R a z g l e d i
b) G e o g r a f i j a n a j prispeva k bratstvu med narodi in v duhu mednarod- nega sodelovanja j e treba celo revidirati geografske priročnike, učbenike in atlase.
c) Zbor o b ž a l u j e , d a g e o g r a f i j a še v mnogih državah te vloge ne more vršiti zaradi p o d c e n j e v a n j a dela javnosti.
č) Ustanovi se n a j m e d n a r o d n i center za geografsko d o k u m e n t a c i j o . d) V učnih načrtih g e o g r a f i j e n a j bodo močneje zastopani regionalno- geografski k r i t e r i j i .
Kakor vidimo, j e p o u d a r j e n a tudi v z a k l j u č n i h sklepih velika pozitivna d r u ž b e n a vloga moderne g e o g r a f i j e v duhu mednarodnega sodelovanja in mirnega sožitja. Ta osnovna misel j e tokrat mnogo b o l j podčrtana in na n e k a j mestih m a n i f e s t i r a n a k a k o r na p r e j š n j i h mednarodnih geografskih zborih in kongresih. Tega smo tudi slovenski geografi veseli, po eni strani ker vidimo, k a k o se v svetu k r e p i j o tisti d r u ž b e n i elementi, ki z a g o v a r j a j o n u j n o sodelovanje med narodi na različnih toriščih n j i h o v e dejavnosti, po drugi strani, k e r se s tem k r e p i tudi družbena in vzgojna vloga geografije tako kot z n a n s t v e n e discipline k a k o r kot učnega p r e d m e t a . Y tem pogledu j e bil mednarodni geografski t e d e n v B r u s l j u 1958. 1. gotovo uspešen.
Résumé: Semaine Internationale de Géographie à Bruxelles en 1958
M a v r i c i j Z g o n i k
L'auteur qui a participé à la réunion de géographes tenue à l'occasion de l'Exposition Internationale à Bruxelles, présente a u x géographes yougo- slaves son r a p p o r t sur cette réunion. P a r m i les communications présentées à la réunion, il a trouvé les plus intéressantes les communications sur la déli- mitation et la comparaison des régions géographiques de la Belgique, sur les questions d e la population belge et les rélations flamando-wallones, sur la rationalisation u r g e n t e des mines belges et le rétablissment du port d' Anvers et, dans la partie pédagogique-didactique, le r a p p o r t sur »La géo- graphie au Service d'un humanisme moderne«. Conformémment a u x tendances actuelles de l'humanité, la géographie doit remplir une grande mission: celle du rapprochement entre les peuples et de la coéxistence pacifique. Mais, d'après l'opinion de l'auteur cette communication s'est montrée trop déclara- tive: elle n'a fait aucune mention des divers phénomènes politiques et idéo- logiques _ négatifs (discrimination de races, colonialisme etc)., contre les- quelles l'éducation géographique peut lutter avec succès.
XIX. MEDNARODNI GEOGRAFSKI KOGRES V STOCKHOLMU S v e t o z a r I l e š i č
Na XIX. mednarodni geografski kongres so vabili sicer nacionalni ko- miteji vseh n o r d i j s k i h držav (švedske, Norveške, Finske, D a n s k e in Islandije), vendar se j e o s r e d n j e kongresno z a s e d a n j e vršilo samo v Stockholmu in to v dneh od 5. do 13. avgusta 1960. Vršilo se j e v stockholmskem Folketshusu.
Vodil ga j e Izvršni odbor Mednarodne geografske u n i j e pod vodstvom pred- sednika prof. H. W. A h l m a n n a (Švedska) in s e k r e t a r j a prof. H. B o e - s e h a (Švica), medtem ko j e b r e m e organizacijskega dela slonelo predvsem na r a m a h organizacijskega s e k r e t a r j a kongresa g. S t a f f a n a H e 1 m f r i d a iz Geografskega inštituta univerze v Stockholmu, k a t e r e g a prizadevnosti gre tudi zasluga, da je bil kongres v organizacijskem pogledu na dostojni višini.
