KOROŠKO GOSPODARSTVO - OCENE IN NAPOVEDI 2015 – 2016
Po napovedih analitske skupine SKEP GZS Slovenija izboljšuje uvrstitev na vseh lestvicah konkurenčnosti, ugodni pa so tudi dejavniki za nadaljnjo gospodarsko rast. Razlogi za optimizem so prisotni tudi v gospodarstvu Koroške. Vendar je hkrati letos skrajni čas, da država izpelje nekatere nujne naloge. Sicer bo Slovenija izgubila konkurenčne prednosti, ki jih ta hip še ima.
Ključno pri tem bo zmanjšati, ne pa povečati javne porabe.
REZULTATI POSLOVANJA
Vsako leto ugotavljamo, da so rezultati sodelujočih v anketi dober pokazatelj, kakšno je in bo poslovanje regijskega gospodarstva. Podjetja, ki so sodelovala tokrat so v letu 2014:
• ustvarila 58 % regijskih prihodkov,
• realizirala 88 % izvoza regije,
• dosegla 7 % čistega poslovnega izida in
• imela več kot 45-odstotni delež zaposlenih v regiji.
Trend uspešnega poslovanja se nadaljuje. Če izhajamo iz predloženih vprašalnikov, bo skupna prodaja koroškega gospodarstva v letu 2015 za 5 % večja od predhodnega leta. Rast prihodkov na tujih trgih bo podvojena v primerjavi s prodajo doma, celoten izvoz bo večji za več kot 8 %.
Čisti poslovni izid bo najvišji v zadnjih 7-ih letih. Ocenjujemo, da bo v primerjavi z letom 2014 večji za vsaj polovico in bo dosegel raven iz leta 2007, ki je bilo za regijsko gospodarstvo najuspešnejše v zadnji desetletki.
Seveda ne moremo spregledati dejstva, da imajo izjemen vpliv za tako ugodne napovedi že tretje zaporedno prva tri podjetja iz lestvice najuspešnejših. Ta planirajo, da bodo ustvarila 53 % neto dobička med analiziranimi podjetji – skupino sestavljajo Tab Mežica, Metal Ravne in Petrol Energetika. Vsa tri podjetja so v mežiški dolini in tam je v zadnjih letih skoncentrirana gospodarska moč regije.
Zbir posredovanih podatkov podaja naslednjo sliko o koroškem gospodarstvu:
PODATEK Doseženo
2014 Ocena 2015 Plan 2016 Indeks 2016/2015 Čisti prihodki od prodaje: 949.248.228 992.092.294 999.004.226 100,7
• domači trg 326.830.946 318.426.506 309.440.562 97,2
• tuji trg 622.417.282 673.665.788 689.563.664 102,4
Čisti poslovni izid 35.647.379 54.118.096 56.373.407 104,2
Neto dodana vrednost 183.673.027 202.725.927 208.868.164 103,0 Neto dodana vrednost na zaposlenega 34.551 37.535 37.811 100,7
Strošek dela 134.034.750 140.703.743 144.721.223 102,9
Povprečno število zaposlenih 5.316 5.401 5.524 102,3
Strošek dela v neto dodani vrednosti 73 % 69 % 69 % 100,0
Vrednost investicij v osnovna sredstva 44.447.159 55.762.412 54.021.441 96,9
MEDNARODNA MENJAVA
Koroško gospodarstvo povečuje delež prihodkov na tujih trgih v celotnih prihodkih. Leta 2014 je delež izvozne realizacije znašal 65 %, v letu 2015 naj bi znašal 67 % in v letu 2016 69 %. V prvih devetih mesecih 2015 je bila zabeležena visoka rast blagovne prodaje na glavnih 10-ih izvoznih trgih, kjer koroška podjetja ustvarijo ¾ celotnega izvoza. Izvozna gibanja so bila nadpovprečno ugodna na bližnjih tujih trgih – prodaja v Nemčiji je bila večja za 10%, v Italiji za 11 %, v Franciji za 25 % in na Madžarskem za 39 %. Prvič po nekaj letih je upadla prodaja na avstrijskem trgu in to za 6 %.
Med bolj oddaljenimi tržišči izstopajo ZDA, kjer se je prodaja povečala za četrtino, v Indiji za 77
%, v Braziliji za 56% in v Saudski Arabiji za 52 %. Po carinski tarifi proizvodov glavnino izvoza predstavljajo surovi svinec, sedeži, akumulatorji in jekleni izdelki.
