.3 Družbena odgovornost ... 9
2.3.3.1 Ključna področja družbene odgovornosti ... 9
2.4 IZOBRAŽEVANJE ... 10
2.4.1 Kratek pregled zgodovine izobraževanja ... 10
2.4.2 Tehnološke platforme in načini izobraževanja ... 10
3 MATERIAL IN METODE ... 13
3.1 ANKETA ... 13
3.2 PREGLED UČNIH NAČRTOV ... 14
4 REZULTATI ... 15
4.1 REZULTATI ANKETE ... 15
4.1.1 Socialno-demografski podatki ... 15
4.1.2 Motiviranost ... 17
4.1.3 Industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost ... 23
4.2 ANALIZA UČNIH NAČRTOV ... 35
4.2.1 Srednje poklicno ali strokovno izobraževanje ... 35
4.2.2 Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje (1. in 2. stopnja) ... 36
5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 39
5.1 RAZPRAVA ... 39
5.2 PREDLOG SPREMEMB IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ... 40
5.3 SKLEPI ... 41
6 POVZETEK ... 42
7 VIRI ... 43 ZAHVALA ...
PRILOGA ...
KAZALO SLIK
Slika 1: Razmerje med moškimi in ženskami, ki so končali anketo. ... 15
Slika 2: Razmerje med starostnimi skupinami, ki so izpolnile anketo. ... 16
Slika 3: Razmerje med področji izobraževanja ali dela, ki so končali anketo. ... 16
Slika 4: Razmerje med dijaki, študenti in ostalimi, ki so končali anketo. ... 17
Slika 5: Motiviranost, delovno okolje. ... 18
Slika 6: Primerjava motivacije med dijaki in študenti pri rednem izobraževanju. ... 19
Slika 7: Motivacija ostalih pri vseživljenjskem izobraževanju. ... 20
Slika 8: Motivacija dijakov, študentov in ostalih pri različnih načinih izobraževanja. ... 21
Slika 9: Zanimanje za orodja in koncepte industrije 4.0. ... 24
Slika 10: Poznavanje orodij in konceptov industrije 4.0. ... 25
Slika 11: Kje so spoznali orodja in koncepte industrije 4.0. ... 26
Slika 12: Zanimanje za tematike krožnega gospodarstva. ... 28
Slika 13: Poznavanje tematik krožnega gospodarstva. ... 29
Slika 14: Kje so spoznali tematike krožnega gospodarstva. ... 30
Slika 15: Zanimanje za tematike družbene odgovornosti. ... 32
Slika 16: Poznavanje tematik družbene odgovornosti. ... 33
Slika 17: Kje so spoznali tematike družbene odgovornosti. ... 34
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Razvoj interneta in novih tehnologij je zelo spremenil svet, v katerem živimo. Lahko govorimo o revoluciji. Ta je spremenila način življenja predvsem mladih, ki praktično ne poznajo življenja brez interneta in pametnih telefonov. Po podatkih eurostat-a (2020) je v letu 2019 internet dnevno uporabljajo 94 % mladih (16-29 let) v EU-27. Za dostop do interneta 92 % mladih uporablja mobilne telefone, kar je ogromno, če pomislimo, da smo prvi pametni telefon dobili pred slabimi 30 leti.
V zadnjih letih se v poslovnem okolju veliko govori o četrti industrijski revoluciji oz.
industriji 4.0, ki je zelo spremenila način poslovanja in delovanja družbe z vseh zornih kotov. V prihodnjih letih bodo predstavniki generacij Y in Z predstavljali večino delovne sile. To so ljudje rojeni med leti 1981 in 1996 (generacija Y - milenijci) in med 1997-2012 (generacija Z). Ena izmed glavnih značilnosti teh generacij je, da so odraščali skupaj s tehnologijo in specifično vzgojo, zaradi česar se razlikujejo od predhodnih generacij.
Razlikujejo se tako v načinu izobraževanja, kot v vrednotah, delovnih navadah, načinu dela, ipd. Te značilnosti predstavljajo velik problem/ izziv trenutnemu »zastarelemu«
izobraževalnemu sistemu oz. načinu izobraževanja in usposabljanja teh generacij. V sklopu rednega izobraževanja trenutno na vseh stopnjah glavnina učečih se prihaja iz generacije Z, pri vseživljenjskem izobraževanju pa vse večji delež učečih se prihaja iz generacije Y.
Zaradi sprememb v populaciji in novih družbenih konceptov (industrija 4.0, krožno gospodarstvo, družbena odgovornost itd.) so nujne tudi spremembe v izobraževalnem procesu in procesu učenja.
Po raziskavah Evropske unije, bi lahko avtomatizacija in digitalizacija do leta 2030 nadomestila 45-60 % vse delovne sile v Evropi (EU Commission, 2015). To pomeni, da industrijska revolucija zahteva tudi spremembe na trgu dela, ki bo moral zagotavljati visokokvalificirano delovno silo, ki bo obvladala veščine, ki jih stroji še ne premorejo (komunikacija, timsko delo, kreativnost, logično razmišljanje, itd.). Zaradi stalnih sprememb in napredka tehnologije, bo vedno bolj pomemben koncept vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja.
V zadnjih letih so se razvili različni načini učenja, ki bi lahko bolj motivirali učeče se pri rednem in vseživljenjskem izobraževanju in usposabljanju. S temi načini pa bi pripomogli tudi k večji prilagodljivosti v izobraževanju in usposabljanju glede na potrebe trga dela, ki jih ustvarja četrta industrijska revolucija.
1.2 CILJI
Temeljni cilj diplomskega dela je ugotoviti, kateri načini poučevanja in učenja predstavljajo največjo motivacijo učečim se, tako v rednem (generacija Z) kot vseživljenjskem izobraževanju (generacija Y). Poleg tega želimo ugotoviti, kakšna je vključenost aktualnih področij (industrija 4.0, krožno gospodarstvo, družbena odgovornost) v obstoječih učnih načrtih na vseh stopnjah izobraževanja v lesarstvu. Na koncu je cilj predlagati način vključevanja aktualnih področij v obstoječe ali nove učne
načrte, z upoštevanjem dejavnikov, ki bi generacijam Y in Z predstavljali več motivacije. S tem bi dosegli dvig kompetenc ter večjo motiviranost pri delu in /ali učenju.
1.3 DELOVNE HIPOTEZE
• Digitalnih konceptov v obstoječih učnih načrtih na vseh ravneh izobraževanja še ni.
• Obstajajo razlike v motivaciji učečih se, glede na način izobraževanja in usposabljanja.
• Aktualnih vsebin (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost) v obstoječih učnih načrtih na vseh ravneh izobraževanja še ni.
• Učeči se kažejo zanimanje za aktualna vsebinska področja.
2 PREGLED OBJAV
2.1 ZNAČILNOSTI GENERACIJ Y IN Z
Generacijo, je Norman B. Ryder (1965), definiral kot skupino posameznikov podobne starosti, ki so doživeli iste zgodovinske dogodke v določenem obdobju.
2.1.1 Generacija Y
V literaturi lahko najdemo več različnih imen za generacijo Y. Najbolj jih poznamo pod izrazom milenijci, ki sta ga v svoji knjigi Generations skovala Strauss in Howe (1991, cit.
po Sharf, 2015). Definicija besede milenijci pa se nanaša na človeka, ki doseže polnoletnost v začetku 21. stoletja (Oxford living dictionaries, 2021).
Poznamo pa jih tudi pod drugimi imeni, kot so Generacija Jaz, Peter Pan generacija, saj dlje časa ostajajo doma in ne izražajo velike želje po odraščanju; Net generacija ali Generacija interneta, ker so bili rojeni v obdobju interneta; Generacija 9/11, ker so bili rojeni v obdobju terorističnega napada, ki se je zgodil 11.9.2001; Neksterji; Izgorela generacija; Digitalni domorodci; Generacija Zakaj, v angleščini se črka y uporablja za okrajšavo angleške besede why, ki pomeni zakaj.
V to generacijo spadajo posamezniki rojeni med leti 1981 in 1996 (Pew Research Center, 2019). Najmlajši posamezniki so danes stari 25 najstarejši pa 40 let.
So nasledniki generacije X in predhodniki generacije Z. Najpomembnejši dogodki, ki zaznamujejo to obdobje so tehnološka eksplozija z internetom, družbenimi mediji, razpad Sovjetske zveze in teroristični napad 11.9.2001. Ta generacija ni živela v svetu brez računalnikov, interneta in mobilnih telefonov. Denar jim ni tako pomemben, veliko pa jim pomeni prispevanje k družbi in njihova družina (Crampton in sod., 2009).
