Razgledi
KARTE RANLJIVOSTI VODA V SLOVENIJI
Dušan Novak*
Izvleček
V prispevku so prikazana prizadevanja za izdelavo hidrogeološke karte Slovenije.
Temelj tega dela so bile geološke in hidrogeološke študije, ki so dale osnovno podobo o hidrogeoloških lastnostih ozemlja. Izdelana je bila tudi metodologija za zaščito pod- zemne vode v Sloveniji.
Ključne besede: hidrogeološka karta, podzemeljske vode, zaščita podzemeljske vode.
MAPS OF WATER VULNERABILITY IN SLOVENIA Abstract
The article presents the efforts put forth to make a hydrogeological map of Slovenia.
Geological and hydrogeological studies served as a basis of the work and also pro- vided the basic illustration of the hydrogeological features of the territory. Elaborated was also a methodology for the protection of groundwaters in Slovenia.
Key words: Hydrogeological map, Groundwaters, Protection of groundwaters.
V letu 1994 j e I A H izdala 16. zvezek International Contribution to H y d r o g e - ology: Guidebook on mapping Groundwater vulnerability. V poglavju Review of vul- nerability maps so podrobneje opisana tudi mednarodna prizadevanja in p r i z a d e v a n j a p o s a m e z n i h dežel za o b l i k o v a n j e teh kart.
V tem prispevku želim prikazati, k a j smo doslej v t e m p o g l e d u storili v Sloveniji.
N a o b m o č j u Slovenije s e j e kmalu po ustanovitvi G e o l o š k e g a z a v o d a v Ljubljani v sklopu O s n o v n e geološke karte Jugoslavije pričelo s kartiranjem z a o s n o v n o geo- loško karto Slovenije. Posamezni listi so v merilu 1 : 100.000. G e o l o š k a karta j e dala p o d a t k e za o s n o v n o g e o l o š k o z g r a d b o našega ozemlja.
Slovenija j e bila po letu 1970 še v m e j a h n e k d a n j e Jugoslavije. Tudi nas so spod- budile tematske karte iz Francije (Albinet M, 1970), in sicer karte občutljivosti p o d z e m e l j s k i h voda. Tudi pri nas smo čutili, da j i h b o m o potrebovali. T a k o j smo pri-
* Mag., dipl. ing. geol., Smoletova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija.
199
Dušan Novak Geografski vestnik 68
pravili ustrezen program, ki so ga financirali takratni skladi za razvoj, in v dveletni nalogi smo v letih 1977 in 1978 izdelali pregledno karto Slovenije v merilu 1 : 200.000 in nekaj podrobnih kart v merilu 1 : 25.000. V Sloveniji s e j e namreč že takrat poja- vljalo vprašanje preskrbe s pitno in industrijsko vodo. V daljših sušnih obdobjih j e ponekod že primanjkovalo vode, zato se j e postavljalo vprašanje varstva kakovosti in količine podzemeljske in površinskih voda pred onesnaženjem.
Vzporedno s hidrogeološko karto s e j e pripravila Inženirsko-geološka karta Slo- venije, k i j e bila izdelana v merilu 1 : 200.000. Za potrebe prostorskih in družbenih načrtov razvoja pa so nekatere občine naročile izdelavo Inženirsko-geološke karte v primernejšem merilu, npr. 1 : 10.000.
O b tej priložnosti so bili poudarki namenjeni tudi nosilnosti tal, stabilnosti po- bočij in začrtovanju potresnih območij.
Regionalna hidrogeološka študija Slovenije v letih 1967 do 1976 in študije posa- meznih krajevnih razmer, npr. območij s termalnimi in mineralnimi vodami, kraškega o b m o č j a in posameznih večjih vodonosnikov, so določile temeljne hidrogeološke zna- čilnosti ozemlja. O b m o č j a in kamnine so ocenili glede na poroznost in prepustnost, glede na hidrogeološko vlogo in ovrednotili načine in pota onesnaževanja, npr. na krasu ponikalnice in podzemeljske vodne tokove, popisali izpuščanje in čiščenje od- plak, odlagališča odpadkov in podobno.
Serija analiz podzemeljske vode j e pokazala hidrokemične in sanitarne lastnosti podtalnice in podzemeljske vode v različnih vodonosnikih. Takrat j e bilo znanih okoli 300 virov onesnaženja in le okoli 70 čistilnih naprav. Aluvialni zasipi so, čeprav vo- donosniki, območje intenzivne poselitve, kraško območje pa predstavlja okoli 44 % državnega ozemlja.
N a podlagi teh podatkov smo ozemlje kategorizirali na:
1. Glavna območja sprejemanje vseh vrst onesnaženja, ki se zlahka širi tudi na večje razdalje. Ti vodonosniki so ogroženi zaradi onesnaženja s površja in iz povr- šinskih voda. Podzemeljska voda se izkorišča za oskrbo s pitno vodo.
1.1 To so: prodni zasipi, prod s peskom, peščen prod.
1 . 2 R a z p o k a n e in zakrasele kamnine, apnenec, apnenec z dolomitom, litotamnijski apnenec.
Vodonosniki se napajajo iz padavin in iz površinskih vod.
1.3 V to skupino sodijo tudi vodonosniki z arteško in subarteško vodo, ki pa so za- ščiteni pred neposrednim onesnaženjem s površja.
2. Izločili smo območje aluvialnih naplavin v dolinah ter ob rekah in potokih. Tu se nahajajo plitvejši zasipi proda s peskom in meljem, pesek z glino. N a teh območjih se onesnaženje širi počasneje in počasneje napreduje ter dalj časa zadržuje.
Prepustnost teh naplavin j e manjša, vodonosniki pa se n a p a j a j o iz površinskih voda in s pobočij v obrobju doline.
