II. del II. del II. del II. del II. del
Analiti~na obrazlo`itev pomladanske
napovedi gospodarskih gibanj
1. Mednarodno okolje -
Ponoven odmik pri~akovanega o`ivljanja gospodarske aktivnosti v najpomembnej{ih trgovinskih partnericahV času od priprave jesenskih napovedi je v mednarodnem okolju prišlo do pomembnih sprememb, ki so vplivale na zniževanje napovedi mednarodnih inštitucij in na odmik pričakovanega oživljanja gospodarske aktivnosti v naših najpomembnejših razvitih trgovinskih partnericah v drugo polovico leta 2003 in v leto 2004. Na eni strani se je v prvih treh mesecih močno povečala negotovost zaradi pričakovanja vojaškega posega v Iraku in njegovih posledic, tako za cene nafte kot tudi za globalno gospodarsko rast. Relativno kratka vojna in manjši vpliv na cene nafte od pričakovanega sta to negotovost po končanem posegu precej omilila.
Na drugi strani pa je ostala negotovost glede pričakovane dinamike oživljanja gospodarske rasti v državah EU zaradi strukturnih rigidnosti ter omejitev denarne in fiskalne politike pri morebitnih dodatnih ukrepih ekonomske politike, ki bi spodbudili gospodarsko rast. Poleg tega ostajajo eno izmed stalno prisotnih tveganj za oživljanje svetovne gospodarske rasti tudi globalna plačilnobilančna in valutna neravnotežja.10
Svetovna gospodarska rast je po prvih ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF, 2003) v letu 2002 sicer nekoliko presegla jesenske napovedi in dosegla 3%, vendar kljub temu že drugo leto zapored ostaja pod desetletnim (1990-2000) povprečjem (4.1%). Nad pričakovanji je bila gospodarska rast v številnih azijskih državah, predvsem v skupini držav ASEAN-411 (4.3%) in na Kitajskem (8%); tudi Japonska je namesto jeseni še pričakovanega upada bruto domačega proizvoda v letu 2002 zabeležila 0.3-odstotno rast. Višja od jeseni napovedane je bila tudi gospodarska rast v Turčiji (7.8%) in v državah Bližnjega vzhoda, pretežnih izvoznicah nafte (4.4%), v tranzicijskih državah (4.1%), državah bivše Sovjetske zveze (4.8%) ter v ZDA (2.4%). Nižja od jesenskih napovedi pa je bila gospodarska rast v nekaterih državah Evropske unije (1.1%), predvsem to velja za Nemčijo in Italijo (0.2% oziroma 0.4%). IMF in Evropska komisija sta v osnovnem scenariju pomladanskih napovedi znižala napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2003 za pol odstotne točke, na 3.2%, predvsem zaradi upočasnjenega trenda oživljanja gospodarske aktivnosti v najbolj razvitih industrijskih državah (ZDA, EU), ki se je po oceni nadaljeval tudi v prvem četrtletju leta 2003. V teh državah je še vedno čutiti posledice izrazitega padca vrednosti delnic po pomladi leta 2000, ki je po intenzivnosti in času trajanja po ocenah IMF in Evropske komisije primerljiv celo z borznim zlomom v letih 1929-1932, čeprav z manj negativnimi posledicami za gospodarsko aktivnost. V ZDA, ki imajo v skupnem svetovnem proizvodu 20- odstotni delež, bo gospodarska rast po ocenah mednarodnih inštitucij v letu 2003 med 2.2% in 2.5%, v državah EU pa med 1% in 1.3%, kar pomeni, da v primerjavi z letom 2002 letos ni pričakovati bistvenega oživljanja. Pomladanske napovedi posameznih inštitucij za ZDA v letu 2004 pričakujejo oživljanje, čeprav so razlike med napovedmi precejšnje (gl. tabelo 7), v leto 2004 se odmika tudi pričakovano
10 Omenjenim negotovostim se je v pomladanskih mesecih pridružila še negotovost glede morebitnih posledic sindroma akutnega oteženega dihanja (SARS), ki pa bodo v največji meri prizadele azijske države.