Njihova najbolj izrazita lastnost je njihova nagnjenost k tehnologiji. Za razliko od drugih generacij so odraščali s prisotnostjo tehnologije in od otroštva sledijo njenemu vsakodnevnemu razvoju ter so prilagodljivi na spremembe že od malega. Milenijci pogosto uporabljajo tehnologijo za izvajanje nalog, ki so jim naložene. Vsa svoja dela lahko opravljajo zelo hitro. Ne marajo čakanja in niso vedno potrpežljivi. Po drugi strani pa pripadniki generacije Y razmišljajo bolj globalno kot druge generacije, saj so se rodile v globaliziranem svetu. Spoštujejo druge rase, spole, etnične izvore, kulturne vrednote in spolne odločitve. Psihologinja Jean Twenge (2014) jih je, v svojem delu z naslovom Generation Me, opredelila kot samozavestne in tolerantne, ki pa imajo občutek upravičenosti in narcizma, kar naj bi pokazala NPI anketa namenjena preverjanju narcizma. Z njenimi trditvami se ne strinja psiholog Jefferey Arnett (2017, cit. po Jarrett, 2017), ki pravi, da so manj narcistični in zelo radodarni, z željo po boljšem svetu.
Izkazujejo željo po neodvisnosti, ravnotežju med poklicnim in družinskim življenjem ter si želijo imeti svoje mnenje pri odločanju, ki se nanaša nanje. Želijo si tudi bolj smiselnega in vključenega dela. Poudarek dela se je preusmeril v ravnovesje med interesi posameznikov
in organizacijskimi potrebami, s povečanimi možnostmi za samorazvoj in avtonomijo (Buckley in sod, 2001).
Glede na teroristične napade, ki so se zgodili, nestabilnosti v politiki in njihovo nezaupanje do oblasti in politikov, milenijci raje delajo kratkoročne kot dolgoročne načrte. Druga lastnost te generacije je, da želijo, da bi bilo njihovo delo plodno in drugačno. Ker so odločni in samozavestni, imajo visoko motivacijo. Če so motivirani, lahko delajo več stvari hkrati (Berkup, 2014).
Generacija Y razmišlja in se uči drugače kot prejšnje generacije zlasti zaradi hitro spreminjajočega se visoko tehnološkega okolja, v katerem so bili vzgojeni. Izobraževanje jim predstavlja ključ do uspešnega poslovnega življenja.
2.1.2 Generacija Z
Za generacijo Z poznamo več imen. V zadnjem času se je zaradi epidemije COVID-19 najbolj prijelo ime Zoomerji, zaradi uporabe spletne aplikacije Zoom pri spremljanju pouka na daljavo. Ostala imena, s katerimi nagovarjamo to skupino ljudi so iGeneracija, Net generacija, Digitalni domorodci, Otroci interneta, itd..
Številni demografi trdijo, da vsi rojeni med letoma 1978 in 2000 pripadajo isti generaciji, eni velikanski "tisočletni generaciji". Vendar pa je ta časovni okvir preširok, zaradi zgodovinskih dogodkov in tehnološkega napredka, ki so privedli do razlik, o katerih je treba razpravljati ločeno. Generacija Z predstavlja največji generacijski premik na delovnem mestu doslej (Tulgan, 2013).
Različni viri to generacijo postavljajo v različne časovne okvirje. Najbolj pa se je uveljavilo obdobje med 1997 in 2012 (Pew Research Center, 2019).
V to generacijo spadajo posamezniki danes stari med 9 in 24 let. To obdobje najbolj zaznamuje razvoj novih tehnologij, socialno gospodarski trendi, odraščanje v svetu po 11.
septembru in Velika recesija leta 2008. Rodili so se in odraščali v digitalnem svetu in kar jih ločuje od drugih generacije je, da je njihovo bivanje bolj povezano s tehnologijo in digitalnim svetom.
Za generacijo Z je značilna uporaba pametnih telefonov, iskanje informacij prek Googla in uporaba socialnih omrežij. Na splošno obstaja 20 skupnih značilnosti te generacije in sicer 1) poznavanje tehnologije, 2) uporaba spletnih iskalnikov za iskanje informacij, 3) zanima jih večpredstavnost, 4) ustvarjanje internetnih vsebin, 5) delujejo hitro, 6) učijo se z induktivnim odkrivanjem, 7) učijo se s poskusi in napakami, 8) večopravilnost, 9) kratek razpon pozornosti, 10) vizualno komuniciranje, 11) hrepenijo po fizični interakciji, 12) so čustveno odprto, 13) podpirajo raznolikost in večkulturnost, 14) raje delajo v skupini in sodelujejo, 15) si prizadevajo za oblikovanje življenjskega sloga, 16) so ciljno naravnani, 17) hočejo pohvalo za njihovo delo, 18) iščejo takojšne zadovoljstvo, 19) odzovejo se hitro in 20) raje tipkajo v računalnik, kot pišejo na papir (Maulina in sod., 2020).
Nenehni napredek tehnoloških izdelkov in popularnost socialnih medijev (Instagram, Facebook, Twitter, WhatsApp, ipd.), ki jih uporablja na stotine milijonov uporabnikov, predvsem mladih, povzročajo zasvojenost pri generaciji Z, kot tudi generaciji Y. Rojeni so v tehnološko-globalnem svetu, v katerem se lahko vzpostavi stik s skoraj katero koli osebo na kateri koli lokaciji na svetu v nekaj sekundah. Lahko jih imenujemo odvisniki od tehnologije, obvladajo internetno tehnologijo, igranje internetnih iger, druženje v internetnem okolju, so povezani s spletom 24/7, itd. Digitalna vez z internetom pomaga mladim pobegniti iz čustvenih in duševnih bojev, s katerimi se spopadajo v življenju brez interneta (Turner, 2015).
Živijo bolj počasi, ne tvegajo radi, so izobraženi, se lepo obnašajo, obenem pa jih spremlja stres in depresija (Economist, 2019). Več časa preživijo za elektronskimi napravami in manj časa pri branju knjig (Guardian, 2020). Komunicirajo preko socialnih omrežij, kar jim omogoča kontakt s prijatelji, obenem pa nimajo stika v živo, zato se počutijo osamljene in zapuščene. Raje uporabljajo telefone, kot računalnike in raje izberejo video vsebine, kot besedilne.
So odporni na večje spremembe, zato tradicionalen način izobraževanja ne bo dosegel željenega cilja. Na trgu dela so potrebe po dobro izobraženih in usposobljenih delavcih velike. Medtem pa padajo potrebe po slabo plačanih delih in slabo usposobljenih delavcih.
Potrebujemo kulturo in izobraževalni sistem, ki bo promoviral vseživljenjsko učenje (World Economic Forum, 2016).
Generacija Z se ne odziva dobro na predavanja in je navajena interaktivnosti. Tradicionalni pristop postaja neučinkovit in se jim zdi odvečen (Postolov in sod., 2017).
2.2 MOTIVACIJA
Klasično definicijo motivacije je opredelil Mullins (2002, cit. po OpenLearn). Definiral jo je kot "gonilno silo", s katero si ljudje prizadevajo doseči svoje cilje in izpolniti potrebo ali ohraniti vrednost. Gradniki motivacije so potrebe (osnovne zahteve za preživetje in so lahko fizične ali psihične; na primer lakota, žeja, ljubezen ali prijateljstvo), vrednote (so stvari, za katere menimo, da so najpomembnejše; na primer družina, zdravje ali bogastvo) in cilji (so rezultati, za katere si prizadevamo).
2.2.1 Motivacija in izobraževanje
V kontekstu izobraževanja moč volje povezuje študente z akademskimi dejavnostmi.
Motivacija učencev se odraža v njihovem angažiranju in prispevku k učnemu okolju.
Motivirani učenci so običajno aktivno in spontano vključeni v dejavnosti in se jim zdi učenje prijetno, ne da bi pričakovali nagrade. Po drugi strani pa bodo učenci, ki imajo nizko stopnjo motivacije za učenje, pogosto odvisni od nagrad, ki jih bodo spodbudile k sodelovanju v dejavnostih, ki se jim morda ne zdijo prijetne (Skinner in Belmont, 1993).
