UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Andreja ŠUNTA
KONTROLIRANI POŽARI KOT ORODJE ZA OHRANJANJE BIODIVERZITETE PTIC NA KRASU
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Andreja ŠUNTA
KONTROLIRANI POŽARI KOT ORODJE ZA OHRANJANJE BIODIVERZITETE PTIC NA KRASU
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
CONTROLLED FIRES AS A TOOL FOR CONSERVING BIRD BIODIVERSITY ON KRAS
B. Sc THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija Gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 6. 6. 2016 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bila imenovana prof. dr. Maja Jurc in za recenzenta prof. dr. Janez Pirnat.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Andreja Šunta
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du1
DK GDK 436+148.1+15(497.4Kras)(043.2)=163.6 KG gozdni požari, ptice, vrtni strnad
AV ŠUNTA, Andreja
SA JURC, Maja (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2021
IN KONTROLIRANI POŽARI KOT ORODJE ZA OHRANJANJE
BIODIVERZITETE PTIC NA KRASU
TD Diplomsko delo (univerzitetni študij – 1. stopnja) OP VIII, 32 str., 7 pregl., 6 slik, 26 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Namen diplomskega dela so bili analiza podatkov popisov gozdnih požarov ZGS med letoma 1995 in 2018, seznanitev o vplivih požarov in kontroliranega požiganja na gozdne ekosisteme preko člankov tujih in domačih avtorjev ter analiza pojavljanja vrtnega strnada na območjih, kjer so bili v preteklosti popisani gozdni požari večjih površin. Na primeru ogrožene vrste vrtnega strnada, ki je ptica odprtih habitatov na Krasu, ki se zadnja leta srečuje s problematiko zaraščanja krajine, smo poskušali ugotoviti, kako požari vplivajo na številčnost in biodiverziteto ptic. Prav na kraškem območju sta bili popisani dve tretjini vseh gozdnih požarov. Na območjih večjih pogorišč, kjer je v preteklosti gorelo na vsaj 10 ha površine, je bila opažena in popisana skoraj polovica vseh osebkov vrtnega strnada v Sloveniji. Pri zaključkih smo imeli težave z majhnim vzorcem, saj je populacija vrtnega strnada majhna in v upadanju. Pojavili so se tudi dvomi o primernosti uporabe kontroliranega požiganja v habitatih, kjer prevladuje črni bor, saj ta nima adaptacij na ogenj.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Du1
DC FDC 436+148.1+15(497.4Kras)(043.2)=163.6 CX forest fires, birds, ortolan bunting
AU ŠUNTA, Andreja
AA JURC, Maja (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI CONTROLLED FIRES AS A TOOL FOR CONSERVING BIRD
BIODIVERSITY ON KRAS
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VIII, 32p., 7 tab., 6 fig., 26 ref.
LA sl
AL sl/en
AB
The purpose of the bachelor thesis was to analyse data on forest fires collected by the Slovenia Forest Service between years 1995 and 2018 in order to get familiar with the effects of fire and prescribed burning on forest ecosystems. We looked into articles of both Slovenian and foreign authors as well as analysed the frequency of occurrence of ortolan bunting on areas where large scales forest fires had been recorded. We tried to find out the impact of fires on the abundance and biodiversity of birds on the example of the endangered species ortolan bunting, which occupies open habitats in Kras, in which overgrowth of agricultural land and its abandonment is a problem. Two-thirds of all forest fires happened in Kras. Almost half of all seen cases of ortolan bunting in Slovenia have been recorded on large, burned areas, where in the past 10 ha of land or more had burned.
In conclusion, we struggled with a small sample, because the population of ortolan bunting is small and in decline. Doubts also arose about the usage of prescribed burning in habitats, where European black pine is predominant, which has no adaptations to wildfires.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... V KAZALO VSEBINE ... VI KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII
1 UVOD ...1
2 NAMEN NALOGE ...6
3 METODE DELA ...7
4 REZULTATI ...9
4.1 ANALIZA GOZDNIH POŽAROV V SLOVENIJI (1995–2018) ...9
4.2 ANALIZA OBJAV O KONTROLIRANEM POŽIGANJU IN O PTICAH NA POŽARIŠČIH PO SVETU IN V SLOVENIJI ... 13
4.3 ANALIZA POJAVLJANJA VRTNEGA STRNADA (EMBERIZA HORTULANA) NA POGORIŠČIH KRASA ... 17
4.3.1 Opis vrtnega strnada... 17
4.3.2 Taksonomija vrste ... 18
4.3.3 Rezultati analize podatkov pojavljanja vrtnega strnada... 18
5 RAZPRAVA ... 24
6 SKLEPI ... 28
7 VIRI ... 30
ZAHVALA ... 33
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Število požarov in povprečna pogorela površina za obdobje 1995–2018 ... 11 Preglednica 2: Podatki o 11 požarih v okolici Vzletišča Črnotiče ... 19 Preglednica 3: Število popisanih osebkov vrtnega strnada na območju 11 požarišč v bližini Vzletišča Črnotiče ... 19 Preglednica 4: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 1998 . 20 Preglednica 5: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2003 . 21 Preglednica 6: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2005 . 21 Preglednica 7: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2012 . 21 Preglednica 8: Število popisanih vrtnih strnadov med letoma 2008 in 2017 v bližini kraja z lokalnim imenom Stražnica ... 22
KAZALO SLIK
Slika 1: Število požarov po letih za obdobje 1995–2018 ...9 Slika 2: Deleži pojavljanja požarov po mesecih med letoma 1995 in 2015 ... 10 Slika 3: Število gozdnih požarov po gozdnogospodarskih območjih med letoma 1995 in 2015 ... 10 Slika 4: Vzroki gozdnih požarov po deležih za obdobje 1995–2018 ... 13 Slika 5: Lokacije gozdnih požarov in popisanih vrtnih strnadov v okolici Vzletišča
Črnotiče ... 20 Slika 6: Območje Stražnice z gozdnim požarom leta 2009 (levo na sliki) in leta 2007 (desno) in popisanimi lokacijami vrtnega strnada ... 22
1 UVOD
Gozdni požari spreminjajo gozdne ekosisteme po celotnem svetu. Te spremembe so odvisne od vrste požarov. Manjši požari spreminjajo rastlinstvo in živalstvo, medtem ko požari višje jakosti in večjega obsega uničijo ekosistem. V ekosistemu, v katerem so požari ponavljajoč se dogodek, ti postanejo ekološki dejavnik (Odum in Barrett, 2005).
Požari so bili v zgodovini na območju Mediterana vedno prisotni in so tu naraven pojav.
Naravna selekcija je skozi zgodovino selekcionirala vrste, ki so sposobne regeneracije po požarih. To so hrastovi gozdovi in grmovja, ki so za Mediteran značilni ekosistemi.
Sprememba skozi zgodovino je v frekvenci pojavljanja požarov. Prepogosti požari lahko tudi v habitatih, ki imajo določne obrambne sisteme, vodijo v regresijo. Požari v zgodovini, ko jih je povzročila strela, niso bili tako pogosti kot sedaj, ko je glavni vzrok požarov človeška dejavnost (Birot, 2009).
Fernandes (2013) navaja, da so v južnih delih Evrope požari pogosti zaradi mediteranskega podnebja, lahko gorljive in vnetljive vegetacije ter kamnitega terena.
Poznamo štiri tipe gozdnih požarov. Prvi je podtalni tip gozdnega požara. Tukaj sta gorivo humus in suhe korenine. Velikokrat ta tip požara ostane dalj časa prikrit, saj se procesi dogajajo v tleh. Posledice postanejo vidne čez čas. Če je poškodovan koreninski sistem dreves, pride do zmanjšanja prirastka dreves ali celo do odmiranja le-teh. Drugi tip gozdnega požara je talni. V tem primeru gorijo mladje, sloj zelišč in odpadlo listje. Pri odsotnosti vetra ogenj počasi tli, pri prisotnosti vetra se lahko hitro širi. Če je količina goriva zadostna, lahko talni požar preskoči v krošnje in tako se tvori tretji tip – kompleksni ali vršni požar. Pri tem tipu požara gori vse na tleh in nad njimi. Zelo težko ga je omejiti v sušnem obdobju in v vetru. V tem primeru so poškodovana drevesa, uničeni pa so predvsem vrhovi dreves. Tehnična kakovost takih dreves je zmanjšanja. Zadnji tip gozdnega požara je debelni, kjer strela zadene in vname deblo drevesa. To je lahko poškodovano ali v celoti uničeno. Iz debelnega tipa požara lahko ob pravih pogojih nastaneta vršni ali talni tip požara (Jakša, 1997).