11 Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska.
okrevanje v državah EU, ko naj bi bila gospodarska rast 2.4-odstotna. V državah pristopnicah k EU bo gospodarska rast v letih 2003-2004 za približno 2 odstotni točki presegla rast držav EU-15. IMF in Evropska komisija sta izraziteje (za 0.9 odstotne točke) znižali napoved gospodarske rasti v letu 2003 za Rusijo, in sicer na 4% oziroma na 3.4%; v letu 2004 pa predvidevata še nekoliko nižjo rast, in sicer IMF 3.5-odstotno in Evropska komisija 2.6-odstotno. Inštituciji namreč predvidevata, da bi bile višje stopnje gospodarske rasti mogoče le ob pospešitvi številnih strukturnih reform (npr. v podjetniškem sektorju, na področju elektroenergetske infrastrukture, bančne reforme itn.), kar pa je v letošnjem letu parlamentarnih in prihodnje leto še predsedniških volitev težko pričakovati. Najvišje stopnje rasti bodo po napovedih IMF v omenjenem obdobju dosegale nekatere azijske države: za Kitajsko se v obeh letih pričakuje 7.5-odstotna rast (verjetnost uresničitve te napovedi lahko ogrozi večja razširjenost epidemije SARS), v Indiji pa 5.1-odstotna rast v letu 2003 in 5.9- odstotna v letu 2004. V državah Bližnjega vzhoda, pretežnih izvoznicah nafte, IMF v letu 2003 pričakuje za približno 1.5 odstotne točke višjo rast bruto domačega proizvoda (5.8%) kot v letu 2002, v letu 2004 pa 5.3-odstotno; okoli 5-odstotna naj bi bila v obeh letih tudi gospodarska rast v Turčiji. Napoved IMF za »azijske tigre«12 je 4.1% v letu 2003 in 4.5% v letu 2004, kar je nižje od jesenskih napovedi.
Cene nafte so bile v prvem četrtletju leta 2002 na nizki ravni, približno 21 USD za sod (povprečje Brent, Dubai in West Texas Intermediate), v preostanku leta pa so naraščale. V zadnjem četrtletju so v povprečju dosegle 26.7 USD za sod, podražitev pa je bila posledica tako dejavnikov ponudbe (zmanjšana dobava iz Venezuele) in povpraševanja (mrzla zima na severni polobli), kot tudi negotovosti zaradi političnih razmer v Iraku. Cene nafte so tako v prvem četrtletju leta 2003 v povprečju dosegle 31.3 USD za sod, v nasprotju s pričakovanji večine analitikov pa ob začetku napada na Irak niso izraziteje poskočile, temveč so upadle, in se v času trajanja vojne (aprila) ohranile v povprečju na 25.5 USD za sod. Mednarodne inštitucije, ki so pripravo pomladanskih napovedi večinoma zaključile še pred koncem vojne, so v napovedih uporabile različne predpostavke glede cene nafte; IMF je v letu 2003 predpostavil ceno v povprečju 31 USD in v letu 2004 25 USD za sod (Brent, Dubai, WTI),
: 6 a l e b a
T Napovedigospodarskihgibanjvsvetu
1 0 0
2 2002
3 0 0
2 2004
li r p A
3 0 0 2
. t p e S
2 0 0 2
li r p A
3 0 0 2 )
% v t s a r a n l a e r ( t e v s - t s a r a k s r a d o p s o
G 2.3 3.0 3.2 3.7 4.1
)
% v t s a r a n l a e r ( e n i v o g r t e n v o t e v s g e s b
O 0.1 2.9 4.3 6.1 6.1
)
% v t s a r (
* e tf a n a n e c a n v o t e v
S -13.9 2.8 24.2 -0.8 -19.4
)
% v t s a r (
*
* n i v o r u s h i g u r d e n e c e n v o t e v
S -5.4 3.8 9.4 5.7 2.3
)
% v ( e ti z o p e d e k s r a l o d a n e r e m e n t s e r b o
*
*
* R O B I L e n č e s e m -
6 3.7 1.9 1.7 3.2 3.5
)
% v ( e ti z o p e d o r v e a n e r e m e n t s e r b o
*
*
* R O B I L e n č e s e m -
6 4.2 3.3 2.4 3.8 2.5
v o k t a d o p r i
V :IMFWolrdEconomicOultook,aprli2003. e
b m o p
O :*PovprečjecennatfeBren,tDubaiinWestTexasIntermediate.**Tehtanopovprečjegledenadeleževsvetovnemizvozu.***LIBOR-Londoninterbank .
e t a r d e r e ff o
12 Hong Kong, Koreja, Singapur, Tajvan.
Evropska komisija pa nekoliko nižje, in sicer 27.6 oziroma 23.5 USD za sod (Brent)13. Cene drugih surovin, ki so se po 5.4-odstotnem padcu v letu 2001 lani povišale za okoli 4%, bodo po zadnjih napovedih rasle tudi v prihodnje. Že letos naj bi se povečale za skoraj 10%, od tega najbolj neprehrambeni kmetijski proizvodi, nekoliko manj pa tudi hrana in kovine.