Boshier (1971, cit. po Kostopoulos in Karalis, 2021) je ustvaril lestvico EPS (Lestvica izobraževalne udeležbe), ki združuje dejavnike motivacije pri učenju v 6 glavnih skupin:
razvoj družbenih odnosov, znanja pričakovanja (zunanji pritisk), delo v skupnosti, poklicni razvoj, želja po znanju in pobeg iz drugih situacij.
Boshier in drugi raziskovalci so nato uporabili lestvico EPS za različne populacije, pri čemer najnovejša oblika sestavlja naslednjih sedem kategorij: izboljšanje komunikacijske sposobnosti, razvoj socialnih stikov, izobraževalna priprava, poklicni razvoj, izboljšanje družinske situacije, prizadevanje za družbo, želja po znanju (Karalis, 2013, cit. po Kostopoulos in Karalis, 2021).
Pomanjkanje motivacije je pomembna ovira pri izobraževanju, ki se kaže v občutkih frustracije in neprijetnosti, ki jih imajo učeči se in dolgoročno ovira produktivnost in dobro počutje (Legault in sod., 2006).
2.3 AKTUALNA VSEBINSKA PODROČJA V IZOBRAŽEVANJU 2.3.1 Industrija 4.0
Izraz industrija 4.0 se prvič pojavi leta 2011 iz projekta v visokotehnološki strategiji nemške vlade, ki spodbuja digitalizacijo proizvodnje. Izraz je bil prvič javno predstavljen še istega leta na sejmu v Hannovru. Industrija 4.0 se nanaša na inteligentno mreženje strojev in procesov za industrijo s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Vsebuje: fleksibilno proizvodnjo, zamenljive tovarne (moduli), rešitve usmerjene v stranke, optimizacija logistike, uporaba velikega števila podatkov, učinkovita raba virov (krožno gospodarstvo), itd. (Plattform industrie 4.0).
2.3.1.1 Zgodovinski pregled
V preteklosti so nas zaznamovale tri industrijske revolucije, trenutno pa smo v obdobju četrte. Prva industrijska revolucija se je začela proti koncu 18. stoletja v Britaniji. Glavni vzrok za revolucijo je bil izum parnega stroja (James Watt). Ta je omogočil masovno proizvodnjo z uporabo vode in pare namesto izključno človeške in živalske moči. Proti koncu 19. pa je sledila druga industrijska revolucija. Uvajati so začeli montažne linije, uporabo nafte, plina in elektrike. Skupaj z razvojem telefonov in telegrafov so prinesli množično proizvodnjo in določeno stopnjo avtomatizacije v proizvodne procese. Tretja industrijska revolucija se je začela sredi 20. stoletja. Proizvodnim procesom so dodali računalnike, nove telekomunikacije in analizo podatkov. Digitalizacija tovarn se je začela z vgrajevanjem programiranih logičnih krmilnikov (PLC) v stroje za lažje avtomatiziranje nekaterih procesov ter zbiranje in izmenjavo podatkov. Trenutno smo v četrti industrijski revoluciji, imenovani tudi industrija 4.0. Značilnosti, ki jo zaznamujejo je vse večja avtomatizacija in zaposlovanje pametnih strojev ter pametnih tovarn, ki pomagajo učinkoviteje in produktivneje proizvajati blago v celotni vrednostni verigi. Prilagodljivost je izboljšana, tako da lahko proizvajalci z množičnim prilagajanjem bolje izpolnjujejo zahteve strank. Pametna tovarna lahko, z zbiranjem več podatkov iz tovarniškega prostora in njihovo kombinacijo z drugimi poslovnimi procesi, doseže boljšo preglednost informacij in boljše odločitve. (IBM, 2021)
2.3.1.2 Ključni tehnološki napredki industrije 4.0
Ključne napredke, ki jih ponuja industrija 4.0 razvrščamo v štiri glavne skupine. Prva je digitalizacija in integracija navpičnih in vodoravnih vrednostnih verig, kar pomeni vertikalno digitalizacijo in integracijo procesov, od razvoja izdelkov in nakupa, pa vse do proizvodnje, logistike in storitev. Horizontalna integracija presega notranjo poslovanje in vključuje dobavitelje, stranke in vse ključe partnerje v verigi vrednosti. To vključuje tehnologije od naprav za sledenje do integriranih naprav za sledenje plana in izvedbe.
Drugi glavni napredek je digitalizacija ponudbe izdelkov in storitev, ki z dodajanjem pametnih senzorjev ali komunikacijskih naprav, ki se uporabljajo kot orodja za analizo podatkov. Ustvarjajo se novi digitalizirani izdelki, ki beležijo podatke o uporabi in njihovemu izboljševanju z namenom, da bi (lažje in učinkoviteje) zadovoljili naraščajoče potrebe kupcev. Naslednji napredek se kaže v digitalizaciji poslovnih procesov in načinu dela. Dejstvo je, da napredek tehnologije spreminja način obdelave, izdelave izdelkov in distribucijo končnim uporabnikom. Vse te nove tehnologije ne nadomeščajo človeka, temveč izboljšujejo le to, kar človek lahko naredi v omejenem času. Zadnji ključni napredek pa se kaže v digitalizaciji poslovnih modelov in dostopnosti do strank. To pomeni razširitev ponudbe podjetij z zagotavljanjem digitalnih rešitev kot so storitve, ki temeljijo na podatkih, in integriranih platformah. Digitalni poslovni modeli se običajno osredotočajo na optimizacijo interakcije s strankami in ustvarjanja dodatnih prihodkov (2016 Global Industry 4.0 Survey, 2016).
2.3.1.3 Koncepti in orodja industrije 4.0
• Internet stvari (IoT)
Internet stvari (IoT) je ključna sestavina pametnih tovarn. Stroji v tovarnah so opremljeni s senzorji z naslovom IP, ki omogočajo povezavo naprav z drugimi napravami v spletu. Ta koncept omogoča zbiranje, analizo in izmenjavo velikih količin podatkov (IBM, 2021).
• Računalništvo v oblaku
Oblak pomaga pri povezavi in integracije proizvodnje, dobavne verige inženiringa, prodaje in distribuciji storitev. Velike količine podatkov je bolj učinkovito in ekonomično obdelati v oblaku (IBM, 2021).
• Strojno učenje in umetna inteligenca
Strojno učenje in umetna inteligenca podjetjem omogočata, da v celoti izkoristijo količino informacij, pridobljenih ne le v tovarniških prostorih, ampak tudi v svojih poslovnih enotah in celo od partnerjev in virov tretjih oseb. Na primer: Industrijski stroji se med proizvodnim procesom lahko pokvarijo. Uporaba podatkov, zbranih iz teh sredstev, lahko podjetjem pomaga pri izvajanju napovednega vzdrževanja na podlagi algoritmov strojnega učenja, kar ima za posledico več neprekinjenega delovanja in večjo učinkovitost (IBM, 2021).
• Robno računalništvo
Robno računalništvo je izraz, s katerim opisujemo analiziranje podatkov, na tistem mestu kjer se podatki ustvarjajo. To skrajša čas zakasnitve od trenutka, ko so podatki proizvedeni, do takrat, ko je potreben odziv. Na primer, odkrivanje varnostnih ali kakovostnih težav,
kjer se je treba odzvati takoj. Čas, potreben za pošiljanje podatkov v oblak podjetja in nato nazaj v tovarno, je lahko predolg in je odvisen od zanesljivosti omrežja. Uporaba robnega računalništva pomeni tudi, da podatki ostanejo blizu vira, kar zmanjšuje varnostna tveganja (IBM, 2021).
• 3D tiskanje
3D tiskanje se uporablja predvsem za izdelavo prototipov novih izdelkov in preizkušanje njihovega delovanja, videza in občutka. Glavne prednosti izdelave komponent s 3D - tiskanjem so nizki stroški, možnost poceni testiranja konceptov s poskusi, hitrejši čas do trženja in prilagodljivost izdelkov glede na povpraševanje strank in hitro spreminjajoči se trendi (Pegus Digital, 2021).
• Spletna varnost
Proizvodna podjetja niso vedno upoštevala pomena kibernetske varnosti ali kibernetsko- fizičnih sistemov. Pri digitalni preobrazbi industrije je potrebno upoštevati kibernetsko varnost, ki zajema opremo IT (informacijske tehnologije) in OT (operacijske tehnologije) (IBM, 2021).