Kontrolirano požiganje je načrtovana uporaba ognja za doseganje ciljev pri upravljanju z gozdom. Tako požiganje zahteva veliko predhodnega znanja in izkušenj, v javnosti pa ni popularno. Uporaba kontroliranega požiganja je geografsko omejena. Pri dobro načrtovani uporabi ognja naj bi bili učinki požiganja maksimalno vidni, medtem ko naj bi bili stranski učinki minimalni. Začetki kontroliranega požiganja v Evropi segajo v zgodnja 80. leta prejšnjega stoletja, tako da je požiganje sodobnejši način za doseganje ciljev upravljanja s krajino. Nekateri avtorji menijo, da je njegov velik potencial tudi v gozdnih krajinah precej neizkoriščen (Fernandes, 2010).
Naravni požar vpliva na preživetje živali bolj kot kontrolirano požiganje. Pons (2003) v svoji raziskavi ugotavlja, da je smrtnost raziskovanih vrst ptic pri kontroliranem požiganju 35 %, v primeru naravnega požara pa 72 %. Ogenj nižje jakosti omogoča pobeg nekaterih vrst ptic v območja, kjer požara ni bilo. Odpornost rastlin po požaru je odvisna od samih vrst in kakšne regeneracije so sposobne. Nekatere vrste pospešijo rast novih poganjkov, pri drugih pa je pomembna kalitev semen iz lastnih semenskih bank ali semen sosednjih populacij (Birot, 2009).
Adamič (2001) v članku opozarja na različne posledice požarov v naravi na divje živali.
Navaja, da požar na eni strani prinaša spremembo habitata, saj živali na požariščih najdejo več hrane, ki je bolj kakovostna. Po drugi strani pa požar pomeni tudi uničenje prvotnega habitata in smrt določenih živali. Opozarja na pogosto spregledane dvoživke in plazilce, ki težko ubežijo ognju. V Sloveniji se požari ne pojavljajo pogosto, zato same živali niso pripravljene na varovanje pred njimi. Najbolj so posledicam požara izpostavljene tiste živali, ki živijo na majhnih območjih ter v tleh in v podrasti. Te običajno v požaru poginejo. Ptice lahko požaru pobegnejo. Problematični so požari v obdobju gnezditve in vzreje mladičev. Od vrste požara je odvisno, ali poginejo samo talni gnezdilci ali tudi tisti v krošnjah. Rastlinojedci, kot sta divji zajec in srnjad, so teritorialni in imajo več težav pri iskanju habitata v primeru požara na veliki površini. Teh v Sloveniji skoraj ni. Nasploh se na požariščih prehranske razmere obnovijo po nekaj letih. V tem obdobju so prehranske razmere celo boljše kot pred požarom.
Jurc (2001) v raziskavi na požariščih Krasa ugotavlja razlike v številčnosti žuželk in njihovi raznovrstnosti glede na starost pogorišča in glede na stopnjo poškodovanosti drevesa, ki je gostitelj žuželkam, v požaru. Najvišji Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks subkortikalne entomofavne je bil v sestoju, ki je gorel najkasneje. Na starejšem pogorišču pa je bil indeks najnižji. Za vrste žuželk, vključene v raziskavo, se s staranjem substrata zmanjšuje habitatska ustreznost. Sveže poškodovana drevesa črnega bora so tako zanje najustreznejši habitat.
Batič (2001) ugotavlja, kako gozdni požari vplivajo na floro na šestih različnih požariščih na območju slovenskega Krasa in Istre. Poleg šestih požarišč je bilo v raziskavi izbranih še šest ploskev v bližini požarišč, ki se jim požar ni približal v določenem časovnem obdobju in so si med seboj primerljive. Raziskava je potrdila, da požari močno spremenijo sestavo vegetacije. Po požaru se v gozdovih, kjer rastejo črni bor in termofilni listavci, poveča število vrst. Hitreje se regenerirajo tiste rastline, ki imajo določene prednosti. Dve izmed njih sta regeneracija iz korenin in trajni organi, ki so pod zemeljskim površjem.
Naravni požari visoke jakosti vplivajo na tla in vodo. Pride do izgube rodovitne prsti, povečana sta odtok vode in sedimentov. Pride tudi do sprememb organskih snovi v tleh in kvaliteta vode se poslabša. Pri kontroliranem požiganju te spremembe niso tako velike in se stanje tal lažje in prej povrne nazaj v normalne okvirje (Fernandes, 2013).
Na požarno ogroženost vplivajo drevesne vrste v sestoju, starost tega sestoja in podrasti ter podnebje. Kako gozd odreagira in se razvija po požaru, je povezano z lastnostmi združb v tem gozdu. Stabilnost teh združb je povezana s posledicami požara. Le z dobrim poznavanjem gozdnih združb lahko okvirno ugotovimo požarno ogroženost in kasneje zmanjšamo njeno verjetnost (Košir, 1997).
Stopnja ogroženosti je povezana tudi z obliko vegetacijske odeje, nanjo namreč vplivajo ekološke razmere, lastnosti združbe in razvojna stopnja le-te. Če je vegetacija določene združbe močno spremenjena, je stopnja ogroženosti močno povečana. Medtem je lahko ista združba v svoji prvotni obliki minimalno požarno ogrožena. Vsaka večja sprememba
strukture (take spremembe pa so značilne pri progresiji in regresiji gozdne združbe) lahko hitro poviša stopnjo požarne ogroženosti te združbe (Košir, 1997).
V Zakonu o gozdovih (1993) je v 33. členu prepovedano kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in v primeru zatiranja namnoženih populacij žuželk in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove. Prepovedano je požigati travišča ali ledine na območju, kjer lahko ogenj ogrozi gozd. 34. člen zakona se posebno nanaša na gozdove Krasa, ki so požarno najbolj ogroženih. V teh gozdovih je prepovedana uporaba odprtega ognja. V Sloveniji tako ni kontroliranega požiganja, zato lahko vpliv ognja raziskujemo le iz podatkov o naravnih požarih.
Fernandes (2013) predlaga, da naj potrebne raziskave o kontroliranem požiganju vključujejo tudi opazovanja iz naravnih požarov, kjer kontrolirano požiganje ni dovoljeno.
V publikaciji projekta Fire Paradox, izdani leta 2010, so zapisani primerni pogoji za kontrolirano požiganje, kjer je zagotovljena varnost okolja in so izpolnjeni zadani cilji upravljanja. Informacije so podane glede na tip vegetacije in regijo (od subtropskih Kanarskih otokov do borealnih predelov Švedske) ter kateri so zastavljeni cilji upravljanja (zmanjševanje količine gorljivega materiala, ohranjanje habitatov, ohranjanje biodiverzitete ...). Na Portugalskem uporabljajo kontrolirano požiganje v sestojih Pinus pinaster (Aiton, 1789) za zmanjševanje količine gorljivega materiala. Z uporabo ognja ohranjajo biodiverziteto v gozdovih Pinus canariensis (C.Sm., 1828) na Kanarskih otokih.
Z ognjem odpirajo gozdno strukturo v sestojih Pinus sylvestris (Linnaeus, 1753) na Švedskem in tako dosegajo cilj ohranjanja habitatov (Fernandes, 2010).
Zaradi spreminjanja habitatov zaradi zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti pride do zmanjšanja številčnosti vrst ptic, ki so značilne za mediteransko ozemlje in imajo status ogrožene vrste (Sirami, 2008). Tudi Fernandes (2013) meni, da ima zaraščanje velik vpliv na živalski in rastlinski svet Mediterana. Prej odprti habitati so sedaj zaraščeni z grmi in drevesi. Ta povečana gozdnatost zmanjšuje številčnost tipičnih mediteranskih rastlinskih in živalskih vrst. Z uporabo kontroliranega požiganja bi lahko zmanjšali možnost pojavljanja naravnih požarov visoke jakosti in ohranjali heterogenost habitatov. Mihelič in sod. (2019)
navajajo, da ptice, ki bivajo na traviščih in grmiščih, izgubljajo svoje habitate. V Sloveniji se namreč pojavljata dva ekstrema. Na eni strani imamo intenzivno kmetovanje, na drugi strani pa pospešeno opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin. Ti habitati so tako najbolj ogroženi.
2 NAMEN NALOGE
V tem diplomskem delu analiziramo podatke o gozdnih požarih, ki smo jih pridobili iz baz Zavoda za gozdove Slovenije. Analiziramo pogostost pojavljanja požarov za posamezno leto in kje so se ti pojavljali. Iz podatkov smo poskušali pridobiti tudi povprečne lastnosti požarov oziroma pogorišč. Osredotočili smo se še na gozdnogospodarsko območje, kjer se požari pojavljajo najpogosteje in ga podrobneje analizirali.