Na mednarodnem deviznem trgu je predvsem drugo polovico leta 2002 zaznamo- val padec vrednosti dolarja do pomembnejših svetovnih valut, ki se je nadaljeval tudi v prvih treh mesecih leta 2003. Od marca lani do marca letos se je evro tako okrepil za 23%, v povprečju leta 2002 pa je bilo razmerje EUR/USD za 5.2% višje kot v letu 2001. V letu 2003 se pričakuje, da bo vrednost evra do dolarja nad povprečno ravnijo preteklega leta (0.94 USD za 1 evro).
Ameriške Zvezne rezerve ter Evropska centralna banka v letu 2002 nista zaostrili monetarne politike, kot se je pričakovalo še spomladi ob predpostavki hitrejšega oživljanja gospodarske rasti. Ključna obrestna mera v ZDA se je po izrazitem zniževanju v letu 2001 novembra lani še znižala, na 1.25%, na evro območju pa je decembrskemu znižanju sledilo dodatno znižanje v marcu 2003, na 2.5%. Po štirinajstih mesecih je ključno obrestno mero februarja letos znižala tudi angleška centralna banka, na 3.75%. Analitiki zvišanje ključnih obrestnih mer pričakujejo šele v letu 2004.
1.1. Pregled gospodarskih gibanj po posameznih državah
Konjunkturni pospešek, ki se je v ZDA začel že konec leta 2001, je jeseni 2002 nekoliko izgubil na moči, kljub temu pa je bila ob negativnem prispevku poslovnih investicij in okrepljeni zasebni potrošnji dosežena relativno visoka, 2.4-odstotna rast. Investicije so v zadnjem četrtletju 2002 sicer pokazale prve znake oživljanja, vendar so v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim ponovno upadle.
V prvih treh mesecih 2003 je bila tudi četrtletna rast zasebne potrošnje šibka (najšibkejša po tretjem četrtletju leta 2001), najverjetneje tudi zaradi višjih cen energentov, ki so zmanjšale kupno moč gospodinjstev. Prav tako še niso znani stroški iraškega vojaškega spopada ter velikost predlaganega znižanja davkov. Vse to se odraža tudi v različni strukturi napovedi gospodarske rasti posameznih inštitucij.
Te za leto 2003 pričakujejo gospodarsko rast med 2.2 in 2.5%14, ki bo po ocenah Evropske komisije in OECD spodbujena z višjo rastjo državne potrošnje (7.2%, 5.3%, IMF 2.9%), po ocenah IMF pa z okrepljeno rastjo bruto investicij v osnovna sredstva (2.9%, EK 2.0%, OECD 1.4%). Napovedi Evropske komisije predvidevajo tudi za 0.4 odstotne točke nižjo rast zasebne potrošnje (1.9%) kot preostali inštituciji, IMF pa manjši negativen prispevek neto izvoza. Razlike v strukturi se še bolj odražajo v napovedih za leto 2004; napoved Evropske komisije je ob krčenju državne
13 V naši napovedi smo predpostavili, da bo povprečna cena nafte letos dosegla okoli 27.8 in v letu 2004 25 USD za sod.
14 Od jeseni je do izrazitejšega popravka napovedi gospodarske rasti navzdol prišlo le pri povprečni napovedi inštitucij zasebnega sektorja (Consensus Forecasts), ki je bila septembra lani tudi najbolj optimistična (3.1%). Marčna napoved Consensus (2.4%) je tako zelo podobna napovedim, ki so jih aprila objavili IMF (2.2%), Evropska komisija (2.4%) in OECD (2.5%), te pa se od jeseni niso bistveno spremenile.
potrošnje (za 1.4%), ki ga tudi edina predvideva, najnižja (2.5%). Trend povečevanja javnofinančnega primanjkljaja, ki je v letu 2002 dosegel 3.3% bruto domačega proizvoda, se bo nadaljeval, in se - po napovedih Evropske komisije - v letu 2003 povzpel že na 4.8% bruto domačega proizvoda, oziroma 4.6% bruto domačega proizvoda v letu 2004. Depreciacija dolarja, ki je zaznamovala lansko leto in začetek letošnjega leta, je še vedno manjša v primerjavi z njegovo okrepitvijo v obdobju 1995-2001 in ne prispeva k zniževanju primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance, ki naj bi v letih 2003-2004 presegel 5% bruto domačega proizvoda (lani 4.7% bruto domačega proizvoda).