• Virtualna resničnost
S pomočjo navidezne resničnosti je mogoče zgraditi natančne simulacije izdelkov, procesov ali proizvodnih obratov. Uporablja se za fazo oblikovanja izdelkov ali procesov ter potrjevanje prototipov, saj lahko inženirji z virtualno simulacijo preverijo napredek na bolj vizualen in interaktiven način. Na ta način je mogoče zmanjšati napake v tej fazi in povečati produktivnost (Innovae, 2021).
• Digitalni dvojčki
Digitalna preobrazba, ki jo ponuja industrija 4.0, je proizvajalcem omogočila ustvarjanje digitalnih dvojčkov, ki so virtualne replike procesov, proizvodnih linij, tovarn in dobavnih verig. Digitalni dvojček nastane z vlečenjem podatkov iz senzorjev IoT, naprav, PLC -jev (programsko logičnih krmilnikov) in drugih predmetov, povezanih z internetom.
Proizvajalci lahko z digitalnimi dvojčki pomagajo povečati produktivnost, izboljšati potek dela in oblikovati nove izdelke. Na primer, s simulacijo proizvodnega procesa lahko proizvajalci preizkusijo spremembe procesa, da bi našli načine za zmanjšanje izpadov ali izboljšanje zmogljivosti (IBM, 2021).
2.3.2 Krožno gospodarstvo
»Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa se količina odpadkov.« (Evropski parlament (Novice), 2021)
2.3.2.1 Osrednje tematike in elementi krožnega gospodarstva
Poznamo tri osrednje tematike krožnega gospodarstva. Prva so regenerativni viri, ki zagotavljajo, da se tisti viri, ki so obnovljivi in nestrupeni učinkovito uporabljajo kot materiali in energija za večkratno uporabo. Naslednja tematika je podaljšanje življenjske
dobe. To dosežemo z vzdrževanjem, popravljanjem, s strategijami vračanja in recikliranja, kadar je to primerno. Tretja tematika pa govori o uporabi odpadkov, ki se jih lahko uporabi kot sekundarni vir in se jih predela za ponovno uporabo in recikliranje (Brown in sod., 2021).
Ključni elementi, ki omogočajo koncept krožnega gospodarstva so poslovni model, oblikovanje prihodnosti (upoštevanje sistemskih perspektiv, uporaba pravih materialov, oblikovanje za primerno življenjsko dobo), sodelovanja za ustvarjanje skupne vrednosti (sodelovanje v celotni dobavni verigi, znotraj organizacij in z javnim sektorjem), vključevanje digitalne tehnologije (sledenje in optimiziranje) in krepitev znanja (raziskave, spodbujanje inovacij, celovito razširjanje znanja, itd.) (Brown in sod., 2021).
2.3.3 Družbena odgovornost
Družbena odgovornost pomeni »odgovornost podjetja oz. združbe glede vpliva njegovih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da se vede pregledno in etično, da prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe, da upošteva pričakovanja deležnikov in je v skladu z veljavno zakonodajo ter v skladu z mednarodnimi normami vedenja in da je integrirana v njegovo organizacijo in vse njegove odnose z okoljem.« (ISO 26000, 2017)
2.3.3.1 Ključna področja družbene odgovornosti
EU (2001, cit. po Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti, 2021) je v svojem Zelenem dokumentu družbeno odgovornost podjetij opredelila kot odgovornost za odnose na štirih ključnih področjih:
• Odnos do zaposlenih (zadovoljstvo na delovnem mestu, zdravje in varstvo pri delu, razvoj zaposlenih ter vseživljenjsko učenje, različnost zaposlenih in enake možnosti za zaposlovanje, spoštovanje človekovih pravic, ravnovesje med delovnim in prostim časom).
• Odnos do naravnega okolja (upoštevanje zakonskih določil, recikliranje, zmanjševanje porabe, ponovna uporaba, poraba okolju prijaznejših materialov in varčevanje z energijo ter vodo, sodelovanje zaposlenih pri okoljevarstvenih aktivnostih podjetja razvijanje okolju prijaznejših tehnologij in izdelkov).
• Odnos do kupcev in dobaviteljev (trga) (spoštovanje in sodelovanje s kupci, obravnavajte dobavitelje kot partnerje).
• Odnos do skupnosti (sodelovanje s skupnostjo, denarna podpora (sponzorstva, donacije), mentorstvo, svetovanje in usposabljanje, nadomestno delo v neprofitnih organizacijah, tematska partnerstva, marketing z razlogom).
2.4 IZOBRAŽEVANJE
Redno (formalno) izobraževanje se nanaša na disciplino, ki se ukvarja z metodami poučevanja in učenja v šolah ali šoli podobnem okolju, v nasprotju z različnimi neformalnimi sredstvi socializacije (Britannica, 2021).
Poznamo tudi vseživljenjsko izobraževanje, ki ga je spletni slovar Encarta (2008, cit. po London, 2012) preprosto definiral kot, razvoj po formalnem izobraževanju: stalen razvoj znanja in spretnosti, ki jih ljudje dosežejo po formalnem izobraževanju in skozi vse življenje.
Zanimivo je svoje mnenje o izobraževanju izrazil indijski filozof, pisatelj, pedagog in duhovni učitelj Jiddu Krishnamurti (2003), ki je dejal naslednje:
»Izobraževanju ni konca. Ne gre za to, da preberete knjigo, opravite izpit in končate izobraževanje. Vse življenje, od rojstva do smrti, je proces učenja.«
2.4.1 Kratek pregled zgodovine izobraževanja
Na začetku so se otroci več sto tisoč let izobraževali s samostojno igro in raziskovanjem. Z vzponom kmetijstva, pred 10 tisočimi leti, in kasneje predvsem z razvojem industrije so otroci postali prisiljeni delavci. Igra in raziskovanje sta bila zatrta. Samovoljnost, ki je bila vrlina, je postala v napoto in jo je bilo treba iz otrok izriniti. Iz različnih razlogov, nekaj verskih in nekaj sekularnih, se je pojavila in postopoma razširila ideja o univerzalnem, obveznem izobraževanju. Izobraževanje so razumeli kot uvajanje. Z razvojem šolanja so ljudje začeli jemati učenje kot otroško delo. Iste metode uveljavljanja moči, ki so bile uporabljene za to, da so otroci delali na poljih in v tovarnah, so se prenesle v učilnico. V zadnjem času pa so metode izobraževanja postale manj ostre (Gray, 2008).
Z razvojem tehnologije se tradicionalni pristopi izobraževanja zdijo zastareli. Kljub tehnološkemu napredku na vseh področjih pa izobraževanje in usposabljanje še vedno ne vsebuje vseh možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija. Zaradi tega so spremembe na področju izobraževanja ključne za zagotavljanje ustreznih kadrov, ki jih potrebuje industrija v prihodnosti.
Siemens (2004) je v svoji raziskavi navedel nekaj trendov, ki bi lahko pomagali pri razvijanju novih metod pri izobraževanju. Poudarja predvsem pomen neformalnega učenja, povezovanje različnih področij, vseživljenjsko učenje, tehnologije (digitalna orodja, ki jih uporabljamo, opredeljujejo in oblikujejo naše razmišljanje), individualnega in skupinskega učenja in novih digitalnih pristopov pri izobraževanju.
2.4.2 Tehnološke platforme in načini izobraževanja
Z razvojem tehnologije so se pojavili tudi novi koncepti, ki bi bili lahko v prihodnosti vključeni v proces izobraževanja. Taki koncepti so npr. virtualna resničnost, računalniške (izobraževalne) igre, računalniške simulacije in prilagodljiva tehnologija, ki bi se prilagajala potrebam posameznika.
V načine izobraževanja spadajo tudi različna sodelovanja (z vrstniki, s strokovnjaki, izobraževalnih ustanov in industrij, itd.), ki omogočajo učečim, da si pridobijo potrebne izkušnje in znanja preden vstopijo na trg dela. Veliko podjetij ima za novo zaposlene pripravljena usposabljanja in tečaje, da jih s tem usposobijo za delo.
Fizično učenje v predavalnici je klasični način izobraževanja, ki ga poznamo že vrsto let.
Gre za izobraževanje, ki poteka ob fizični prisotnosti učencev v prostorih namenjenim formalnemu izobraževanju. Pri tem načinu izobraževanja je število učencev odvisno tudi od velikosti prostora. Na tak način potekajo izobraževanja skoraj v vseh formalnih izobraževalnih ustanovah po celem svetu.