Seznanili smo se z obstoječo domačo in tujo literaturo o vplivih požarov na submediteranske gozdne ekosisteme.
Na koncu smo na podlagi obstoječih podatkov iz popisov ptic (Mihelič in sod., 2019) v submediteranskem območju Slovenije ugotavljali vpliv požarov na izbrano vrsto ptic.
Poskušali smo ugotoviti razlike v biodiverziteti vrste na nekem območju pred in po požaru.
Pozorni smo bili tudi na povečanje ali zmanjšanje števila ptic na teh območjih.
Hipoteze diplomskega dela so:
1. Kompleksni požari visokih jakosti zmanjšujejo biodiverziteto favne (ptic).
2. Vrstna pestrost izbrane vrste ptic (vrtni strnad) se v gozdovih na Krasu po požaru relativno hitro regenerira in poveča.
3. S ciljnimi kontroliranimi požari bi lahko ohranjali in povečali biodiverziteto izbranih ptic na območju Krasa na primeru vrtnega strnada.
3 METODE DELA
Analizo gozdnih požarov smo izvedli s podatki, pridobljenimi s strani Zavoda za gozdove Slovenije (Letna poročila, 2021; Podatki o gozdnih požarih, 2016). Podatke smo analizirali v programu Microsoft Excel. Zbrali smo podatke za obdobje med 1995 in 2018. Skozi leta se je način, kako so se zbirali in beležili podatki o gozdnih požarih, spreminjal. Skozi analizo se je tako obdobje spreminjalo glede na količino dostopnih podatkov. Podatke smo pridobili neposredno iz letnih popisov gozdnih požarov, ki smo jih pridobili na ZGS, ter iz letnih poročil o gozdovih, ki so javno dostopna na spletni strani ZGS.
S preučitvijo tuje in domače literature smo se seznanili s tematiko ptic na požariščih in s tematiko kontroliranega požiganja. Članke smo iskali po spletu. Ključne besede so bile:
Emberiza hortulana, birds, forest fire, land abandonment, prescribed burning. Tako smo našli članke, ki so bili vezani na območje Slovenije, na mediteransko območje in druge kraje po svetu (Avstralija).
Pri društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (v nadaljevanju: DOPPS) smo pridobili podatke o opazovanju in štetju vrtnega strnada v Sloveniji med letoma 2001 in 2017 (Podatki o pticah, 2017). DOPPS je te podatke zbiral na terenu. V program QGIS smo vnesli podatke o opazovanju vrtnega strnada. Podatki, kje je bila ptica opažena, so podani s koordinatami. Natančnost vnosa je podana na nekaj metrov ali pa v mreži 2 km.
Zapisano je tudi, kdaj so ptico opazili in kdo jo je prepoznal. K tem podatkom smo dodali podatke o požarih. Tudi v tem primeru je podatek o lokaciji požara podan s koordinatami.
Osredotočili smo se na požare, ki so se zgodili na kraškem gozdnogospodarskem območju od leta 1996 do 2012. Za to obdobje imamo namreč podatke o velikosti pogorele površine.
Pojavljanje vrtnega strnada smo analizirali v radiju 1 km okoli pogorišč gozdnih sestojev, katerih površina je enaka ali večja od 10 ha. Osredotočili smo se na lokacije, kjer so bili osebki vrtnega strnada skozi leta opaženi vsaj v petih primerih ali več. V letih, kjer je bilo opravljenih več opazovanj, smo za rezultat vzeli maksimalno število opaženih osebkov v enem samem dnevu tistega leta. Tako smo preprečili možnost, da bi se osebek v rezultatih štel večkratno.
V programu Microsoft Excel smo poskusili statistično obdelati podatke o pojavljanju vrtnega strnada na požariščih in izven njih. Podatke o vrtnih strnadih na požariščih smo imeli že iz prejšnje analize, območja pojavljanja vrtnih strnadov izven območij gozdnih požarov pa smo poiskali na isti način. Poiskali smo območja, kjer se je vrtni strnad pojavil vsaj petkrat in v njihovi bližini ni bilo gozdnega požara, katerega površina je bila 10 ha ali več.
4 REZULTATI
4.1 ANALIZA GOZDNIH POŽAROV V SLOVENIJI (1995–2018)
V obdobju 1995–2018 je ZGS zbral podatke o 2091 gozdnih požarih. Kot vidimo na sliki 1, je v tem obdobju v gozdovih največkrat gorelo leta 2003. Gozdnih požarov je bilo 227.
Sledi leto 2012, ko so na ZGS popisali 168 požarov, in leto 1998, ko so jih popisali 143.
Najmanjše število požarov, zabeleženih s strani ZGS, je bilo leta 2010, takrat so popisali 33 požarov, in leta 2014, ko so zabeležili dva požara več kot leta 2010.
Med letoma 1995 in 2015 je najpogosteje gorelo v marcu, kar je razvidno na sliki 2. V tem mesecu je bilo poročanih 434 gozdnih požarov, kar je 24 % vseh požarov v tem obdobju.
Sledi mu mesec avgust, v katerem je gorelo 312-krat, kar predstavlja 17 % požarov.
Najmanjkrat je gorelo v novembru in decembru. Ti požari predstavljajo dober odstotek celote vseh popisanih požarov.
San Miguel (2009) navaja tri vrhove v letu, kjer so v mediteranski regiji Evrope požari najpogostejši. Največkrat gori v poletnih mesecih, drugi vrh je začetek spomladi, ko kmetje kurijo in čistijo območja okoli svojih obdelovalnih površin, tretji vrh pa je pozimi v gorskih predelih Mediterana, kjer je sušna sezona zaradi suhih vetrov.
Slika 1: Število požarov po letih za obdobje 1995–2018
Slika 2: Deleži pojavljanja požarov po mesecih med letoma 1995 in 2015
Pri analizi podatkov glede na gozdnogospodarska območja so gozdni požari najpogostejši na kraškem območju (slika 3). V obdobju 1995–2015 so na kraškem območju zabeležili 1208 požarov na gozdnih površinah. To je skoraj dve tretjini vseh popisanih gozdnih požarov v Sloveniji v tem obdobju. Na ostalih gozdnogospodarskih območjih so požari redkejši pojav.
Slika 3: Število gozdnih požarov po gozdnogospodarskih območjih med letoma 1995 in 2015
Preglednica 1: Število požarov in povprečna pogorela površina za obdobje 1995–2018
Leto Št. požarov na leto Pogorela površina (ha) Povprečna pogorela površina (ha)
1995 44 171,86 3,91
1996 47 288,84 6,15
1997 55 480,86 8,74
1998 143 1366,24 9,55
1999 55 431,43 7,84
2000 100 250,25 2,50
2001 60 338,72 5,65
2002 64 161,21 2,52
2003 227 2102,50 9,26
2004 50 138,15 2,76
2005 74 277,01 3,74
2006 106 1400,52 13,21
2007 129 120,93 0,94
2008 68 74,39 1,09
2009 122 201,19 1,65
2010 33 120,55 3,65
2011 114 288,11 2,53
2012 168 1005,99 5,99
2013 75 66,32 0,88
2014 35 17,94 0,51
2015 92 64,70 0,70
2016 90 525,70 5,84
2017 108 440,99 4,08
2018 32 19,82 0,62
V Sloveniji je med letoma 1995 in 2018 gorelo na 10354,21 ha gozdnih površin (preglednica 1). Povprečna površina požara v tem obdobju je 4,95 ha. Največ površin je pogorelo leta 2003, ko je zgorelo 2102,50 ha. Največja povprečna pogorišča pa so nastala v letu 2006, ko je 106 požarov uničilo 1400,52 ha gozdnih površin. V tem letu je bila povprečna pogorela površina 13,21 ha.
Podatka o razvojni fazi pogorelega gozdnega sestoja nimamo za 230 popisanih požarov v obdobju 1995–2012. V 228 primerih tega podatka ni navedenega, v dveh primerih pa je zabeležen napačen šifrant. Podatke o razvojnih fazah gozdnih sestojev, ki so goreli, imamo tako za 1429 požarišč. Največkrat je gorelo v sestoju v razvojni fazi drogovnjak 1. Tako je bilo popisanih 482 sestojev. V sestojih, ki so v razvojni fazi drogovnjaka 1, je tako gorelo v tretjini primerov. Najmanjkrat je gorelo v sestoju, ki bi ga popisovalec opisal kot pomlajenec. Teh primerov je v obdobju osemnajstih let le osem. Redko je gorelo tudi v sestojih v razvojni fazi prebiralnega gozda in panjevca.