Za kongres se j e p r i j a v i l o čez 1600 udeležencev, od tega okrog 100 iz Evrope (vključno ZSSR), blizu 500 iz obeh Amerik, ostalo iz Afrike, Avstra- lije in Azije. N a j v e č (okrog 400) jih j e bilo iz ZDA, za n j i m i j e bilo n a j v e č domačinov — Švedov (okrog 200), potem Britancev (čez 140), Francozov (čez
18* 275
R a z g l e d a
100), udeležencev iz ZSSR (okrog 100), zahodnih Nemcev (95), Italijanov (čez 80), vzhodnih Nemcev (čez 50), Kanadčanov (okrog 50), Norvežanov (čez 40) in P o l j a k o v (blizu 40). Seveda niso bile vse delegacije enako aktivne. Pov- prečno je imelo r e f e r a t e dobrih 20 % vseh udeležencev ( s k u p a j blizu 350).
D e j a n s k o j e bil odstotek mnogo višji pri socialističnih ter pri afriško-azij- skih državah (ZSSR 68%, Jugoslavija 85, P o l j s k a 56, Madžarska 55, G a n a 75, Pakistan 66 itd.), k a r pomeni, da so bile te delegacije mnogo t e h t n e j e izbrane.
Iz FLRJ je potovalo na kongres 6 udeležencev, od tega 5 delegatov, ki so imeli na kongresu r e f e r a t e . Poleg podpisanega, ki je r e f e r i r a ! o temi
»Problemi geografske regionalizacije na p r i m e r u Jugoslavije« so bili to prof. J. R o g l i č (Zagreb) z r e f e r a t o m o načelnih problemih geografije, A. U r o š e v i č (Skopje) z r e f e r a t o m o b i f u r k a c i j i Nerodimke, prof. T.
K a n a e t (Sarajevo), ki ie r e f e r i r a l v komisiji za p r o u č e v a n j e k r a s a in prof. J. T r if u n o s k i (Skopje) z r e f e r a t o m o a r o m u n s k e m prebivalstvu v Makedoniji. Vsekakor j e obžalovati, da je bila udeležba na kongresu omo- gočena tako m a j h n e m u številu naših geografov, zlasti če se spomnimo, da se j e mednarodnega komrresa zgodovinarjev, ki se j e kmalu zatem vršil prav t a k o v Stockholmu, udeležilo iz naše države blizu 30 ljudi.
P l e n a r n i h sestankov kongres ni imel. če izvzamemo slavnostno otvoritev in dve zasedanji X. generalne skupščine Mednarodne geografske unije, prvo ob začetku in drugo o b koncu kongresa. Strokovno delo se j e vršilo samo na sejah kongresnih s e k c i j in k o m i s i j Mednarodne geografske unije.
Sekcij j e bilo deset. P o svojem značaju so bile s k o r a j vse tako široke, da je bilo mogoče bretz večje zadrege uvrstiti v a n j e vse p r i j a v l j e n e teme.
Poskus o r g a n i z a t o r j e v XVIII. kongresa, ki j e bil 1. 1956 v Riu de Janeiru, da bi se problematika kongresnih referatov o ž j e in točneje omejila, se je še b o l j kot t a k r a t razbil ob individualnih t e ž n j a h referentov, da na kongresu poročajo o rezultatih svojega dela ne glede na to, ali sodi njihov r e f e r a t v delovni okvir, k a k o r si ga j e začrtal kongres, oziroma ne glede na to. ali so sploh takšne splošne oziroma metodološke pomembnosti, da se lahko ob n j i h na kongresu diskutira ter zato s p a d a j o n a n j . V sekciji za p o l a r n o in s l i b p o l a r n o g e o g r a f i j o je bilo 15 referatov, med njimi n a j v e č o z ZSSR. V sekciji za k l i m a t o l o g i j o in h i d r o g r a f i j o je bilo 29 referentov, n a j v e č iz ZSSR. ZDA in Vel. Britanije. Od 13 referatov v sekciji za o c e a n o g r a f i j o in g l a c i o l o g i j o jih j e b;lo tudi več kot polovica iz ZSSR. S k o r a j vsi so bili glaciološki. iz o c e a n o g r a f i j e sta b;la samo 2 re- f e r a t a . pa še ta sta se u k v a r j a l a s podmorskem reliefom, k a r kaže. da p r a v a o c e a n o g r a f i j a ne n a i d e več poti na geografske kongrese. Ena n a j ž i v a h n e j š i h j e bila tudi topot sekcija za i r e o m o r f o l o g i j o s 7 sejami in 33 referaiti.