V živo prek spleta (online, e-learning) je formalno izobraževanje, kot pri klasičnem načinu izobraževanja, le da vse poteka preko spleta s pomočjo interneta in tehnologij. Učenci niso fizično prisotni v učilnici. Prednost pred klasičnim načinom je ta, da je pri predavanju lahko prisotnih več učencev. Ta način izobraževanja je postal zelo uveljavljen v času epidemije COVID-19, saj so bile izobraževalne ustanove »prisiljene« sprejeti ta način, saj drugače izobraževanje v tem času nebi moglo potekati. Za ta način izobraževanja se uporabljajo različne aplikacije za videokonference. Najbolj popularne med njimi so Microsoft Teams, Webex, Zoom, Discord, itd. (Kropivšek in sod., 2020).
Hibridno učenje je kombinacija fizičnega učenja v predavalnici in učenja v živo prek spleta. Fizično v predavalnici bi prišlo v poštev, ko bi učenci morali pri čem fizično sodelovati (razne vaje). V živo prek spleta pa, kadar bi imeli predavanja/ seminarje, pri katerih fizična pristnost učečih nebi bila potrebna. Dobro načrtovani hibridni tečaji združujejo najboljše vidike predavanja v živo in spletnega učenja, hkrati pa omogočajo, da je izobraževanje za mnoge študente bolj dostopno (Boyarsky, 2020).
"Obrnjena" učilnica je koncept izobraževanja, kjer bi se osnovni koncepti najprej predelali doma, izobraževalni prostori pa bi se uporabili za ponavljanje in vajo (Hertz, 2015).
Odprti spletni tečaji (MOOCs) so formalna spletna izobraževanja v katera je vključenih veliko univerz iz celega sveta. Tradicionalna učilnica je omejena s številom študentov, vendar milijoni ljudi po vsem svetu želijo - in potrebujejo - kakovostno izobraževanje.
MOOC so množični odprti spletni tečaji. Koncept, ki ga vodi edX, se je začel kot priložnost, da organizacije ponujajo spletne tečaje milijonom študentom po vsem svetu brezplačno (MOOC.org, 2021).
Najbolj znane tovrstne platforme so edX, Coursera, FutureLearn, Swayam, Udemy, itd. Ob koncu leta 2020, je bilo uporabnikov teh platform skupaj 180 milijonov. Vanje je vključenih 950 univerz iz celega sveta, ponujajo nad 16 tisoč tečajev. Eno tretjino uporabnikov se je registriralo v letu 2020. Pandemija COVID-19 je na te platforme pripeljala veliko ljudi. (zgoraj navedeni podatki ne vključujejo Kitajske) (Shah, 2020).
Poznamo pa tudi neformalne odprte izobraževalne vire, ki so dostopni vsem. Pri tem se ne dobi nekega splošno priznanega certifikata, lahko pa se pridobi veliko znanja in uporabnih spretnosti, ki so trenutno v povpraševanju. Vse več je podjetij, ki nove zaposlene raje izbirajo na podlagi znanj, kot pa na podlagi diplome. Primer take aplikacije je npr.
Youtube, ki ima veliko neformalnih izobraževalnih tečajev. Posebnost pri tem je, da je kdorkoli lahko učitelj in učenec.
Spletne učilnice (LMS) so definirane kot večnamenske programske aplikacije, do katerih običajno dostopamo prek spletnega brskalnika. Pomagajo organizacijam pri upravljanju dogodkov usposabljanja, samostojnih tečajev in mešanih učnih programov. Zagotavljajo avtomatizacijo, ki nadomešča strogo in drago ročno delo, prihranijo čas in omogočajo organiziranje vsebine, podatkov in učencev. Sledijo in poročajo o dejavnostih usposabljanja in rezultatih (Foreman, 2018). Pri nas so te programske aplikacije bolj znane pod imenom spletne učilnice, katerih uporaba se je precej povečala v zadnjem letu, predvsem zaradi epidemije COVID-19. Najbolj znane tovrstne aplikacije so Moodle, e- asistent, Google Classroom, Blackboard, Canvas, itd.
3 MATERIAL IN METODE
3.1 ANKETA
Pri delu smo uporabili metodo anketiranja. Anketa je po definiciji sistematična metoda zbiranja podatkov na podlagi (vzorca) enot z namenom konstruiranja kvantitativnih opisov značilnosti širše populacije, katere člani so preučevane enote (Groves in sod., 2009).
V ta namen smo sestavili anketo (Priloga A), ki je bila sestavljena iz štirih socialno- demografskih vprašanj, ki so spraševala po spolu, starostni skupini (do 19 let, 19-24 let ali nad 24 let), področju izobraževanja (lesarstvo, gozdarstvo, gradbeništvo arhitektura in drugo) in trenutnem statusu (dijak, študent, zaposlen, brezposeln, samozaposlen in drugi).
Namen teh vprašanj je bil, izvedeti splošne informacije o anketirancu, ki nam bodo kasneje pomagale pri analizi.
Nato so sledila štiri vprašanja, ki so spraševala o motivaciji. Prvo od teh je spraševalo, katero delovno okolje jih najbolj motivira, drugo po tem, kaj jim predstavlja največjo motivacijo pri rednem izobraževanju in usposabljanju (na to vprašanje so odgovarjali samo dijaki in študenti), tretje vprašanje je bilo podobno kot drugo, le da je spraševalo po vseživljenjskem izobraževanju in usposabljanju (na tega so odgovarjali vsi ostali), četrto pa je spraševalo po motivaciji, ki bi jim jo predstavljala vključenost nekaterih načinov izobraževanja. Namen teh vprašanj je bilo izvedeti, kaj različnim generacijam predstavlja motivacijo pri izobraževanju in usposabljanju.
Na koncu so sledila še tri vprašanja o aktualnih področjih industrije (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost), ki so bila sestavljena iz 3 sklopov, v obliki večstopenjske tabele. Sklopi so pri vseh treh vprašanjih zajemali zanimanje, poznavanje in kje so spoznali te tematike, tematike in koncepti pa so bili pri vsakem področju različni.
Namen teh vprašanj pa je bil izvedeti, kaj različne generacije zanima in koliko aktualnih tematik in konceptov poznajo.
Večino vprašanj v vprašalniku je bilo zaprtega tipa, nekatera pa pol odprtega tipa in so vključevala možnost »drugo«. Pri nekaterih vprašanjih so anketiranci lahko izbirali med več odgovori, pri večini pa so lahko izbrali samo enega. Vsa vprašanja so bila obvezna.
Tisti, ki so rešili anketo do konca so torej ogovorili na 10 vprašanj. Skupaj ima anketa 11 vprašanj, a sta dve vprašanji sestavljena tako, da na enega odgovarjajo samo dijaki in študenti, na drugega pa vsi ostali. Če pa zraven prištejemo še sklope znotraj sestavljenih vprašanj (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost) ima anketa v celoti 17 vprašanj.
Anketo smo v četrtek 29.7.2021 najprej poslali v Facebook skupino, v kateri je 25 študentov lesarstva iz Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Preverili smo ustreznost in razumljivost vprašalnika. Na podlagi njihovih odzivov smo sklepali, da je anketa ustrezna.
Nagovor in povezava do ankete je bila v obdobju od 1.8.2021 do 9.8.2021 objavljena v več Facebook skupinah povezanih z lesarstvom:
- mizarski stroji, orodje, izdelki;
- ČAR LESA;
- Mizarji;
- Znanje za les in oblikovanje;
- ALUMNI Oddelka za lesarstvo;
- Les je lep.
Skupno število članov vseh skupin je bilo okoli 43 tisoč.
Za dosego študentov smo uporabili spletno učilnico BF (Moodle). Nagovor in anketo poslali 450 študentom lesarstva in gozdarstva Biotehniške fakultete. Anketo smo poslali dvakrat, prvič 2.8.2021 in drugič 4.8.2021. Obakrat s prošnjo po reševanju ankete. Poleg pošiljanja anket v različne skupine pa smo (neposredno in posredno preko poznanstev) kontaktirali, kar se da veliko ljudi s področja lesarstva.
Skupaj je lahko anketo potencialno videlo okoli 43,5 tisoč oseb, a niso vse osebe, ki so v Facebook skupinah, vedno aktivne, zato je težko reči, koliko jih je objavo ankete videlo v resnici. V teh skupinah pa lahko prihaja tudi do podvajanja oseb, saj so skupine podobnih interesnih skupin in je posameznik lahko član več skupin.