Od gozdne združbe je odvisna količina gorljivega materiala in njegova vnetljivost.
Analizirali smo podatke, zbrane za 1252 požarov, saj podatka o gozdni združbi ni bilo zabeleženega oz. je bila zabeležena napačna šifra v 407 primerih. Na celotnem območju države je v obdobju 1995–2012 največkrat gorelo v gozdni združbi Seslerio-Ostryetum. To je rastišče jesenske vilovine s črnim gabrom. Takih primerov je bilo 773, kar predstavlja dobrih 61 % zbranih podatkov o gozdnih združbah. Gozdna združba, ki ji sledi, je Luzulo- Fagetum. V takem gozdu je gorelo 45-krat. To predstavlja dobre 3 %. V ostalih gozdnih asociacijah je v obdobju osemnajstih let gorelo v 30 primerih ali manj.
V primeru prevladujočih drevesnih vrst, ki so uspevale na pogorišču pred požarom, je v podatkih največkrat zabeležena samo ena prevladujoča vrsta, le v 18 primerih pa je navedenih več drevesnih vrst. Drevesna vrsta, ki je največkrat navedena kot prevladujoča, je črni bor. Ta je naveden v skoraj 29 %. Sledita mu puhasti hrast, ki je naveden v 16 %, in črni gaber, ki je naveden v 10 % vseh podatkov. Podatka o prevladujoči drevesni vrsti ni bilo zapisanega ali je bil zapis šifre napačen v 35 primerih.
Po podatkih za obdobje 1995–2012, kjer je bil opredeljen tip gozdnega požara, je bil najpogosteje požar definiran kot talni tip požara. Tako je bilo v 93 % primerov v tem obdobju na celotni površini države. Podtalnih gozdnih požarov je bilo dobra 2 %, vršnih požarov pa dobrih 4 %.
Vzroki požara so običajno razdeljeni v tri skupine. Prvi vzroki so naravni (npr. požari, ki jih začne strela). V obdobju 1995–2018 je bilo naravno začetih požarov 159. To
predstavlja slabih 8 % vseh požarov v tem obdobju. Človek je bil vzrok nastanka 1093 požarov v tem času. Požari se zgodijo zaradi človekove neprevidnosti ali pa kot posledica namernega požiga. Zadnji so požari, kjer je vzrok nastanka neznan. Takih požarov je bilo dobrih 40 %.
Slika 4: Vzroki gozdnih požarov po deležih za obdobje 1995–2018
Po požaru so omejene številne funkcije gozda, zato je pomembna obnova. Ker pa so stroški obnove običajno visoki, ta redko sledi. V obdobju 2000–2012 se je obnovilo 69 gozdnih požarišč. To predstavlja dobrih 5 % zbranih podatkov, kjer je popisovalec zapisal, ali je obnova sledila ali ne. V ostalih 1223 primerih obnove ni bilo.
Več kot polovica primerov popisane obnove po požarih je potekala na kraškem območju, kjer so v tem trinajstletnem obdobju obnavljali gozd po 37 požarih.
4.2 ANALIZA OBJAV O KONTROLIRANEM POŽIGANJU IN O PTICAH NA POŽARIŠČIH PO SVETU IN V SLOVENIJI
De Groot in Bordjan (2007) v svojem članku obravnavata, kako ptice reagirajo na spremembe, ki jih požari povzročijo v njihovem habitatu. V Sloveniji sta osredotočena na kraško območje, ki je bilo v preteklosti pogozdeno s črnim borom in je bolj dovzetno za požare. Na tem območju je problematično tudi odseljevanje ljudi, čemur sledi zaraščanje površin, ki so primerne za bivanje različnih živalskih vrst. Na tem območju bi se lahko uporabljalo kontrolirano požiganje za oblikovanje pokrajine, avtorja pa v tem primeru
poudarjata pomembnost prepoznavanja sušnih in vlažnih obdobij. Pomembno je tudi prepoznati razliko med požari v naravi in nadzorovanimi (kontroliranimi) požari. Drugi so običajno manj intenzivni in povzročijo manjšo škodo. Število ptic na določenem območju se neposredno po požaru običajno zmanjša, saj lahko v požaru umrejo ali pred njim zbežijo. Zmanjša se tudi število mladičev. Upad števila osebkov je lahko manjši, če požar za seboj pusti dele krajine, ki niso požgani. Tvori se bolj odprt habitat. V južnih delih Evrope se na ta območja priselijo vrste ptic, katerih številčnost upada in so ogrožene. Po požaru se vrste ptic, ki bivajo na določenem požarišču, spreminjajo. Prva leta na tem območju bivajo vrste, ki potrebujejo odprto krajino. Sledijo ptice, ki bivajo med grmi.
Območja, kjer so požari goreli na večji površini, so običajno hitreje ponovno naseljena.
Priseljevanje je odvisno tudi od stopnje spremembe območja in količine hrane, ki je dostopna.
Brotons in sodelavci (2008) v članku navajajo vrtnega strnada kot vrsto, na kateri ocenijo učinke požarov na vrste odprtih habitatov. Ugotovili so, da požari vplivajo na prisotnost ptic, kot je vrtni strnad na mediteranskih območjih. Povečana prisotnost teh vrst je posledica sprememb v strukturi vegetacije. Niso pa ugotovili, ali so te spremembe v strukturi povezane s povečanim dostopom do hrane ali z zmanjšanim številom plenilcev na požariščih. Vrtni strnad je vrsta ptice, ki se je najhitreje naselila na območja, ki so blizu njenem prejšnjem bivališču in na območju, kjer je požar ustvaril odprt prostor. V tej raziskavi v Kataloniji so ugotovili, da vrtni strnad prej naseli požarišče, kjer je bila prej vegetacija grmičasta, kot prostor, kjer je bil prvotno gozd. Avtorji na koncu podajo nekaj predlogov za upravljanje s habitati, da se ohrani oziroma poveča številčnost vrste vrtnega strnada ali drugih vrst ptic odprtih prostorov. Predlagajo, da se na pogoriščih upočasni sukcesija rastlin z vpeljavo paše velikih herbivorov. Druga opcija je kontrolirano požiganje. Ta način avtorji predlagajo za pokrajine, kjer so požari redkejši.
Moreira in Russo (2007) sta v izbranem članku analizirala vpliv opuščanja kmetijske rabe in požarov na 554 različnih živalskih vrst iz razredov dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev.
Za vse živalske vrste z izjemo dvoživk so odprti sistemi primernejši za bivanje, saj so bogatejši s snovmi, ki jih potrebujejo, te pa so lažje dostopne. Učinki zaraščanja okolja in požarov na biodiverziteto so se do sedaj raziskovali ločeno ter na manjši in lokalni mreži.
V tej raziskavi avtorja uporabljata dostopne podatke za večji prostor. Osredotočila sta se na mediteransko območje Evrope zaradi večje frekvence pojavljanja gozdnih požarov in opuščanja kmetijske rabe prostora. Skoraj 41 % ptic v mediteranskem delu Evrope je ogroženih. Večina vrst teh ptic je skoncentriranih v odprtih habitatih. Izguba različnih živalskih vrst odprtih habitatov zaradi zaraščanja je večja od števila vrst, ki prebivajo v gozdu ali grmičevju in jih pridobimo na novo. Avtorja podpirata ideje, ki bi preprečile zapuščanje in spodbujale obdelovanje prostora. Podajata idejo o kontroliranem požiganju le v manjših obsegih, saj bi bilo to na večini zapuščenih območij predrago. Veliki in močni požari imajo velike negativne posledice, manjši in kontrolirani pa lahko prinesejo več biodiverzitete v zapuščena mediteranska območja.
Robinson in sodelavci (2014) so v Avstraliji opravili raziskavo o vplivu požara na gozdne ptice in kje te poiščejo zatočišča. Raziskava je potekala na dejanskem požarišču. Leta 2009 je v Victorii zgorelo 228.000 ha gozda. Na tako velikem požarišču so raziskovalci našli različno prizadeta območja. Določena so bila popolnoma uničena, ponekod so gorela tla, določeni deli pa so ostali popolnoma neprizadeti s strani požara. Tako območja ustvarijo naravne ovire, kot so npr. reke. Tu se vegetacija ohranja in je običajno starejša. Avtorje je zanimalo, katere dele pogorišča naselijo ptice in kako številčna je ta naselitev. Deli območja, ki niso zgoreli, so vrstno bolj bogati. Razlik med zgorelimi območji, kjer je bil časovni interval gorenja različen, v vrstni bogatosti ni bilo. Razlika je bila v številčnosti posameznih osebkov vrst. Na območjih, ki so gorela po daljšem časovnem intervalu, je posameznih osebkov več kot na območjih, kjer je interval pojavljanja požara manjši.