2.1 V Sloveniji so obsežna območja iz dolomita, ki j e razpokan in preperel, zakra- selost pa ni značilna. Odtok j e pretežno površinski, hudourniški. Preperina in 2 0 0
Razgledi Karte ranljivosti voda v Sloveniji
naplavine v depresijah ter razpokane in preperele c o n e so d o b e r zbiralnik vendar p a slabši prevodnik. D o l o m i t sam j e v o d n o s u do a p n e n c a relativni izolator in v teh o b m o č j i h se p o d z e m e l j s k a v o d a giblje počasneje. Zaradi p o č a s n e j š e g a odte- k a n j a se onesnaženje lahko zelo dolgo zadržuje v vodonosniku in se le počasi širi.
2.2 O b s e ž n e j š a so o z e m l j a , k j e r se hitro, tako v vertikalni kot v horizontalni smeri, m e n j a v a j o različne kamnine: prepustne in m a n j prepustne, a p n e n e c in laporji, gline in peščenjaki, skrilavec in ploščasti apnenec, pesek in prod. K a m n i n e ozi- r o m a paketi kamnin so razpokani, v razpokanih c o n a h se n a h a j a j o vodonosniki s p o d z e m e l j s k o vodo, prav tako v p o s a m e z n i h bolj prepustnih vložkih, npr. apnen- cu med laporji. Izviri so praviloma m a n j š e izdatnosti. N a splošno j e tu odtok površinski, p o d z e m e l j s k a v o d a se n a p a j a iz padavin, le v manjši meri iz površin- skih voda.
3. Zaščitne plasti npr. gline ali laporji, na globlje ležečih vodonosnikih in neprepustne kamnine, k j e r j e značilen površinski odtok. O n e s n a ž e n j e vpliva le na površinske vode. N a teh kamninah, razen v preperini, ni o m e m b e v r e d n e g a vodonosnika. To so o b m o č j a iz glin in glinastih kamnin, skrilavca, eruptivnih in m e t a m o r f n i h kam- nin. Te kamnine so izpostavljene preperevanju, preperele c o n e pa so lahko po- nekod, vendar o m e j e n e v horizontalni smeri, tudi p r e c e j debele.
4. N a z a d n j e so tu, omejeni tako v vertikalni kot v horizontalni smeri, m a n j obsežni vodonosniki, ki se n a p a j a j o le iz padavin. To so melišča in vršaji ter lokalno o m e - j e n a o b m o č j a zakraselih kamnin.
Z a p o d l a g o so n a m služile geološke in h i d r o g e o l o š k e študije, ki so dale p o d a t k e o hidrogeoloških lastnostih o z e m l j a in kamnin. O n e s n a ž e n e površinske v o d e so usme- rile o s k r b o v a n j e s pitno v o d o na p o d z e m e l j s k o vodo, to pa j e p o t r e b n o takoj zašči- titi. Zaradi tega so naša p r i z a d e v a n j a pri študiju občutljivosti p o d z e m e l j s k e v o d e ( N o v a k , 1979, 1981) bila na koncu u s m e r j e n a v izdelavo m e t o d e in izbor meril za zaščito (Novak, 1986, 1993), ki naj izhaja iz naslednjih vidikov:
• pasivna zaščita, ki mora predvideti, kaj naj bi v bližini vodonosnika bilo ško- dljivo;
• preventiva, ki naj zagotovi varstvene u k r e p e na o b m o č j u v o d o n o s n i k a in
• aktivna zaščita, k i j e potrebna že za i z b o l j š a n j e kakovosti vode.
Z a t o so n a j p r e j potrebni prostorski in urbanistični programi in p r e d v s e m smotrno izkoriščanje vodnih virov.
Viri in literatura
Albinet, M., 1970: Carte de la vulnérabilité à la pollution des n a p p e s d ' e a u souter- raine de la France à 1 : 1.000.000.
Arhiv G Z L , 1977 in 1978: O n e s n a ž e v a n j e talne v o d e in n j e n a zaščita v Sloveniji, I in II.
2 0 1
Dušan Novak Geografski vestnik 68
Novak, D., 1979: Možnosti onesnaženja podzemeljskih voda v Sloveniji: Varstvo okolja, vol. 4, n. 5 - 6 , str. 191-192, Ljubljana.
Novak, D., 1981: Možnosti onesnaženja podzemeljske vode v Sloveniji — Possibilities of contamination of ground waters in Slovenia: Vesnik 16/17, S. B., str. 4 9 - 6 0 , Zavod za geol. geof. istr., Beograd.
Novak, D., 1986: Methodology of the karstic ground water protection: 19th congr.
1AH, Karlovy Vary, str. 2 5 4 - 2 6 5 .
Novak, D., 1993: Strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov — The docu- ments, for the protecting the water resources: Geografski vestnik, vol. 65, str.
127-133, Ljubljana.
Vrba, J., Zaporožec, A., 1994: Guidebook on Mapping Groundwater Vulnerability.
1AH, Intern. Contrib. Hydrogeol., vol. 16.
Summary
Geological and hydrogeological studies served as a basis and offered the data on hydrogeological features of the territory and rocks. The polluted surface waters re- directed the drinking water supply to natural resources, i.e. to the groundwater which shall be immediately protected. Owing to this fact, our efforts in the study of ground- waters' vulnerability in the final stage have been put forth to elaborate a method and select the criteria for the protection (Novak, 1986, 1993), which should proceed from the following standpoints:
• passive protection which should anticipate the possible harmful effects in the vicinity of an aquifer;
• prevention which should provide the protective measures within the aquifer area; and
• active protection which is already necessary to improve the quality of water.
Therefore, the space ordering and urban planning programs are required first, and, above all the economical use of water resources.
2 0 2