Dejstvo pa je, da je na nagovor, do četrtka 12.8.2021 do okoli 12.00, kliknilo 693 oseb. Od tega jih je 277 z anketo nadaljevalo. Na koncu smo dobili 235 delno izpolnjenih anket in 113 v celoti izpolnjenih anket, s strani 24 dijakov, 65 študentov, 24 ostalih (zaposleni, brezposelni, samozaposleni in drugi).
Če gledamo, da je potencialno lahko anketo videlo okoli 43,5 tisoč oseb, je nanjo kliknilo le 693 oseb, kar predstavlja nekaj več kot 1,5 %. Od teh, ki so kliknili na nagovor (693), je anketo rešilo do konca 113 oseb, kar predstavlja dobri 16 %. Razmerje med končanimi in delno izpolnjenimi anketami pa je 48 %.
3.2 PREGLED UČNIH NAČRTOV
Z raziskovalno metodo pregleda izobraževalnih programov, smo skrbno pregledali učne načrte in si izpisali metode poučevanja in učenja, ki se pri izobraževanju uporabljajo in zabeležili, kakšna je vključenost digitalnih pristopov. Sproti pa smo gledali še, kaj od aktualnih področij (industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost) je vključeno v učne načrte.
Učne načrte srednjih poklicnih in strokovnih lesarskih šol smo pridobil na spletni strani CPI (Center RS za poklicno izobraževanje), učne načrte (BSc UNI, BSc VŠS in MSc) pa smo pridobili na Oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti.
4 REZULTATI
4.1 REZULTATI ANKETE
4.1.1 Socialno-demografski podatki
Do dne 12.8.2021 je na nagovor kliknilo 693 oseb. Od tega je 277 oseb kliknilo na anketo.
Na koncu smo dobili 235 delno izpolnjenih in 113 v celoti izpolnjenih anket, ki jih je izpolnilo 24 dijakov, 65 študentov, 24 ostalih (zaposleni, brezposelni, samozaposleni in drugi).
• Spol
Anketo je začelo izpolnjevati 235 oseb, od tega 47 dijakov (44 moških in 3 ženske), 106 študentov (82 moških in 24 žensk) in 82 ostalih (69 moških in 13 žensk). Skupaj je začelo anketo reševati 195 moških in 40 žensk.
V celoti je anketo rešilo 90 moških in 23 žensk (Slika 1).
Ankete se je udeležilo več moških, kar je bilo pričakovano glede na ciljno stroko (lesarstvo), kjer prevladuje moška populacija.
• Starostna skupina
Med osebami, ki so začele reševati anketo, je bilo največ odziva od oseb starih med 19 in 24 let (111 oseb). Najmanj pa od ljudi, ki so stari do 19 let (46 oseb). Oseb starih nad 24 let je bilo 78.
Podobno razmerje se kaže tudi med tistimi, ki so anketo zaključili. Največ jih je bilo starih med 19 in 24 let (60 oseb). Najmanj pa od oseb starih do 19 let (23 oseb). Nekaj več (30 oseb) pa je bilo starih nad 24 let (Slika 2).
Slika 1: Razmerje med moškimi in ženskami, ki so končali anketo.
• Področje izobraževanja
Anketo je začelo reševati 174 oseb s področja lesarstva, 24 oseb s področja gozdarstva, 7 oseb s področja gradbeništva, 4 osebe s področja arhitekture in 26 oseb z drugih področij.
Največ oseb, ki so končale anketo, je bilo s področja lesarstva (86 oseb), kar je bila tudi ciljna populacija. Anketo so končali tudi ljudje s področja gozdarstva (13 oseb), gradbeništva (6 oseb), arhitektura (1 oseba) in drugi (7 oseb) (Slika 3).
Pričakovano je na anketo odgovorilo največ ljudi s področja lesarstva, katerim je bila anketa prvenstveno namenjena.
Slika 2: Razmerje med starostnimi skupinami, ki so izpolnile anketo.
Slika 3: Razmerje med področji izobraževanja ali dela, ki so končali anketo.
• Status
Med anketiranci, ki so začeli izpolnjevati anketo je bilo 47 dijakov, 106 študentov in 82 ostalih (zaposleni, brezposelni, samozaposleni in drugi). Anketo pa je končalo 24 dijakov, 65 študentov in 24 ostalih (Slika 4).
Anketo je končalo največ študentov (58%), dijakov in ostalih pa je bilo enako (21%).
4.1.2 Motiviranost
• Delovno okolje
Na vprašanje, katero izobraževalo/ delovno okolje jih najbolj motivira, so vse generacija odgovorile podobno. Na vprašanje je bilo možno odgovoriti z več odgovori. Vprašanje je bilo polodprtega tipa, saj je vključevalo možnost »drugo«. Na to vprašanje je odgovorilo 207 anketirancev, med katerimi je bilo 37 dijakov, 94 študentov in 76 ostalih.
Dijake, študente in ostale najbolj motivira okolje, ki teži k razvoju in napredku, najmanj pa jih motivira tekmovalno okolje. Iz tega lahko sklepamo, da težijo k napredku in si želijo inovacij in razvoja. Mogoče je ravno tekmovalno okolje tisto, ki lahko privede do največjih napredkov, a obenem predstavlja tudi večji stres in pritisk na posameznika, zato morda tekmovalno okolje ni najboljši motivacijski faktor. Veliko motivacijo pa jim predstavlja tudi okolje z močnim timskim duhom. Tukaj večjih razlik v motivaciji med generacijami ni. Dijaki so rahlo bolj motivirani v tekmovalnem okolju kot pa drugi dve skupini.
Opazimo pa lahko tudi, da bolj kot se posamezniki bližajo zaposlitvi, več motivacije jim predstavlja stabilno/ varno okolje (Slika 5).
Slika 4: Razmerje med dijaki, študenti in ostalimi, ki so končali anketo.
• Redno izobraževanje
Na to vprašanje so odgovarjali dijaki in študentje, ki so še vedno vključeni v redno izobraževanje. Na vprašanje je odgovorilo 131 le teh, od tega 94 študentov in 37 dijakov.
Vprašanje je bilo, kaj jim predstavlja največjo motivacijo pri rednem izobraževanju in usposabljanju. Na to vprašanje je bilo možnih več odgovorov. Imeli so tudi možnost
»drugo«.
Dijakom največjo motivacijo pri rednem izobraževanju predstavljajo boljše zaposlitvene možnosti (64,9 % dijakov), želja po znanju (56,8 % dijakov) in karierni cilji (54,1 % dijakov). Najmanjšo pa tekmovalno okolje (10,8 % dijakov) in izogibanje zaposlitvi (5,4 % dijakov).
Študentom največjo motivacijo pri rednem izobraževanju predstavljajo, da pridobijo potrebne kompetence za delo (75,5 % študentov), boljše možnosti zaposlitve (70,2 % študentov), osebna rast (70,2 % študentov) in želja po znanju (64,9 % študentov).
Najmanjšo pa učni uspeh in ocene (10,6 % študentov), tekmovalno okolje (8,5 % študentov) in izogibanje zaposlitvi (7,4 % študentov).
Najbolj se razlikujejo pri pridobitvi potrebnih kompetenc za delo in osebni rasti. Večjemu številu študentov to dvoje predstavlja večjo motivacijo, kot pa dijakom
Če primerjamo motivaciji dijakov in študentov, lahko opazimo, da so odgovori zelo podobni. Izobražujejo se zaradi boljše možnosti zaposlitve, kariernih ciljev in znanja, ne pa zaradi ocen, izogibanja zaposlitvi, pohval in tekmovanja (Slika 6).
Slika 5: Motiviranost, delovno okolje.
• Vseživljenjsko izobraževanje
Na to vprašanje so odgovarjali zaposleni, brezposelni, samozaposleni in drugi. Na vprašanje jih je odgovorilo 76. Vprašanje je bilo, kaj jim predstavlja največjo motivacijo pri vseživljenjskem izobraževanju in usposabljanju. Na to vprašanje je bilo možnih več odgovorov. Imeli so tudi možnost »drugo«.
Največjo motivacijo jim predstavlja večje zadovoljstvo pri delu (64,5 % ostalih), osebna rast (48,7 % ostalih) in boljši zaslužek (47,4 % ostalih). Najmanj jih motivira tekmovalno okolje (1,3 % ostalih), spodbuda s strani družine (11,8 % ostalih) in karierni cilji (14,5 % ostalih) (Slika 7).