Države Evropske unije so leto 2002 končale z nizko, 1.1-odstotno gospodarsko rastjo, ki je bila posledica številnih negotovosti v svetovnem gospodarstvu ter vztrajnih strukturnih problemov in nefleksibilnosti trga dela, kar ob omejenih možnosti ekonomskih politik zmanjšuje sposobnost EU, da se učinkovito odziva na šoke v gospodarstvu. Med letom je rast sicer postala bolj uravnotežena, prispevek domačega povpraševanja je začel relativno naraščati, kljub temu pa je saldo menjave s tujino v celem letu prispeval pretežni del rasti. Šibka rast je pričakovana tudi še v prvi polovici leta 2003, kar že potrjujejo gibanja v trgovini in slabi kazalci zaupanja potrošnikov in podjetij, medtem ko se je trend industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih obrnil navzgor. Po zelo enotnih napovedih mednarodnih inštitucij in zasebnega sektorja (IMF, EK, OECD, Consensus Forecasts), ki temeljijo na predpostavki, da bodo geopolitične napetosti popustile še pred poletjem, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje kazalcev zaupanja podjetij in potrošnikov, ter ob nižjih cenah nafte naj bi se gospodarska rast zmerno okrepila v drugi polovici letošnjega leta. Kljub temu bo rast bruto domačega proizvoda na območju držav evra in v EU- :
7 a l e b a
T Gospodarskarastprinajpomembnejšihslovenskihtrgovinskih h
a c i r e n t r a
p 2,v%
. v o l s v ž e l e D
% v , u z o v z
i Realnarastbrutodomačegaproizvoda,v%
2 0 0
2 2002
d e v o p a n 3 0 0
2 2004napoved
S N O C
3 0 . r a M
K E
3 0 li r p A
F M I
3 0 li r p A
D C E O
3 0 li r p A
S N O C
3 0 . r a M
K E
3 0 li r p A
F M I
3 0 li r p A
D C E O
3 0 li r p A 5
1 - U
E 59.4 1.1 1.4 1.3 1.3 1.2 2.2 2.4 2.4 2.4
a ji č m e
N 24.8 0.2 0.7 0.4 0.5 0.3 1.8 2.0 1.9 1.7
a ji l a
tI 12.1 0.4 1.3 1.0 1.1 1.0 2.2 2.1 2.3 2.4
a k š a v r
H 1 8.7 5.2 4.0 n.p. 4.2 n.p. 4.5 n.p. 4.5 n.p. a
ji r t s v
A 7.1 1.0 1.3 1.2 1.5 1.1 2.2 2.0 2.4 2.0
a ji c n a r
F 6.7 1.2 1.3 1.1 1.2 1.2 2.2 2.3 2.4 2.6
H I
B 1 4.5 3.9 n.p. n.p. 4.7 n.p. n.p. n.p. 5.5 n.p. a
n r Č n i a ji b r S
a r o
g 1 3.2 4.0 4.0 n.p. 5.0 n.p. 4.0 n.p. 5.0 n.p. a
ji s u
R 1 2.9 4.3 4.0 3.4 4.0 n.p. 4.0 2.6 3.5 n.p.
a k s jl o
P 1 2.8 1.3 2.0 2.5 2.6 2.3 3.0 3.7 4.1 3.5
A D
Z 2.7 2.4 2.4 2.4 2.2 2.5 3.7 2.5 3.6 4.0
a ji n a ti r B a k il e
V 2.4 1.8 2.1 2.2 2.0 2.1 2.5 2.6 2.5 2.6
v o k t a d o p r i
V :ConsensusEconomicsInc.(CONS),marec2003,IMFWolrdEconomicOultook,aprli2003,WIIWResearchReports,februar2003. e
b m o p
O :1namestonapovediConsensusnapovedWIIW(februar2003),n.p.-nipodatka.2Našepredpostavkepomladanskenapovedigledegospodarskihgibanjv o k il o k e n o n t a d o d a t e l h i c e s e m h e r t h i v r p v A D Z n i U E a z i d e v o p a n a j n a v e ž i n z a d n e r t i d a r a z o j o m s i k , a s u s n e s n o C i d e v o p a n i n č r a m a n o ji jl e m e t u jl o k o m e n d o r a n d e m
. )j n a b i g h i k s r a d o p s o g i d e v o p a n e k s n a d a l m o p e k v a t s o p d e r P j e l g ( il a ž i n z
15 v letu 2003 ostala na približno enaki ravni kot v letu 2002, in sicer med 1.0-1.1%
oziroma 1.2-1.4% (v EU-15 višja zaradi relativno višje pričakovane rasti bruto domačega proizvoda v Veliki Britaniji, med 2.0 in 2.2%). Pomladanske napovedi so za več kot 1 odstotno točko nižje od jesenskih, manj pa so se znižale napovedi gospodarske rasti za države evro območja in EU-15 za leto 2004, ko naj bi bila v povprečju med 2.1 in 2.4% (po jesenskih napovedih 2.6-2.7%).