N a j v e č r e f e r e n t o v je bilo iz ZSSR (12), ZDA (61 in P o l j s k e (4). k a r d o k a z u j e , da niti v socialističnem svetu niti v kapitalističnem »tehničnem« svetu geo- morfologija ni p r t i s n j e n a ob tla kot »neaktualnn«. Sekcija za b i o g e o - g r a f i j o j e imela 13 referatov, od tega spet 9 iz ZSSR. V sekciji za a n t r o - p o g e o g r a f i j o (Human Geography) je bilo k a r 42 referatov, n a t r p a n i h z vs"h vetrov, vendar so med njimi posebno zanimale teme o urbanizaciji, f u n k c i j s k i klasifikaciji n a s e l i j in spremembah v socialni strukturi. Slaba t r e t j i n a (13) referentov v t e j sekciji je bilo iz ZDA, p r e s e n e t l j i v o m a j h n o š t e v l o p a sta dali dve klasični deželi te geografske panoge, Zahodna N e m č i j a in F r a n c i j a , vsaka samo dva r e f e r a t a . Tudi v sekciji za e k o n o m s k o g e o g r a f i j o j e bilo 45 referatov, od tega s k o r a j polovica (20) iz ZDA, p r e s e n e t l j i v o malo pa iz ZSSR. Zelo veliko se jih j e bavilo z industrijo, p r e c e j tud,i z ekonomsko regionalizacijo, k j e r so bili v o s p r e d j u predvsem p o l j s k i in sovjetski r e f e r e n t i (Sauškin, Leszczycki, Dziewoiiski). Nekateri r e f e r a t i o geografski regionalizaciji (med n j i m i tudi r e f e r a t podpisanega) so bili uvrščeni tudi v sekcijo za m e t o d o l o g i j o in b i b l i o g r a f i j o . Poleg n j i h sta v t e j sekciji posebno pozornost vzbudila že o m e n j e n i r e f e r a t prof. Rogliča o načelnih problemih g e o g r a f i j e ter r e f e r a t znanega švicarskega metodologa geografije H. Carola, ki je v svojih i z v a j a n j i h o »Geografiji bodočnosti« po pravici podčrtal potrebo, da si g e o g r a f i j a jasno opredeli svoj lastni predmet, če hoče živeti dalje. D i s k u s i j a v sekciji se j e posebno raz-
2 7 6
Razgleda
živela ob predlogu naše delegacije, da bi se v okviru Mednarodne geografske unije ustanovila posebna komisija za osnovne metodološke probleme geo- grafije. S predlogom sicer formalno nismo uspeli, ker je bil prepozno formu- liram, vzbudili pa smo z njim močno pozornost vseh tistih kongresistov, ki se
— podobno kakor mi — zavedajo, da je treba načelno (razčistiti pred seboj in pred drugimi problematiko predmeta in metode geografske znanosti dn ji s tem utemeljiti življenjsko pravico. Z načelne strami je bilo nad vse zani- nivo tudi delo sekcije za a p l i k a t i v n o g e o g r a f i j o . Precej pa prese- neča, da so k njenim 20 referatom prispevali do polovice referenti iz ZDA in Belgije, zelo malo pa jih je bilo iz ZSSR in drugih socialističnih dežel.
Pač pa je bilo v sekciji za g e o g r a f s k o k a r t o g r a f i j o in f o t o - g r a f i j o največ referentov iz ZSSR, zatem pa iz ZDA. Referati v t e j sekciji so bili zelo različnega značaja, od čisto kartografško-tehničnih do karto- grafsko-zgodovinskih.