Slika 6: Primerjava motivacije med dijaki in študenti pri rednem izobraževanju.
Lahko opazimo, da karierni cilji predstavljajo veliko večjo motivacijo dijakom in študentom kot pa tistim, ki so že izven rednega izobraževanja.
• Načini izobraževanja
Na to vprašanje je odgovarjalo 34 dijakov, 92 študentov in 56 ostalih (skupaj 182 oseb).
Odgovore na vprašanje prikazuje Slika 8 in se nanaša na načine izobraževanja in koliko motivacije, bi jim predstavljala vključenost teh načinov pri rednem ali vseživljenjskem izobraževanju. Za vsak naveden način izobraževanja so morali označiti stopnjo motivacije, ki bi jim jo le ta predstavljal. Podana je bila stopenjska lestvica z naslednjimi vrednostmi:
0-Nepoznam; 1-Nič motivacije; 2-Zelo malo motivacije; 3-Delno motivacijo; 4-Veliko motivacije; 5-Zelo veliko motivacije.
Slika 7: Motivacija ostalih pri vseživljenjskem izobraževanju.
Slika 8: Motivacija dijakov, študentov in ostalih pri različnih načinih izobraževanja.
Slika 8 (nadaljevanje): Motivacija dijakov, študentov in ostalih pri različnih načinih izobraževanja.
Med izbranimi načini izobraževanja, dijakom največ motivacije predstavlja izkustveno učenje in sodelovanje/ učenje s strokovnjaki, spremembe v načinu ocenjevanja, računalniške simulacije in sodelovanje izobraževalnih ustanov in industrije. Najmanj motivacije pa bi jim predstavljala »obrnjena« učilnica in izobraževanje v živo prek spleta.
Tudi študentom bi največ motivacije predstavljalo izkustveno učenje, sodelovanje s strokovnjaki, projektno učenje, sodelovanje/ učenje s strokovnjaki, sodelovanje izobraževalnih ustanov in industrije ter spremembe v načinu ocenjevanja. Najmanjšo motivacijo pa bi jim predstavljalo hibridno učenje in v živo prek spleta.
Ostalim je bi največjo motivacijo predstavljalo prav tako izkustveno učenje, sodelovanje s strokovnjaki, sodelovanje izobraževalnih ustanov in industrije ter projektno učenje.
Najmanj motivacije bi jim predstavljale računalniške (izobraževalne) igre in v živo prek spleta (Slika 8).
4.1.3 Industrija 4.0, krožno gospodarstvo in družbena odgovornost
• Industrija 4.0
Pri tem vprašanju o industriji 4.0 je sodelovalo 143 oseb, od tega 30 dijakov, 76 študentov in 37 ostalih. Vprašanja so bila povezana z industrijo 4.0. Vprašanje je bilo sestavljeno iz treh sklopov. Prvi sklop je zajemal vprašanje, koliko so jim orodja in koncepti industrije 4.0 zanimivi, drugi po tem, koliko jih poznajo, in tretje kje so jih spoznali. Vprašanje je bilo zaprtega tipa.
Dijakom so se najbolj zanimivi zdeli 3D tiskanje, virtualna resničnost in računalniške simulacije, najmanj pa spletna varnost in big data. Študentom so se najbolj zanimivi zdeli 3D tiskanje, računalniške simulacije in strojno učenje, najmanj pa big data. Ostalim so se najbolj zanimivi zdeli prav tako 3D tiskanje, spletna varnost in strojno učenje, najmanj pa big data (Slika 9).
Ugotovimo lahko, da je vsem trem skupinam anketirancev najbolj zanimivo 3D tiskanje, najmanj pa big data.
Dijaki na splošno orodja in koncepte s področja industrije 4.0 poznajo bolj slabo. Najbolj poznajo internet stvari, najmanj pa big data, ki se jim je zdela tudi najmanj zanimiva.
Študenti najbolje poznajo internet stvari in 3D tiskanje, najmanj pa big data. Ostali najbolj poznajo spletno varnost in računalniške simulacije, najmanj pa big data (Slika 10).
Nobena od teh skupin ne pozna dobro teh orodij in konceptov. Opazimo lahko, da študentje poznajo te orodja in koncepte nekoliko bolje od dijakov in ostalih. Vsi najmanj poznajo koncept big data. Dijaki in študentje najbolje poznajo internet stvari, ostali pa spletno varnost.
Iz Slike 11 lahko razberemo, da so anketiranci, v času rednega izobraževanja največ izvedeli o strojnem učenju. Big data je koncept, ki ga največ anketirancev ne pozna. Več kot polovica pa je največ o spletni varnosti, virtualni resničnosti in 3D tiskanju izvedela drugje.
Slika 9: Zanimanje za orodja in koncepte industrije 4.0.
Slika 10: Poznavanje orodij in konceptov industrije 4.0.
Slika 11: Kje so spoznali orodja in koncepte industrije 4.0.
• Krožno gospodarstvo
Vprašanje o krožnem gospodarstvu je bilo prav tako sestavljeno iz treh sklopov. V prvem smo spraševali po tem, koliko so jim tematike krožnega gospodarstva zanimive, v drugem po tem, koliko jih poznajo, in v tretjem kje so jih spoznali. Na to vprašanje je odgovorilo 118 oseb, od tega 26 dijakov, 66 študentov in 26 ostalih. Vprašanje je bilo zaprtega tipa.
Dijakom so najbolj zanimivi učinki na okolje, obnovljivi viri energije in recikliranje, najmanj pa okoljska zakonodaja. Študentom so skoraj vse tematike enako zanimive.
Odstopata pa »eco design« in okoljska zakonodaja, ki sta jim najmanj zanimivi tematiki.
Ostalim so skoraj vse tematike enako zanimive, odstopata pa ponovno »eco dizajn« in okoljska zakonodaja. Študentom in ostalim so tematike krožnega gospodarstva bolj zanimive kot dijakom. Vse pa najmanj zanima okoljska zakonodaja (Slika 12).
Dijaki najbolje poznajo obnovljive vire energije, recikliranje in učinke na okolje, najmanj pa vedo o trajnostni proizvodnji in okoljski zakonodaji. Študenti podobno poznajo skoraj vse navedene tematike, odstopata pa »eco dizajn« in okoljska zakonodaja, ki ju poznajo najmanj. Ostali delno poznajo skoraj vse navedene tematike, odstopa le okoljska zakonodaja, ki jo poznajo najslabše (Slika 13).
Slika 14 prikazuje, kje so določene skupine anketirancev spoznale tematike krožnega gospodarstva.
Slika 12: Zanimanje za tematike krožnega gospodarstva.
Slika 13: Poznavanje tematik krožnega gospodarstva.
Slika 14: Kje so spoznali tematike krožnega gospodarstva.
• Družbena odgovornost
Vprašanje o družbeni odgovornosti je ravno tako sestavljen iz treh sklopov. Prvi je spraševal po tem, koliko so jim tematike družbene odgovornosti zanimive, drugi po tem, koliko jih poznajo, in tretji kje so jih spoznali. Na to vprašanje je odgovorilo 113 oseb, od tega 24 dijakov, 65 študentov in 24 ostalih.
Dijake najbolj zanima dobičkonosnost in dobrodelnost, najmanj pa etičnost in zakonska odgovornost. Študente najbolj zanimajo odnosi do okolja in ljudi, najmanj pa zakonska odgovornost. Ostalim so najbolj zanimivi odnosi do okolja, ostale tematike so jim približno enako zanimive (Slika 15).
Dijaki delno poznajo skoraj vse tematike, najmanj pa poznajo zakonsko odgovornost.
Študenti delno poznajo vse tematike , še najmanj pa poznajo zakonsko odgovornost. Ostali najbolje poznajo tematike odnosov do okolja in ljudi, najmanj pa o donatorstvu in sponzorstvu ter zakonski odgovornosti. Študentje poznajo tematike družbene odgovornosti bolje kot dijaki in ostali. Najslabše pa jih poznajo dijaki (Slika 16).
Največ o tematikah družbene odgovornosti, so anketiranci izvedeli drugje. Vidimo lahko, da so odgovori vseh skupin precej podobni (Slika 17).
Slika 15: Zanimanje za tematike družbene odgovornosti.
Slika 16: Poznavanje tematik družbene odgovornosti.
Slika 17: Kje so spoznali tematike družbene odgovornosti.