Najmanj ptic je bilo najdenih na predelih, kjer je bila visoka jakost požara. Popolnoma ohranjeni deli gozda po požaru so zelo redki. Ta območja so pomembna predvsem ob velikih in močnih požarih. Ti povzročajo visoko mortaliteto živalskih vrst. Njihovo preživetje je močno odvisno od območij, ki so zaščitena pred požari. Deli gozda, ki niso zgoreli in kjer je interval pojavljanja požarov daljši, predstavljajo najboljša zatočišča.
Sledijo deli okolja, ki niso zgoreli, in požarišča, kjer je gorelo le pri tleh ter je interval pojavljanja požarov krajši. Zatočišča s starejšo vegetacijo so redka. Neprimerno gospodarjenje in klimatske spremembe ogrožajo zatočišča s starejšo vegetacijo. Pomembni so tudi habitati z ohranjenimi krošnjami. Avtorji podajajo predloge za upravljanje, in sicer predlagajo prepoznavanje in zaščito delov prostora, ki že dolgo niso goreli in imajo
starejšo vegetacijo. Ti deli so z rekami in žlebovi, ki jih ustvari voda, naravno zaščiteni pred požari. Ta zatočišča ustvari narava sama in imajo zato v prihodnosti manj možnosti, da pogorijo. Avtorji predlagajo tudi kontrolirano požiganje, ki pa ustvari le določen tip vegetacije pod določenimi pogoji. Ta območja naj bi bila varovana pred motnjami, saj so pomembna za dolgotrajno ohranitev določenih živalskih vrst v prihodnosti.
Zozaya in sodelavci (2011) so raziskovali, kakšen vpliv imata heterogena vegetacija in pokrajina, ki se pojavita na požariščih, na različne vrste ptic. Raziskava je potekala v Španiji na 26.000 ha velikem pogorišču. Gorelo je leta 1998, požar je bil vršnega tipa. Na nekaterih predelih tega pogorišča se je vegetacija kmalu povrnila v stanje pred požarom, saj imajo nekatere mediteranske rastline mehanizme za obrambo v primeru požara. V primeru sestojev črnega bora je obnovljena vegetacija drugačna od prvotne. Tu so pričakovane spremembe v številčnosti in raznovrstnosti vrst ptic. Na tem pogorišču so zaznali tvorbo različnih habitatov, ki so jih razdelili v tri tipe. Prvi so sestoji novih gozdov.
Drugi primer habitata je mozaik gozda, neobnovljenega pogorišča in kmetijsko obdelane zemlje, tretji primer habitata pa je najprimernejši za bivanje vrtnega strnada in ostalih ogroženih ptic odprte krajine. To je mozaik nizkega grmičevja, travnikov in golih tal. Ti habitati kasneje pogosto izginejo zaradi naravne sukcesije. V primeru te raziskave so ti habitati prisotni še sedem let po požaru. Avtorji to pripisujejo procesu regeneracije, ki je potekal brez posredovanja. Počasnejša regeneracija je dobrodošla v habitatih ptic odprtih krajin. Tudi v tem članku avtorji priporočajo kontrolirano požiganje kot sredstvo za ohranjanje biodiverzitete ter preprečevanje pojavov požarov visokih jakosti.
Avtorji v zgornjih člankih predlagajo uporabo kontroliranega požiganja kot orodje za oblikovanje krajine in ohranjanje biodiverzitete ter preprečevanje požarov visokih jakosti.
Opozarjajo na primerno uporabo le-tega. Zelo dobro moramo poznati pokrajino, kjer bomo izvajali ukrep. Uporabljati ga moramo pod pravimi vremenskimi pogoji. Primerno je potrebno izbrati tudi obseg površine, na kateri bomo izvajali oblikovanje krajine, ter jakost ognja.
4.3 ANALIZA POJAVLJANJA VRTNEGA STRNADA (EMBERIZA HORTULANA) NA POGORIŠČIH KRASA
4.3.1 Opis vrtnega strnada
Vrtni strnad (Emberiza hortulana, Linnaeus, 1758) je manjša ptica iz roda strnadov. Poleti se nahaja in razmnožuje na območju Evrope in centralne Azije, prezimuje pa južno od puščave Sahare. Ptice v Evropo priletijo med aprilom in majem, zapustijo pa jo v obdobju med avgustom in oktobrom. Svojega teritorija samci običajno ne branijo. Imajo svoje območje petja, ki ima radij od 20 do 50 metrov (Ortolan ..., 2009). Razmnožujejo se na toplih in suhih območjih, kjer je malo padavin. Večje količine padavin tolerirajo le v primeru hitrega odtoka vode. Običajno gnezdijo na tleh, občasno tudi malo nad tlemi v grmovju ali na nizkih drevesih (Menz in Arlettaz, 2011). Jajca znesejo v maju ali juniju. V gnezdu je od tri do pet jajc. Par vzredi en zarod na leto. Mladiči zapustijo gnezdo, ko so stari 12–13 dni in so samostojni štiri dni po tem. Prehranjujejo se z malimi nevretenčarji, izven sezone razmnoževanja pa jedo tudi semena (Ortolan ..., 2009).
Populacija vrtnega strnada je v upadanju na območju celotnega evropskega areala. Na mediteranskem območju bivajo v odprti krajini z grmičevjem ter v stepi podobni krajini. V srednji Evropi prebiva vrtni strnad na območjih, kjer so v preteklosti požigali, in na heterogeno kmetijsko obdelani krajini z odprtimi prostori za prehranjevanje in deli, kjer so drevesa, ki jih uporabljajo za petje. Do neke mere je vrtni strnad pionirska vrsta, ki se med prvimi pojavi v zgodnjih fazah sukcesije (Menz in Arlettaz, 2011).
Trenutni trend uporabe prostora je intenzivno kmetovanje, kjer ni dreves in grmovja, kar ustvarja bolj homogeno pokrajino. Po drugi strani vrsti ne ustreza popolno zaraščanje kmetijske pokrajine, saj te ptice potrebujejo odprt prostor, kjer iščejo hrano in imajo gnezdo. Avtorji (Ortolan ..., 2009) predlagajo, da se ohranja habitatni mozaik. To omogoča pokrajina, kjer so posamezni deli, kjer rastejo drevesa, in deli, kjer je vegetacija redka.
Polja naj bodo manjša, tako da se poveča diverziteta rastlin. Žive meje in gaji, kjer ni vpliva kmetovanja, so dobrodošli v habitatu vrtnega strnada, preprečevati pa je treba popolno zaraščanje v popolnoma gozdno krajino.
Mihelič in sod. (2019) so ugotovili, da se v Sloveniji populacija te vrste ptic zmanjšuje.
Tudi pri nas je to posledica izgube primernih habitatov zaradi zaraščanja Krasa in opustitve kmetijske rabe okoli območij gnezdenja. Tudi zaradi mrzle in deževne pomladi je manj uspeha pri gnezditvah.
4.3.2 Taksonomija vrste Kraljestvo: živali – Animalia Deblo: strunarji – Chordata Razred: ptice – Aves Red: pevci – Passeriformes Družina: strnadi – Emberizidae Rod: Emberiza
Vrtni strnad – Emberiza hortulana Linnaeus, 1758
4.3.3 Rezultati analize podatkov pojavljanja vrtnega strnada
Vsi podatki o popisih vrtnega strnada so pridobljeni v obdobju štirih mesecev – v aprilu, maju, juniju in juliju. Večina osebkov je bila opažena na gozdnogospodarskem območju Krško. En osebek vrtnega strnada je bil opažen v okolici Cerkniškega jezera leta 2008.
Štirje vrtni strnadi so bili opaženi leta 2015 na meji med Bovcem in Kobaridom.
Požarov, katerih površina je bila 10 ha ali več, je 91. V polmeru 1 km od koordinat teh požarov je bil na določenem območju 17 požarov vrtni strnad opažen vsaj 5-krat. Od koordinat teh 17 požarov smo tako našteli 317 osebkov vrtnega strnada. 11 požarov od teh 17 tvorijo skupek okoli Vzletišča Črnotiče. Dva požara sta si lokacijsko blizu v kraju z lokalnim imenom Stražnica ob slovenski meji s Hrvaško. Ostali štirje požari so posamezni.
V preglednici 2 so podani podatki o 11 požarih okoli Vzletišča Črnotiče, ki so ustrezali določenim pogojem. Na tem območju je bilo od leta 2002 do leta 2014 opaženih 113 osebkov vrtnega strnada.