Blagovna menjava na nivoju Slovenije je v prvih devetih mesecih 2015 sicer porasla, a bistveno manj kot na Koroškem. V Sloveniji je porasla za 5 %, na Koroškem za 8 % v omenjenem obdobju, pri čemer so gonilo izvoza predstavljale naslednje države: Nemčija (+7,3 %), Poljska (+12,3 %),
Velika Britanija (+16,0 %). Iz znanih razlogov (padca rublja) je bil največji upad izvoza zabeležen v Rusiji (-20,8 %). Izvoz koroških podjetij v Rusijo je upadel za 15 % in predstavlja v celotnem deležu izvoza še 1,6-odstotni delež.
Za koroško izvozno usmerjeno gospodarstvo so seveda bolj pomembni obeti o gospodarski situaciji v tujini kot doma. Pomembna so predvsem gibanja v dejavnostih, povezanih z vgradnjo svinčenih industrijskih in startnih baterij, vmesnih proizvodov za avtomobilsko industrijo in končne industrijske uporabnike. Relevantne napovedi so tako povezane z ocenjenim gibanjem industrijske proizvodnje v glavnih izvoznih državah. Zelo malo inštitucij se ukvarja z napovedjo gibanja industrijske proizvodnje, zato se gospodarstveniki na zahodu najpogosteje poslužujejo indeksa nabavnikov PMI. Ta je izračunan mesečno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov nabavnikov o gibanju novih naročil, proizvodnje, zaposlovanja, dobave in zalog. Sentiment nabavnikov je dober pojasnjevalec končnih trendov v industrijski proizvodnji vsaj za obdobje naslednjih šestih mesecev. Indeks nabavnih menedžerjev v evroobmočju se je novembra dvignil na 54,4 točke, kar je najvišja raven v zadnjih štirih letih, navkljub terorističnim napadom in begunski krizi. To seveda kaže na postopno, a stabilno okrevanje gospodarstva.
Nemčija je uspela ohraniti razmeroma močno gospodarsko rast blizu 2 %, kljub slabšemu uvoznemu povpraševanju iz hitrorastočih trgov. Afera v Volkswagnu predstavlja precejšnje
potencialne negativne posledice za celotno verigo avtomobilske industrije. Za 2016 državi napovedujejo 1,6-odstotno gospodarsko rast. Obeti za gospodarstvo Avstrije se izboljšujejo, čeprav bo rast v 2016 razmeroma skromna, okoli 1,5-odstotna. Italija je v zadnjem letu najbolj napredovala, vsi ključni kazalci gospodarske aktivnosti se krepijo, napovedujejo ji 1,3-odstotno rast za letošnje leto.
Ugoden preobrat smo v preteklem letu beležili tudi v državah bivše Jugoslavije. Obeti za Hrvaško v 2016 so zelo skromni, med balkanskimi državami so napovedi najboljše za Črno Goro.
Makedonija je postala politično nestabilna, napoveduje pa kar 3,5-odstotno rast v letošnjem letu. Srbija je soočena z največ tveganji, saj se reformira počasi, pričakovati je največ 1,45- odstotno rast. BiH si je lani nekoliko opomogla od posledic katastrofalnih poplav iz 2014, okrepila sta se izvoz in trgovina, za letošnje leto predvidevajo 3-odstotno gospodarsko rast.
Med svetovnimi gibanji je nujno izpostaviti Indijo, ki je z okrog 7,5-odstotno rastjo v 2015 vodilna na svetovni ravni, napovedi kažejo, da bo tudi v 2016 najhitreje rastoča velika država v razvoju. K temu naj bi odločilno prispevale nižje cene nafte in drugih surovin, ki izboljšujejo trgovinski primanjkljaj države ter omogočajo centralni banki zniževanje centralne obrestne mere. Žal je pri drugih nekdaj najhitreje rastočih trgih situacija obratna – Kitajska, Rusija, Brazilija; njihova rast upada že peto leto zapored, kar ima pomemben vpliv na svetovno gospodarsko rast, ki je za 2016 ocenjena na 3,1 %. Nižja kitajska rast je predvsem posledica transformacije gospodarstva iz investicijsko gnanega v potrošniškega. Rusija in Brazilija se krčita predvsem zaradi visokih padcev cen surovin.