4.2 ANALIZA UČNIH NAČRTOV
Pregledali in analizirali smo naslednje izobraževalne programe:
• Srednja poklicna lesarska šola – Mizar
Program traja 3 leta in je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami. Pridobljeni naziv poklicne izobrazbe je mizar/ mizarka. Imajo tudi program prilagojen za gluhe in naglušne ter dijake z govorno jezikovnimi motnjami.
Predmetnik vsebuje 7 splošno izobraževalnih predmetov in 6 strokovnih modulov.
Pregledali smo strokovne module ter splošni in posebni del vsebine. Gradivo je skupaj obsegalo 26 strani.
• Srednja strokovna šola - Lesarski tehnik
Program traja 4 leta in je ovrednoten z 240 kreditnimi točkami. Pridobljen naziv strokovne izobrazbe je lesarski tehnik/ lesarska tehnica.
Predmetnik vsebuje 11 splošnih predmetov in 15 strokovnih modulov. Pregledali smo strokovne module ter splošni in posebni del vsebine. Gradivo je skupaj obsegalo 53 strani.
• Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje - Lesarsko inženirstvo
Program traja 3 leta in je ovrednoten z 180 kreditnimi točkami. Pridobljen naziv ob končanju je diplomirani inženir lesarstva (VS). Pregledali smo učni načrt, ki je vseboval 35 predmetov in 139 strani.
• Univerzitetni študijski program 1. stopnje – Lesarstvo
Program traja 3 leta in je ovrednoten z 180 kreditnimi točkami. Pridobljen naziv ob končanju je diplomirani inženir lesarstva (UNI). Pregledali smo učni načrt, ki je vseboval 33 predmetov in 164 strani.
• Magistrski študijski program 2. stopnje - Lesarstvo
Program traja 2 leti in je ovrednoten z 120 kreditnimi točkami. Pridobljen naziv ob končanju je magister inženir lesarstva. Pregledali smo učni načrt, ki je vseboval 24 predmetov in 103 strani.
4.2.1 Srednje poklicno ali strokovno izobraževanje
Pri pregledu učnih načrtov srednjih poklicnih in strokovnih šol so bili posebej zanimivi strokovni moduli. Program mizar jih ima 6, program lesarski tehnik pa 15. Rezultati pregleda so spodaj.
Metode poučevanja in učenja, ki jih uporabljajo v teh izobraževalnih programih so poučevanje v učilnici, praktično izobraževanje v šoli, praktično usposabljanje z delom, izobraževanje v živo prek spleta (COVID-19), samostojno učenje in projektno delo v manjših skupinah.
Digitalna orodja in aplikacije, ki jih pri tem uporabljajo so sodobna informacijsko- komunikacijska tehnologija, spletne učilnice, programi za videokonference (prilagajanje zaradi epidemije COVID-19), uporaba aplikacij za urejanje dokumentov, pregledovanje podatkovnih baz, iskanje po spletu, delo z elektronsko pošto in računalniško risanje.
• Srednja poklicna lesarska šola – Mizar
Program omogoča šolsko in vajeniško obliko izobraževanja. Izobraževalni program izvajajo šole in delodajalci. Praktično usposabljanje z delom se izvaja na učnih mestih za praktično usposabljanje z delom ali na vajeniških učnih mestih v vajeniški obliki izobraževanja, del pa lahko tudi v medpodjetniških izobraževalnih centrih. Podlaga za načrtovanje in izvedbo praktičnega usposabljanja je katalog praktičnega usposabljanja.
V tem programu v učnih načrtih ni bilo nobenih tematik, ki bi bile povezane z industrijo 4.0.
Tematike krožnega gospodarstva, pa zajemajo: racionalno rabo energije za gospodarjenje in varovanje okolja, recikliranje izdelkov, gospodarjenje z lesom in varovanje okolja.
Tematike družbene odgovornosti v tem programu z zajemajo: vključenost pravil za varno delo in varovanje okolja, varovanje okolja in zdravja in nevarnosti za zdravje pri delu.
• Srednja strokovna šola - Lesarski tehnik
Izobraževalni program izvaja šola in delodajalci. Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih, na šolskih posestvih in v medpodjetniških izobraževalnih centrih.
V tem prav tako ni bilo moč najti nobenih orodij ali konceptov povezanih z industrijo 4.0.
Našli pa smo nekaj tematik povezanih z industrijo in avtomatizacijo. Dijak osvoji temeljna znanja za razumevanja tehnike in razvoja industrije, pozna numerično krmiljene stroje (NC, CNC) in razvoj industrijske avtomatizacije, obvlada teoretično vse vrste tehnoloških procesov.
Tematike krožnega gospodarstva vključene v ta program so: racionalna raba energije za gospodarjenje in varovanje okolja, recikliranje izdelkov, uporaba naravnih materialov in uporaba lesnih ostankov.
Tematike s področja družbene odgovornosti pa so naslednje: pravila za varno delo in varovanje okolja, varovanje okolja in zdravja, razumevanje vlogo človeka pri varovanju primarnih snovi, kritično razmišljanje o nevarnih odpadkih in razvijanje ekološke zavesti.
4.2.2 Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje (1. in 2. stopnja)
Metode poučevanja in učenja, ki se uporabljajo v teh izobraževalnih programih so predavanja, vaje, seminarji, laboratorijske vaje, terenske vaje, delo v manjših skupinah, delo na projektih, okrogle mize, računalniške vaje, izobraževanje v živo prek spleta (COVID-19), interaktivne vaje, projektiranje v sodelovanju s podjetji in študenti drugih
fakultet, utrjevanje posameznih sklopov predavanj s konkretnimi računskimi problemi, izračuni in preverjanje različnih modelov, praktično usposabljanje in prikazi različnih materialov.
Digitalna orodja in aplikacije, ki se pri tem uporabljajo pa so: sodobna informacijsko- komunikacijska tehnologija, multimedijsko opremljene predavalnice, spletna učilnica (Modle), računalniško risanje, programi za videokonference (COVID-19) in razni drugi programi (risanje, konstruiranje, Word, Excel, itd.).
• Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje - Lesarsko inženirstvo
Kakšnih izrazitih tematik s področja industrije 4.0 ni vključenih v ta program, najdemo pa naslednje: uporaba sodobnih računalniških orodij, sposobni razumeti zahteve industrije, računalniško podprto delovanje obdelovalnih strojev, razumevanje računalniško vodenih obdelovalnih tehnologij (CNC), tehnološki procesi v lesni industriji in osnove lesnoobdelovalnih strojev.
Tematike krožnega gospodarstva vključene v ta program so: principi racionalne rabe in obnovljivih virov pri rabi energije in skupina standardov ISO 14000: Ravnanje z okoljem.
Tematike s področja družbene odgovornosti pa so naslednje: varnostni ukrepi pri ravnanju z nevarnimi snovmi, okoljevarstvena zakonodaja, vplivi na okolje, škodljive emisije, uporaba biomase, standardi CE (varnost izdelkov ter varovanje zdravja in okolja), okoljski in socialno-ekonomski vpliv rabe lesnih ostankov in biomase.
• Univerzitetni študijski program 1. stopnje – Lesarstvo:
V tem programu najdemo že nekaj več tematik povezanih s konceptom industrija 4.0, večina pa jih je bolj povezanih še s tretjo industrijsko revolucijo: lesnoobdelovalni storij, vplivi globalizacije in razvoja informacijske družbe na management podjetij, računalniško podprti sistemi načrtovanja in vodenja proizvodnih procesov, NC in CNC, CAD (računalniško podprto načrtovanje) programi, modeliranje in 3D konstruiranje, sodobne računalniške predstavitvene tehnike, vloga računalništva in informatike pri razvoju (globalnega) poslovnega okolja, trendi in razvoj na področju računalniških sistemov ter varnost in zaščita pri internetnem poslovanju.
Tematike krožnega gospodarstva vključene v ta program so: gospodarna raba uporaba in izkoriščanje lesa, les kot obnovljivi vir, ne kemična zaščita lesa, LCA analiza (analiza življenjskega cikla), recikliranje izdelkov iz lesa, energetsko učinkovita lesena gradnja, poraba energije, naravna zaščita, škodljive substance, ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja okolja, biomasa, uporaba gob za razgradnjo odpadkov in razstrupljanje okolja in biotehnološki pristop k odstranjevanju odpadkov.
Tematike s področja družbene odgovornosti pa so naslednje: vplivi na okolje, zdravje ljudi, varnostni ukrepi, delovna okolja, vodenje, motiviranje in okoljska problematika.