Kot vidimo v preglednici 3, skozi to obdobje število opaženih ptic niha. Največ vrtnih strnadov je bilo opaženih leta 2011, ko so zabeležili 24 osebkov, nato pa leta 2006, 2009 in
2010. Najmanjkrat je bil opažen leta 2003, ko so opazili tri osebke, leta 2014 pa le enega več.
Preglednica 2: Podatki o 11 požarih v okolici Vzletišča Črnotiče
Leto Koordinate Razvojna faza Dr. vrsta Vzrok Tip požara Površina 1995 X = 415714
Y = 46003
grmišče puhasti hrast
neznani talni 30 ha
1995 X = 417000 Y = 45611
opuščeni panjevec
črni gaber človeška neprevidnost
talni 30 ha
1998 X = 414750 Y = 45250
mladovje črni bor čl. neprevidnost talni 59,85 ha
1998 X = 415333 Y = 45658
panjevec črni bor čl. neprevidnost talni 72,2 ha
1998 X = 416600 Y = 45450
mladovje puhasti hrast
neznani talni 33 ha
1998 X = 417150 Y = 45400
opuščeni panjevec
puhasti hrast
čl. neprevidnost talni 44,5 ha
2002 X = 416400 Y = 46000
/ črni bor čl. neprevidnost talni 54,38 ha
2004 X = 415600 Y = 45500
grmišče puhasti hrast
čl. neprevidnost talni 81,75 ha
2006 X = 415750 Y = 45750
prebiralni gozd
črni bor čl. neprevidnost talni 95 %, vršni 5 %
64,15 ha
2011 X = 415500 Y = 45000
opuščeni panjevec
puhasti hrast
čl. neprevidnost talni 13,17 ha
2012 X = 414700 Y = 47500
drogovnjak 1 črni bor čl. neprevidnost talni 59 %, vršni 41 %
337 ha
Preglednica 3: Število popisanih osebkov vrtnega strnada na območju 11 požarišč v bližini Vzletišča Črnotiče
Leto 2002 2003 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Št. osebkov 8 3 14 8 7 14 15 24 10 6 4
Slika 5: Lokacije gozdnih požarov in popisanih vrtnih strnadov v okolici Vzletišča Črnotiče
Leta 1998 je v mesecu aprilu gorelo v občini Koper na koordinatah x = 418950, y = 39400.
Vzrok požara ni bil znan. Gorelo je v gozdni združbi Seslerio-Ostryetum, prevladujoča drevesna vrsta je bil črni bor. Gorelo je na površini 316 ha. 60 % požara je bilo opredeljenega kot talni tip požara, 40 % pa kot vršni tip. V radiju 1 km od koordinat tega požara so med letoma 2002 in 2013 opazili 44 osebkov vrtnega strnada. Največ jih je bilo opaženih prvo leto tega obdobja, ko so jih opazili 11.
Preglednica 4: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 1998
Leto 2002 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2011 2012 2013
Št. osebkov 11 5 1 5 2 2 2 6 4 6
Naslednji požar, ki je ustrezal pogojem, je gorel leta 2003 v mesecu marcu. Gorelo je na območju občine Komen (x = 406375, y = 75150). Gozd na tem območju je bil klasificiran kot grmišče. Gozdna asociacija je bila Seslerio-Ostryetum, med drevesnimi vrstami pa je prevladoval puhasti hrast. Vzrok požara, ki je gorel na površini 15,75 ha, je bil neznan.
Gorelo je le pri tleh. Med letoma 2005 in 2010 so na tem območju opazili 10 osebkov.
Preglednica 5: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2003
Leto 2005 2006 2008 2009 2010
Št. osebkov 3 1 3 2 1
Dve leti po požaru so tukaj opazili tri osebke vrtnega strnada. Naslednja leta se število ni povečalo.
Na območju občine Sežana (x = 417275, y = 63615) je februarja leta 2005 gorelo na površini 24,6 ha. Požar je bil določen kot talni tip požara. Tudi tukaj je bil vzrok neznan.
Gorel je gozd v razvojni fazi debeljaka, gozdna asociacija je ista kot v prejšnjih dveh primerih. Tudi tukaj je prevladoval puhasti hrast.
Preglednica 6: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2005
Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2014
Št. osebkov 7 9 6 7 5 2 5 2
Eno leto kasneje so prvič opazili sedem vrtnih strnadov. V obdobju 2006–2014 so jih na tem območju opazili 43. Največ so jih zabeležili leta 2007, ko so jih našteli devet. Število je nato začelo padati. Leta 2011 in 2014 so zabeležili le dva.
Marca leta 2012 je iz neznanega vzroka gorelo v občini Koper na koordinatah x = 419132 in y = 35079. V gozdni združbi Seslerio-Ostryetum je prevladoval puhasti hrast. Gorelo je na površini dobrih 12 ha. V tem primeru je bil vrtni strnad na tem območju prisoten že pred tem požarom. Tri osebke so zabeležili leta 2008. Istega leta, kot je gorelo, so našteli štiri osebke, leta 2013 dva osebka, leta 2016 pa le enega. Skupaj so med letoma 2008 in 2016 našteli 18 vrtnih strnadov.
Preglednica 7: Število popisanih vrtnih strnadov na območju gozdnega požara leta 2012
Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2016
Št. osebkov 3 1 3 4 4 2 1
V občini Koper v kraju z lokalnim imenom Stražnica je gorelo leta 2007 in 2009. Leta 2007 je gorelo na lokaciji s koordinatami x = 418000 in y = 35500. Lokacija požara leta 2009 je x = 417500 in y = 35250. Na območju teh dveh požarov smo opazili večjo koncentracijo opaženih vrtnih strnadov.
Slika 6: Območje Stražnice z gozdnim požarom leta 2009 (levo na sliki) in leta 2007 (desno) in popisanimi lokacijami vrtnega strnada
V obeh primerih je gorelo meseca marca. Leta 2007 je gorel gozd, kjer je prevladoval črni bor. Leta 2009 je gorelo v gozdu s puhastim hrastom. Gozd je bil v razvojni fazi drogovnjaka v obeh primerih. Leta 2009 je bil vzrok požara naravni, leta 2007 pa je bil vzrok neznan. Leta 2007 je gorelo na površini 11,65 ha, dve leti kasneje je pogorelo 41,5 ha gozda. Na območju teh dveh požarov je vrsta vrtnega strnada stalno prisotna od leta 2008 do leta 2017. V tem času so opazili 89 osebkov. V preglednici 8 vidimo postopen dvig števila vrtnih strnadov do leta 2014, nato pa postopen padec.
Preglednica 8: Število popisanih vrtnih strnadov med letoma 2008 in 2017 v bližini kraja z lokalnim imenom Stražnica
Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
Št. osebkov 9 5 9 8 14 12 14 6 7 5
Za statistično analizo smo našli osem območij, kjer je bil vrtni strnad opažen v petih primerih ali večkrat. Na dveh območjih se je vrtni strnad pojavil vsaj petkrat, v njegovi bližini pa skozi vsa leta niso popisali velikega gozdnega požara. Vzorec teh osmih območij
je premajhen, da bi lahko izvedli statistično analizo in dobili kvalitetne povezave oz.
razlike.
5 RAZPRAVA
Kontrolirano požiganje v Sloveniji ni uveljavljena praksa, zato smo pri analizi uporabili podatke o naravnih gozdnih požarih, kot to svetuje Fernandes (2013). Pri analizi teh podatkov smo ugotovili, da se požari v gozdnih sestojih najpogosteje pojavljajo na kraškem gozdnogospodarskem območju. Prav na tem območju je največ ustreznih habitatov za bivanje vrtnega strnada. Tudi Moreira in Russo (2007) sta svojo raziskavo umestila v mediteranski prostor, saj je na tem območju velik vpliv gozdnih požarov, pogost pa je pojav zaraščanja kmetijskih površin.
Pri analizi smo izbrali 17 gozdnih požarov, katerih površina je bila enaka ali večja od 10 ha. Pogorele površine samo teh požarov predstavljajo dobrih 18 % vseh pogorelih gozdnih površin na kraškem območju med letoma 1995 in 2012. Ptice naj bi po navajanju De Groota in Bordjana (2007) prej naselile območja večjih pogorišč. Opaženih 317 osebkov vrtnega strnada okoli teh 17 lokacij predstavlja skoraj polovico vseh popisanih vrtnih strnadov v Sloveniji med letoma 2001 in 2017.