Struktura rasti bruto domačega proizvoda držav evro območja v letih 2003 in 2004 kaže (gl. tabelo 1.1.2.), da naj bi se ta povečal izključno na račun krepitve domačega povpraševanja, prispevek salda s tujino ob sicer nižjih rasteh mednarodne menjave pa naj bi bil ničeln ali celo negativen (kar je v primeru držav evro območja med drugim tudi posledica zmanjšane konkurenčnosti njihovega izvoza zaradi okrepljenega evra). Evropska komisija namreč ocenjuje, da je precej »zadržane«
zasebne potrošnje, ki naj bi se po koncu spopada v Iraku sprostila. To bo med drugim spodbudno vplivalo tudi na rast industrijske proizvodnje in investicijske dejavnosti, ki je v zadnjih dveh letih upadala. Povečanje bruto investicij v osnovna sredstva naj bi bilo letos sicer še precej šibko (nekoliko višje, 0.8-odstotno, v EU-15 zaradi višje napovedi za Veliko Britanijo), saj je precej proizvodnih zmogljivosti še neizkoriščenih, slabe gospodarske razmere v zadnjih dveh letih in izrazit padec cen delnic na borzah pa so precej poslabšale poslovne rezultate podjetij. V primerjavi s preteklima letoma, ko je bila državna potrošnja najhitreje rastoča izdatkovna komponenta bruto domačega proizvoda, se v letih 2003-2004 pričakuje precej nižja, približno 1.5-odstotna letna rast. Nizka konjunktura in delovanje avtomatičnih stabilizatorjev so v letu 2002 povzročili, da se je javnofinančni primanjkljaj držav evro območja povzpel na 2.2% bruto domačega proizvoda (v letu 2001 je znašal 1.6% bruto domačega proizvoda), dovoljeno mejo 3% pa je presegel v Nemčiji in Franciji. Evropska komisija ocenjuje, da bo v letu 2003 javnofinančni primanjkljaj v teh dveh državah in na Portugalskem ponovno presegel 3%, v letu 2004 pa na Portugalskem, v Franciji in Italiji.
Bruto domači proizvod Nemčije je v letu 2002 ob krčenju zasebne in še bolj investicijske potrošnje skoraj stagniral (0.2-odstotna rast). Rast je bila tako v celoti posledica izrazitega pozitivnega prispevka neto izvoza, ki pa naj bi bil letos ničeln
: 8 a l e b a
T Izdatkovnastrukturabrutodomačegaproizvodazadržaveobmočjaevra, i
d e v o p a n e b m e m e r p s
1 0 0 2 2002
d e v o p a n 3 0 0
2 2004napoved
K E
. v o N
2 0
. s n o C
. b e F
3 0
. s n o C
. r a M
3 0
K E
. r p A
3 0
K E
. v o N
2 0
. s n o C
. b e F
3 0
. s n o C
. r a M
3 0
K E
. r p A
3 0 d
o v z i o r p i č a m o d o t u r
B 1.5 0.9 1.8 1.3 1.1 1.0 2.6 2.2 2.1 2.3
a j n š o r t o p a n b e s a
Z 1.8 0.7 1.7 1.2 1.2 1.2 2.3 2.0 1.9 2.0
a j n š o r t o p a n v a ž r
D 2.2 2.7 1.4 1.3 1.4 1.6 1.6 1.4 1.3 1.5
a v t s d e r s a n v o n s o v e ji c it s e v n i o t u r
B -0.3 -2.3 2.0 0.4 0.2 0.3 4.0 2.9 2.8 3.2
v e ti r o t s n i a g a l b z o v z
I 2.7 1.1 5.0 4.4 3.9 3.1 6.9 5.6 5.5 5.7
v e ti r o t s n i a g a l b z o v
U 1.5 -0.4 5.6 4.4 4.0 3.6 7.0 5.8 5.8 6.0
: v o k t a d o p r i
V ConsensusForecasts(ConsensusEconomicsInc,.februa,rmarec2003),EconomicForecasts(EuropeanCommission,Autumn2002,Spirng2003).