Razen v sekcijah je bilo strokovno delo tudi na programu sestankov vseh 15 k o m i s i j Mednarodne geografske unije (za periglacialno morfo- logijo, za razvoj pobočij, za erozijske uravnave okrog Atlantika, za obrežno sedimentacijo, za aplicirano geomorfologijo, za proučevanje krasa, za aridna področja, za vlažna tropska področja, za medikalno geografijo, za izkori- ščanje tal, za svetovno karto prebivalstva, za nacionalne atlante, za klasifi- kacijo geografskih k n j i g in kart, za bibliografijo starih kart in za šolsko geografijo). Iz poročil in ustreznih sestankov teh komisij se je videlo, da so nekatere komisije zares aktivne, druge pa bolj životarijo aili pa žive od svoje slavne tradicije. Vkljub temu je zaključna seja generalne skupščine MGU sklenila, da vse še nadalje ostanejo. Ustanovljeni sta bili še dve novi:
komisija za s p e c i a l n o k a r t o g r a f i j o , ki ji je bil za predsednika izvoljen prof. E. Imhof (Švica), in komisija za m e t o d e e k o n o m s k o - g e o g r a f s k e r e g i o n a l i z a c i j e , ki je bila ustanovljena na predlog poljske delegacije ob podpori sovjetske in jugoslovanske. V njo so bili poleg predsednika prof. St. Leszczyckega (Poljska) izvoljeni še Ch. W. Harris (ZDA), J. G. Sauškin (ZSSR), E. Otremba (Zahodna Nemčija), in S. llešič (Jugoslavija). V starih komisijah so bili naši delegati aktivni še v komisiji za kras (v kateri je poročal prof. T. Kanaet in v katero je bil ponovno izvo- ljen prof. J. Roglič iz Zagreba) ter v komisiji za izkoriščanje zemljišča, k j e r so o doslej izvršenih delih v t e j smeri na kratko poročali razen prof.
Kostrowickega (Poljska) tudi zastopniki drugih držav, ki so se j u n i j a letos udeležili o ž j e mednarodne konference za to problematiko v Varšavi (gl.
poročilo na drugem mestu tega »Geografskega vestnika«).
X. g e n e r a l n a s k u p š č i n a je razen komisij izvolila tudi nov Izvršni odbor Mednarodne geografske unije ter sprejela v unijo n e k a j novih članov. Pri tem se je n e k a j k r a t razvila kar prava atmosfera »hladne vojne«. Tako je ob kandidaturi prof. K. T r o l l a (Zali. Nemčija) za novega predsednika Unije vodja sovjetske delegacije akad. Gerasimov izjavil, da se bo njegova delegacija glasovanja vzdržala, ker smatra, da kand'dat iz države, ki ne priznava meja v Vzhodni Evropi in s tamošnjimi državami nima diplomatskih stikov, ni za to mesto primeren. Dejansko se je 5 dele- gacij (med nj.kni tudi jugoslovanska) glasovanja vzdržalo. Stvar se je ponovila ob glasovanju za sprejem Nemške demokratske republike med člane Unije, s a j j e bil predlog sprejet samo s 17 proti 15 glasovom. Člani Unije so postali še Avstralija, Bolgarija, Gvineja. Irak. Iran, Južna Koreja. Južnoafriška unija, Malaja, Romunija in Tunizija. V Izvršni odbor Unije pa so bili razen novega predsednika prof. K. T r o 11 a na novo izvoljeni še prof. C u m b e r - l a n d (Nova Zelandija), akademik G e r a s i m o v .(ZSSR) in prof. M o n - b e i g (Francija), medtem ko je bil še za eno dobo podaljšan mandat trem podpredsednikom prof. A w a d u (Maroko), Prof. H a r r i s u (ZDA) in Prof.
T a d i (Japonska) ter s e k r e t a r j u in b l a g a j n i k u prof. B o e s c h u (Švica).
Med ostalimi sklepi generalne skupščine je omeniti izvolitev posebne komi- sije, ki bo do prihodnjega zasedanja pripravila predlog za spremembo statuta MGU; le-ta se je pokazal premalo elastičen zlasti glede dela komisij.
Na koncu j e skupščina z odobravanjem sprejela vabilo britanske delegacije, n a j se XX. mednarodni geografski kongres 1. 1964 vrši v Veliki Britaniji.