Za koroške izvoznike je bilo leto 2015 uspešno leto. 8-odstotna rast izvoza je najvišja med vsemi regijami. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Koroška prispeva 4 % k slovenskemu izvozu in se po pokritosti uvoza uvršča na četrto mesto v državi, po vrednosti salda pa na peto mesto med 14. regijami.
Iz vprašalnikov je evidentno, da se bo položaj koroškega gospodarstva na tujih trgih še okrepil, pričakujemo 2,4-odstotno rast, predvsem zaradi povečane prodaje na trgih EU, ZDA, Indije in Kitajske. V letu 2015 beležimo izjemno povečan izvoz tudi na trg Švedske, Tajvana, Estonije,
Koreje in Vietnama. Posamezni izvozniki so kot potencialne nove trge v letu 2016 opredelili tržišča na področju severne Afrike, Južne Amerike, ZDA in Azije.
TAB d.d. Mežica ostaja največji koroški izvoznik. Lani je to podjetje realiziralo skoraj 30 % regijskega izvoza, sledi Metal Ravne z 19-odstotnim deležem, Johnson Controls Slovenj Gradec z 10-odstotnim deležem zaseda tretje mesto. Po obsegu izvoza 2015 sledijo: Cablex-M, Grammer SG, Akers valji Ravne, Abrasiv Muta in CNC P&K Pušnik Radlje ob Dravi. Lani so koroški izvozniki svoje produkte in storitve prodajali kar na trgih 90 držav. Zanimivost – prvi trije izvozniki so v letu 2015 realizirali 60 % celotnega izvoza.
ZAPOSLENOST
Koroški delodajalci zaposlujejo preudarno, izboljšujejo kadrovsko strukturo, hkrati pa v glavnem ohranjajo število zaposlenih, le nekateri največji napovedujejo dodatno zaposlovanje. Zaposlenost se sicer minimalno, a stalno povečuje. Anketirana podjetja so v 2014 imela 5.316 zaposlenih, v 2015 1,6 % več oz. 5.401, napoved za 2016 pa je 5.524 zaposlenih, kar predstavlja 2,3-odstotno rast. Polovica anketiranih podjetij bo v 2016 ohranila nivo zaposlenosti iz 2015, pet podjetij planira desetino več zaposlenih, največji upad zaposlenosti zopet pričakujemo v večjem podjetju iz področja avtomobilske industrije.
Zavod RS za zaposlovanje, OS Velenje nam je posredoval podatke za nivo regije. Na Koroškem se je ponovno zmanjšalo število registrirano brezposelnih oseb, konec decembra jih je bilo 3.229, kar je 383 oseb oz. 10,6% manj kot decembra 2014. Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 10,8% in je nižja kot v Sloveniji, kjer je 11,7%.
Zaposlitvene možnosti so bile tudi v letu 2015 na območju Koroške precejšnje. Delodajalci so ponujali 2.557 prostih delovnih mest, od tega 859 oz. 34% v predelovanih dejavnostih. Prav na področju predelovalnih dejavnosti se je ponudba najbolj povečala, predvsem v kovinski in metalurški industriji. 297 so jih iskali še za področje gradbeništva in 258 za zdravstvo in socialno varstvo. Leta 2014 je bil na tretjem mestu promet, kjer je bilo največ povpraševanja po voznikih težkih tovornjakov. Še vedno je veliko zaposlitvenih možnosti za kuharje in gostince. Žal, ostaja strukturno neskladje največji problem za izboljšanje zaposlitvene ravni gospodarstva.
PROSTA DELOVNA MESTA PO DEJAVNOSTIH
859 297
258 219 198 173 154 115 78 52 27 27 24 19 17 14 10 7 7 2 0 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
F GRADBENIŠTVO Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO P IZOBRAŽEVANJE H PROMET IN SKLADIŠČENJE I GOSTINSTVO G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI;…
O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST…
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI S DRUGE DEJAVNOSTI A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM…
L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI B RUDARSTVO U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES
Prosta delovna mesta po dejavnostih
Pri kategorijah brezposelnih ni bistvenih sprememb, največ je žensk, kar 56 %, slovensko povprečje je 50 %. Največje je odstopanje pri brezposelnih invalidih, Koroška 24 %, Slovenija 15
%. Razveseljuje ugotovitev, da se nadaljuje trend upada števila brezposelnih mladih do 29 let z visokošolsko izobrazbo. Največji koroški delodajalec ostaja Metal Ravne, sledi Johnson Controls Slovenj Gradec, na tretjem mestu je TAB Mežica. V letu 2016 se bo zaradi določenih reorganizacij spremenila lestvica največjih delodajalcev, a Metal bo ostal na prvem mestu.