Trije od izbranih 17 gozdnih požarov so delno evidentirani kot vršni požari. V teh primerih je bila jakost požara večja, s tem pa so bile večje tudi poškodbe gozdnega sestoja. Moreira in Russo (2007) navajata, da imajo močni požari večje negativne posledice. 14 preostalih požarov je bilo popisanih kot talni požari. Pri talnih požarih gorijo predvsem odpadlo listje, mladovje in podrast. Sama intenzivnost požara talnega tipa je manjša. Robinson in sod.
(2014) omenjajo pomembnost habitatov, kjer po požaru krošnje ostanejo nepoškodovane.
De Groot in Bordjan (2007) poudarjata, da je pri kontroliranih požarih škode manj, saj njihova jakost ni tako visoka. Ptice taka območja hitreje ponovno naselijo.
Na območju Vzletišča Črnotiče so bili gozdni požari prisotni od leta 1995 do 2012. Vrtni strnad je bil tukaj popisan med letoma 2002 in 2014. O prisotnosti vrtnega strnada pred letom 2001 nimamo podatkov, saj so takrat začeli popisovanje vrtnega strnada. Brotons in sod. (2008) so ugotovili, da vrtni strnad prej ponovno naseli prostor, kjer je bil že prej prisoten. Lahko sklepamo, da se vrtni strnad vrača na to območje tudi po pogostih gozdnih požarih, saj je tukaj prisoten že toliko časa. Podobno lahko sklepamo tudi o prisotnosti
vrtnega strnada na pogorišču iz leta 2012. Tukaj je bil strnad prisoten štiri leta pred požarom in tudi kasneje po njem.
Brotons in sod. (2008) navajajo, da se osebki vrtnega strnada prej vračajo na pogorišča, na katerih je bila vegetacija prvotno grmičasta. Izmed 11 gozdnih požarov na območju okoli Vzletišča Črnotiče je bilo osem požarov v razvojnih fazah grmičevje, mladovje, panjevec ali opuščeni panjevec. V takih sestojih vegetacija ni tako gosta in kot taka bolj ustreza vrtnemu strnadu.
V primerih posameznih požarov v letih 1998, 2003, 2005 ter dveh požarov leta 2007 in leta 2009, ki sta si lokacijsko blizu, se je vrtni strnad na območju pojavil na novo. Pojavil se je leto ali dve po požaru, le v primeru požara leta 1998 štiri leta po njem. Tukaj moramo pripomniti, da imamo podatke o popisanih vrtnih strnadih od leta 2001 dalje. Leta 2003 je gorelo grmišče, v ostalih štirih primerih pa je bil gozdni sestoj v fazi drogovnjaka ali debeljaka. Na novo odprti habitati so lahko bili v tem primeru primerno novo bivališče za vrtnega strnada. De Groot in Bordjan (2007) navajata, da pogorišče najprej naselijo vrste ptic, ki potrebujejo odprte habitate, nato tiste vrste, ki bivajo v grmiščih. Vrtni strnad gnezdi na tleh, redko pa med grmi ali na drevesih. S tem lahko povežemo postopno upadanje številčnosti vrtnega strnada. Gozdni sestoj se počasi vrača v stanje pred gozdnim požarom ali pa pride do zaraščanja, ki je na Krasu pogost pojav. Takšni habitati vrsti Emberiza hortulana ne ustrezajo več. Menz in Arlettaz (2011) navajata, da je vrstni strnad do neke mere pionirska vrsta. Te vrste se morajo v procesu naravne sukcesije sčasoma umakniti drugim vrstam, ki jim nastala gozdna združba oz. krajina bolj ustreza.
Pri naši analizi gozdnih požarov smo ugotovili, da je obnova potekala le v dobrih 5 % primerov požarov na celotnem območju Slovenije. Izmed 17 požarov, ki smo jih izbrali za raziskavo podatkov o vrtnem strnadu, sta bili obnovljeni dve pogorišči okoli območja Vzletišča Črnotiče. Obnovljeni sta bili pogorišči, kjer je gorelo leta 2006 in 2012. V obeh primerih so goreli sestoji črnega bora. Črni bor ni naravna vegetacija tega območja.
Obnova po požaru je zelo pomembna, da se gozdni sestoj čim hitreje povrne v prvotno stanje in lahko čim prej nemoteno začne opravljati gozdne funkcije. Za ohranitev habitatov vrtnega strnada pa načrtna obnova ni nujno najboljša. V primeru raziskave, ki so jo opravili
Zozaya in sod. (2011), so poudarili, da je obnova brez vmešavanja človeka primernejša za ohranjanje odprtih habitatov, ki so tako pomembni za številne ogrožene ptice odprte krajine. Vegetacija, ki se v teh primerih povrne, je naravna za to območje. Tudi sama sukcesija je počasnejša in vrtni strnad se lahko na tako območje vrača več let. Brotons in sod. (2008) predlagajo pašo kot alternativno opcijo za upočasnjevanje sukcesije.
V pregledu literature tuji avtorji navajajo kontrolirano požiganje kot orodje, ki lahko v primeru dobrega načrta prinese številne koristi. Na požarno ogroženih območjih lahko zmanjšujemo količino gorljivega materiala in s tem jakost možnega požara. Požari visoke jakosti so namreč najbolj škodljivi gozdni flori in favni. Pri kontroliranem požiganju lahko tako vplivamo in lažje nadziramo čas, kraj in jakost požara ter površino pogorišča. Adamič (2001) navaja problem požarov v obdobju gnezditve in vzreje mladičev. Vrtni strnad največkrat gnezdi na tleh (Menz in Arlettaz, 2011). Eden izmed vrhov pojavljanja naravnih požarov je v poletnih mesecih, ko vrtni strnad vzgaja mladiče. Kontrolirano požiganje lahko načrtujemo tako, da se izognemo tem mesecem. Moreira in Russo (2007) navajata, da je za številne ogrožene ptice mediteranskega območja najprimernejši odprti tip krajine.
S kontroliranim pristopom požiganja lahko na območjih zaraščanja, ki so značilna za mediteransko območje, pod točno določenimi pogoji ustvarimo želeno vegetacijo, ki tvori primeren habitat za določeno ogroženo vrsto, naj bo to vrtni strnad ali katera druga ogrožena živalska vrsta.
Tuji avtorji v številnih člankih ugotavljajo, da pogorišča in habitati v začetnih razvojnih stadijih vrtnemu strnadu odgovarjajo. Vendar Vochl in sod. (2012) opozarjajo, da je pri namenskem požiganju pomembno vedeti, za katere ekosisteme je to primerno oz. kateri ekosistemi so prilagojeni na požar. Namenski požig je eden izmed ukrepov, s katerim bi lahko uresničili cilje ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti. Pri tem pa je potrebno dobro poznavanje, kako požar vpliva na habitate slovenskega Krasa, kako bi s temi habitati morali upravljati po požaru, kakšne bi bile posledice ... Postavljajo se vprašanja, ali so gozdovi, v katerih večinoma prevladuje črni bor, dovolj prilagojeni na ogenj; ali lahko na pogoriščih teh habitatov pričakujemo povečano število invazivnih vrst; ali bi prišlo do vrnitve prvotne vegetacije, problem erozije itd. Retana in sod. (2012) navajajo, da ima črni bor na območju Mediterana pomemben ekološki pomen, ker je sajen za preprečevanje
erozije, saj ni preveč zahteven glede habitata in uspeva, kjer marsikatera druga vrsta ne.
Preživi lahko površinske požare majhnih jakosti. Bori, kot so P. halepensis, P. brutia in P.
pinaster, imajo adaptacijo, kjer shranjujejo semena v storžih. Po požaru lahko zaradi tega bogato semenijo. Črni bor tega mehanizma nima. Pri talnih požarih ga zavaruje debelo lubje, produkcija semena pa se ne poveča. Vrsta semeni naenkrat. Požari v poletju tako uničijo mladovje in semena, ki so še v tleh in niso še vzklila. Ponovna naselitev črnega bora na pogorišča je tako odvisna od semen, ki so prinesena iz območij, ki jih požar ni prizadel.
Populacija vrtnih strnadov na Slovenskem je premajhna, da bi lahko s statističnimi testi prišli do konkretnih povezav med pojavljanjem vrtnega strnada na nekem območju in tem, da je to območje požarišče.
6 SKLEPI
Prva hipoteza diplomskega dela se je glasila, da kompleksni požari visokih jakosti zmanjšujejo biodiverziteto favne (ptic). Hipoteze ne moremo potrditi, saj v naši analizi gozdov na območju Slovenije nismo našli popisanih popolnih kompleksnih požarov visokih jakosti. V primeru požara iz leta 1998, ki je bil predmet naše analize pojavljanja vrtnega strnada, je gorela površina 316 ha, požar pa je bil opisan kot 40-% vršni oz.
kompleksni požar. Število vrtnih strnadov se je kmalu povečalo, vendar pojavljanja vrtnih strnadov ne moremo posplošiti na povečanje ali zmanjšanje biodiverzitete vseh ostalih vrst ptic.