(Evropska komisija), oziroma rahlo negativen (OECD, IMF). Tako bo ob skromnem oživljanju domače potrošnje gospodarska rast tudi letos po ocenah le približno 0.4- odstotna, kar precej nižja od jesenskih napovedi (Evropska komisija 1.4%, IMF 2%). Prav tako kot pri ZDA so tudi pri Nemčiji precejšnje razlike v strukturi napovedi rasti bruto domačega proizvoda. Evropska komisija predvideva skromnejšo rast zasebne potrošnje (0.2%) kot OECD in IMF (0.5%, 0.8%). Slednji ustanovi sta bolj pesimistični glede gibanja bruto investicij v osnovna sredstva, saj pričakujeta, da se bo njihovo zniževanje nadaljevalo tudi letos (-0.5%), Evropska komisija pa predvideva njihovo stagnacijo. Rast državne potrošnje, ki je lani presegla napovedi, bo po oceni Evropske komisije in OECD letos 0.5-odstotna oziroma 0.8-odstotna, IMF pa pričakuje celo njeno krčenje (za 1%). Od jeseni so se izraziteje poslabšale tudi napovedi industrijske proizvodnje, ki naj bi se po marčnih napovedih Consensus v letu 2003 okrepila le za 0.2%. To kaže tudi kazalec poslovne klime IFO, ki je po izboljšanju v prvih dveh mesecih leta marca in aprila ponovno upadel. Višja gospodarska rast je pričakovana šele v letu 2004, ko bo približno 2-odstotna (tudi v tem letu obstajajo precejšnje razlike v strukturi posameznih napovedi). Takšna rast v letu 2004 še ne bo zadoščala za zmanjšanje brezposelnosti, saj naj bi ta po povečanju v letu 2003 ostala na ravni 8.9%. Prav tako še niso bile uzakonjene strukturne reforme na področju trga dela, ki jih je marca letos predstavila nemška vlada (Agenda 2010).
Za razliko od povprečnih gibanj v EU je bila 0.4-odstotna gospodarska rast v Italiji v letu 2002 dosežena ob pozitivnem prispevku domačega povpraševanja in negativnem prispevku neto izvoza. Nadaljevanje takšnih gibanj se pričakuje tudi v letu 2003, za okoli odstotno točko nižja napoved gospodarske rasti (približno 1- odstotna), glede na jesensko, pa je predvsem posledica znižanja napovedi rasti zasebne potrošnje in bruto investicij v osnovna sredstva. Del teh investicij je bil namreč realiziran že v letu 2002, saj so se davčne olajšave zanje konec leta 2002 iztekle. Napoved gospodarske rasti (nekoliko nad 2%) za leto 2004 je v primerjavi z jesensko nižja za približno 0.3 odstotne točke, zaradi nižjih rasti vseh komponent domačega povpraševanja.
V Avstriji se je bruto domači proizvod v letu 2002 (1.0%) okrepil celo nekoliko bolj (za 0.3 odstotne točke), kot je Evropska komisija ocenila novembra lani. Precej večje zmanjšanje bruto investicij od pričakovanega je več kot nadomestil večji pozitiven prispevek neto izvoza, saj je uvoz blaga in storitev stagniral (pričakovan 1.8-odstoten padec), izvoz pa se je v nasprotju s pričakovanji okrepil, in to predvsem zaradi povečanega povpraševanja iz držav srednje in vzhodne Evrope. V letu 2003 bo gospodarska rast za približno odstotno točko nižja od jesenskih napovedi (1.1%
- 1.5%; gl. tabelo 7.), celotni prispevek pa bo za razliko od lanskega leta prišel s strani domačega povpraševanja. Tudi v letu 2004 bo učinek salda menjave s tujino na pričakovano 2-odstotno gospodarsko rast nevtralen.
Devetim državam, ki bodo maja 2004 poleg Slovenije pristopile k Evropski uniji, je v letu 2002 uspelo ohraniti relativno visoko gospodarsko rast, kljub poslabšanju gospodarskih gibanj v njihovih glavnih trgovinskih partnericah, državah Evropske unije. Najbolj, za skoraj 6%, se je bruto domači proizvod okrepil v baltskih državah, manj (za 2.1%) pa v štirih srednjeevropskih državah15, predvsem zaradi slabše
15 Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska.