Največ dodatnih zaposlitev se obeta v: Metal Ravne, Cablex-M in Noži Ravne.
DODANA VREDNOST
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb.
Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev ter drugih poslovnih odhodkov.
Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega med analiziranimi podjetji je bila lani za 8,6 % večja kot 2014, znašala je 37.535 €. Napovedi za 2016 kažejo, da bo neto DV na zaposlenega predvidoma ostala na isti višini, povečala naj bi se zgolj za 0,7%.
Razpon med podjetji, ki so vrnila vprašalnik je konstantno precejšen, 60 % anketiranih podjetij ne dosega povprečne vrednosti v posameznem letu. Najnižja in najvišja DV/zaposlenega v letu 2015 bo dosežena v podjetjih iz področja kovinsko predelovalne dejavnosti.
Stroški dela imajo zaradi strukture dejavnosti regijskega gospodarstva največji vpliv na porabo dodane vrednosti. Že nekaj let je povprečni delež okrog 70 %. V letu 2013 se je povečal na 76,6
%, v letu 2014 pa znižal na 73 %. Po napovedih pa lahko v 2015 in 2016 računamo na nižji delež, predvidoma bo dosegel 69 %. Ker ta kazalnik kaže obremenitev dodane vrednosti s stroški dela, glede na specifiko regijskega gospodarstva – pri nas prevladuje predelovalna industrija, kjer so povprečne plače vedno nižje od slovenskega povprečja - tudi v prihodnje ni računati na bistvene spremembe. Med anketiranimi podjetji je pri več kot eni petini struktura zelo ugodna, saj znaša delež stroškov dela v dodani vrednosti povprečno 40 %.
INVESTICIJE
Investicijska potrošnja se po treh letih padcev končno spet povečuje. Investicijske naložbe koroških podjetij so bile leta 2014 kar petino nižje kot kažejo ocene za 2015, podoben obseg lahko pričakujemo tudi v 2016. Tradicionalno največje investicije so izvedli v podjetju Metal Ravne, tako bo tudi v letu 2016, bistveno povečan obseg vlaganj napovedujejo še v: Cablex-M, Noži Ravne, Monter Dravograd, Tesnila GK Prevalje in TAB IPM.
Vlaganja koroških podjetij bodo prvenstveno namenjena posodabljanju tehnološke opreme, s ciljem povečati delež proizvodnje z višjo dodano vrednostjo. Letos bodo izrazitejša še vlaganja v sodobno informacijsko tehnologijo in nadgradnjo proizvodnih prostorov. Če sodimo zgolj po podatkih, zapisanih v vrnjenih vprašalnikih, bo kar 80% investicijskih vlaganj izvedenih v podjetjih iz mežiške doline.
Kaj si lahko obetamo v letu 2016?
Lani smo zapisali : državo bi morali resetirati! In kaj se je v 2015 v tej smeri zgodilo. Skoraj nič.
Država še vedno ne sliši glasa gospodarstva.
Generalni direktor GZS, Samo Hribar Milič je pred dnevi dejal: »Če vlada resnih reform ne bo sprožila v prvi polovici 2016, obstaja zelo resna bojazen, da jih sploh ne bo uspela uresničiti.
Drugi del mandata vlade, ki bo predvsem predvolilno obarvan, se bliža. Iskanje zgolj kompromisnih rešitev in večje všečnosti pri javnostih bi bila igra z ognjem, ki bi dodatno ogrozila že tako nestabilno konkurenčno pozicijo Slovenije.«
In katerih je tistih šest ključnih področij, ki se jih mora po našem mnenju Vlada RS resno lotiti?
1. Davčna reforma 2. Zdravstvena reforma 3. Kreditiranje podjetij 4. Infrastrukturne naložbe 5. Reforma javne uprave 6. Pokojninska reforma.
Analizo pripravila: Tatjana Kupnik v sodelovanju z Bojanom Ivancem, SKEP GZS
Viri:
• Vrnjeni vprašalniki koroških podjetij
• GZS SKEP
• Zavod RS za zaposlovanje
Dravograd, januar 2016