2 7 7
R a z g l e d a
Kongres so k a k o r po navadi s p r e m l j a l e številne d r u g e strokovne, splošno k u l t u r n e in d r u ž b e n e prireditve. Organizirani so bili strokovni ogledi Stock- holma ter k r a j š e e k s k u r z i j e v Stockholmsko o t o č j e in v Uppsalo. P r i r e j e n a j e bila velika mednarodna razstava k a r t in atlantov, mednarodna razstava populacijskih kart, razstava urbanističnega p l a n i r a n j a in razstava starih švedskih k a r t in katastrskih map. Velik s p r e j e m j e priredilo kongresistom v slovitem Stadshusetu mesto Stockholm, sprejemi pa so 'bili še v Švedskem društvu za geografijo in antropologijo ter v a m b a s a d a h Japonske, ZDA in Madžarske.
Pred in po kongresu j e bila o r g a n i z i r a n a cela vrsta daljših e k s k u r z i j po Švedskem, Norveškem, D a n s k e m in Finskem. Še posebno p r i m e r n a delovna oblika pa so bili številni o ž j i strokovni s i m p o z i j i pred kongresom in po n j e m . Taiko so se vršili na D a n s k e m t i l e simpoziji: za agrarno geo- g r a f i j o (Velje), za fizično g e o g r a f i j o G r e n l a n d i j e (Kobenhavn), za obrežno geomorfologijo (Esbjerg) ter za r a z v o j mest (Kobenhavn). Na N o r v e š k e m so bili simpoziji: za naravo in k u l t u r o f j o r d o v (Lofthus), za severno Nor- veško (Tromsö), za obrežno in f j o r d n o p o k r a j i n o Zahodne Norveške (Fjords), za kmečka naselja na Norveškem (Gudbrandsdal). Na Š v e d s k e m so bili simpoziji: za fluvialno morfologijo (Stöllet in Solleftea), za r a z š i r j e n j e in umik a g r a r n e naseljenosti (Brunnsvik in Rättvik), za visokogorsko, glacialno in periglacialno morfologijo (Abisko). za probleme mestne g e o g r a f i j e (Lund), za morfo genezo a g r a r n e p o k r a j i n e (Vadstena). Od jugoslovanskih delegatov se j e samo podpisani udeležil simpozija v Vadsteni. 0 n j e m poroča na k r a t k o posebej.
Résumé: XIXe Congrès International de Géographie à Stockholm
S v e t o z a r I l e š i č
L ' a u t e u r qui a été chef d e la délégation yougoslave au XIX Congrès International de Géographie à Stockholm en août 1960, présente un bref rapport sur le congrès en soulignant surtout la p a r f a i t e organisation grace a u x efforts du Comité exécutive d e l'UGI (sous la présidence de M. W. Ahl- mann et une très active collaboration du sécrétaire général de l'UGI M. H.
Boesch) ainsi que du Comité d'organisation (surtout du sécrétaire M. St.
Helmfrid). Le rapport traite un peu plus largement les sections, les commis- sions et les discussions où la participation des délégués yougoslaves était plus active: commission pour l'étude des phénomènes de karst, Commission du survey mondial de l'utilisation- du sol, problèmes de la délimitation et classification des régions géographiques ainsi que les problèmes des prin- cipes et des méthodes de la science géographique en général (la proposition de la délégation yougoslave de constituer une Commission de l'UGl pour les questions fondamentales de la méthodologie de géographie ayant été, mal- heureusement, proposée trop tard pour être mise à l'ordre du jour).
MEDNARODNA KONFERENCA ZA METODE PROUČEVANJA IZRABE TAL NA POLJSKEM
S v e t o z a r I l e š i č
V že p r e c e j časa t r a j a j o č i mednarodni aktivnosti v smeri k a r t i r a n j a iz- rabe tal, ki so jo svoj čas sprožili angleški geografi s prof. Diidley-Stampom na čelu, p r i p a d a posebno uspešna vloga poljskim geografom. Z uspehom so skušali poglobiti in razširiti metode tega dela; lahko rečemo, da so ustvarili svojo metodo, ki pomeni p r e c e j več k a k o r samo mehanično k a r t i r a n j e in r e g i s t r i r a n j e dejstev, s a j s t r e m i za izčrpnim, k a r monografično podrobnim študijem g e o g r a f i j e a g r a r n e g a gospodarstva ter prirodnih in d r u š t v e n i h po- gojev za njegov dosedanji in bodoči razvoj. O tem delu in o metodoloških
2 7 8