Druga hipoteza se je glasila, da se vrstna pestrost izbrane vrste ptic (vrtni strnad) v gozdovih na Krasu po požaru relativno hitro regenerira in poveča. Potrdimo lahko, da se število vrtnih strnadov hitro regenerira, saj je bila na 17 lokacijah požarišč opažena skoraj polovica vseh popisanih osebkov vrtnih strnadov v Sloveniji. Ne moremo pa potrditi, da se poveča.
Tretja hipoteza se je glasila, da bi lahko s ciljnimi kontroliranimi požari ohranjali in povečali biodiverziteto izbranih ptic na območju Krasa na primeru vrtnega strnada. V Sloveniji kontrolirano požiganje ni v praksi, a lahko iz preučene tuje literature sklepamo, da je kontrolirano požiganje možno uporabiti kot orodje za oblikovanje krajine. S tem lahko ustvarimo primerne habitate za določene živalske ali rastlinske vrste. V primeru vrtnega strnada, ki je ogrožena vrsta, lahko ustvarimo odprt prostor, ki je najbolj ustrezen habitat zanj. Avtorji člankov, ki smo jih prebrali, opozarjajo na primernost habitatov, kjer se bo kontrolirano požiganje uporabljalo. V primeru uporabe ognja na Krasu se pojavijo vprašanja o primernosti kraških ekosistemov in njihove vegetacije, ki nima adaptacij na ogenj. Hipoteze tako ne moremo potrditi.
Največ težav pri pisanju diplomskega dela in pridobivanju natančnih sklepov so bili podatki, ki jih nismo mogli ustrezno primerjati. Ob tem naj omenimo prihodnje možnosti raziskovanja, kjer bi bilo smiselno namensko zbirati podatke o vrstah na območjih požarišč. V našem diplomskem delu smo uporabili podatke o naravnih gozdnih požarih, ki
pa niso primerljivi s kontroliranimi požari. Kot smo že omenili v razpravi, smo imeli težave tudi s statistično analizo in velikostjo vzorca, saj ima naša izbrana vrsta vrtni strnad premajhno populacijo.
Populacija vrtnega strnada v Sloveniji upada, takšen trend pa je prisoten tudi drugje v Evropi. Iz preučene literature sklepamo, da je k tem pripomoglo opuščanje kmetijske rabe prostora in zaraščanje krajine, s tem pa vrtni strnad izgublja primeren habitat.
7 VIRI
Adamič M. 2001. Požari v naravi in prostoživeče divje živali. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66: 5–23
Batič F. 2001. Vpliv požarov na vrstno sestavo vegetacije na primerih s Krasa in Istre v jugozahodni Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66: 25–38
Birot Y., Mavsar R. 2009. Wildfires impact in 3D: Environment, economy, society. V:
Living with Wildfires: what science can tell us. Birot Y. (ur.) (EFI discussion paper, 15).
Joensauu, European Forest Institute: 33–37
Brotons L., Herrando S., Pons P. 2008. Wildfires and the expansion of threatened farmland birds: the ortolan bunting Emberiza hortulana in Mediterranean landscapes. Journal of Applied Ecology, 45: 1059–1066
De Groot M., Bordjan D. 2007. Posibilities of fire as a management tool on Kras (SW Slovenia): a bird's perspective. Acrocephalus, 28: 3–16
Fernandes P. M., Loureiro C. 2010. Handbook to plan and use prescribed burning in Europe: FIRE PARADOX project. Vila Real, UTAD: 37 str.
Fernandes P. M., Davies G. M., Ascoli D., Fernández C., Moreira F., Rigolot E., Stoof K., Vega J. A., Molina, D. 2013. Prescribed burning in southern Europe: developing fire management in a dynamic landscape. Frontiers in Ecology and the Environment, 11: e4–
e14
Jakša J. 1997. Obseg gozdnih požarov v Sloveniji. Ujma, 11: 63–69
Jurc M. 2001. Vpliv požarov na entomofavno – predvsem subkortikalno, v monokulturah črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66:
9–64
Košir Ž. 1997. Ekološke posledice gozdnih požarov in požarna ogroženost gozdnih združb.
Ujma, 11: 107–112
Letna poročila. 2021. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije.
http://www.zgs.si/zavod/publikacije/letna_porocila/index.html (27. 8. 2020)
Menz M. H. M., Arlettaz R. 2011. The precipitous decline of the ortolan bunting Emberiza hortulana: time to build on scientific evidence to inform conservation management. Oryx, 46, 1: 122–129
Mihelič T., Kmecl P., Denac K., Koce U., Vrezec A., Denac D. (ur.). 2019. Atlas ptic Slovenije: popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana, DOPPS
Moreira F., Russo D. 2007. Modelling the impact of agricultural abandonment and wildfires on vertebrate diversity in Mediterranean Europe. Landscape Ecology, 22: 1461–
1476
Odum E. P., Barrett G. W. 2005. Fundamentals of economy. Belmont, Thomson Brooks/Cole: 598 str.
Ortolan Bunting, Emberiza hortulana factsheet. EU Wildlife and Sustainable Farming project. 2009. European Commission.
https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/Emberiza%20hortul ana%20factsheet%20-%20SWIFI.pdf (24. 4. 2020)
Podatki o gozdnih požarih iz baz Zavoda za gozdove (obdobje 1994–2015). 2016.
Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije (neobjavljeno)
Podatki o pticah: Atlas ptic (2001–2017). http://atlas.ptice.si (10. 11. 2017)
Pons P., Henry P-Y., Gargallo G., Prodon R., Lebreton J. 2003. Local survuval after fire in Mediterranean shrublands: combining capture-recapture data over several bird species.
Population Ecology, 45: 187–196
Retana J., Arnan X., Arianoutsou M., Barbati A., Kazanis D., Rodrigo A. 2012. Post-fire management of non-serotinous pine forests. V: Post-fire management and restoration of southern European forests. Moreira F., Arianoutsou M., Corona P., De las Heras J. (ur.).
(Managing forest ecosystems, 24). Springer: 151–170
Robinson N. M., Leonard S. W. J., Bennett A. F., Clarke M. F. 2014. Refuges for birds in fire-prone landscapes: the influence of fire severity and fire history on the distribution of forest birds. Forest Ecology and Management, 318: 110–121
San-Miguel J., Camia A. 2009. Forest fires at a glance: facts, figures and trends in the EU.
V: Living with Wildfires: what science can tell us. Birot Y. (ur.). (EFI discussion paper 15). Joensauu, European Forest Institute: 11–18
Sirami C., Brotons L., Burfield I., Fonderflick J., Martin J-L. 2008. Is land abandonment having an impact on biodiversity? A meta-analytical approach to bird distribution changes in the north-western Mediterranean. Biological conservation, 141: 450–459
Vochl S., De Groot M., Japelj A. 2012. Ogenj kot orodje; stanje in perspektiva v Sloveniji.
Gozdarski vestnik, 70: 141–152, 169–170 Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93
Zozaya E. I., Brotons L., Vallacillo S. 2011. Bird community responses to vegetation heterogeneity following non-direct regeneration of Mediterranean forests after fire. Ardea, 99: 73–84
ZAHVALA
Največja zahvala gre moji mentorici, prof. dr. Maji Jurc, ki mi je bila skozi vsa leta pisanja dela pripravljena svetovati in pomagati reševati probleme, ki jih ni bilo malo, ter odgovarjati na vsa moja vprašanja. Hvala, ker ste bili pripravljeni z menoj zaključiti to poglavje.
Kot drugemu se zahvaljujem Tomažu Miheliču in Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije za vse podatke popisov, ki so jih delili z menoj. G. Miheliču pa še za ves njegov čas, trud in nasvete.
Za podatke o gozdnih požarih se zahvaljujem Zavodu za gozdove Slovenije.
Prof. Pirnatu se zahvaljujem za hitro recenzijo diplomskega dela in za vse koristne komentarje.
Seveda pa ne bi šlo brez mame Ane, očeta Martina in brata Tomaža, ki so me vsa leta med študijem in vsa leta po njem spodbujali, me motivirali in mi pomagali v vsej njihovi moči.
Na koncu se zahvaljujem še ostalim, ki so mi pomagali pri pisanju za vse njihove spodbudne besede in pomoč.
