• Rezultati Niso Bili Najdeni

 ·KsenijaBažonssodelavciKoper,november Uredila ·UniverzanaPrimorskemFakultetazamanagementKoper Izdaja ·ISSN Poroˇcilo  (  ),št.   -   Priloge  Finanˇcnoposlovanje  Spremljanjeinzagotavljanjekakovosti  Prostorskiinmaterialnipogoji

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share " ·KsenijaBažonssodelavciKoper,november Uredila ·UniverzanaPrimorskemFakultetazamanagementKoper Izdaja ·ISSN Poroˇcilo  (  ),št.   -   Priloge  Finanˇcnoposlovanje  Spremljanjeinzagotavljanjekakovosti  Prostorskiinmaterialnipogoji"

Copied!
40
0
0

Celotno besedilo

(1)

Poro ˇcilo  / 

(2)

V sebina

 Uvodna beseda

 Nekaj dogodkov in dosežkov v študijskem letu /

 Fakulteta za management Koper

 Izobraževalna dejavnost

 Raziskovalna in razvojna dejavnost

 Sodelovanje z okoljem

 Zaposleni in njihov strokovni razvoj

 Prostorski in materialni pogoji

 Spremljanje in zagotavljanje kakovosti

 Finanˇcno poslovanje

 Priloge

Poroˇcilo(), št.· ISSN-

Izdaja· Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper Uredila· Ksenija Bažon s sodelavci Koper, november

(3)

Uv odna beseda

Fakulteta za management Koper se je v sedmih letih od ustanovitve razvila v kakovostno visokošolsko institucijo, ki je že postala prepoznavna v slovenskem visokošolskem prostoru, v zadnjem letu pa se vse bolj uveljavlja tudi na razisko- valnem podroˇcju.

Novembra  je Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije dal pozitivno mnenje k preoblikovanju Visoke šole za management v fakulteto. Marca 

smo z ustanovitvijo Univerze na Primorskem postali ˇclanica te univerze. Z vsto- pom v univerzo so se Fakulteti za management Koper odprle nove možnosti me- duniverzitetnega in mednarodnega sodelovanja, tako na podroˇcju izobraževanja kakor tudi raziskovanja. Prepriˇcani smo, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevamo h kakovostnemu delovanju univerze, zato smo se aktivno vkljuˇcili v procese vzpostavljanja njenega delovanja.

V tem letu smo pripravili nove študijske programe s podroˇcja managementa, in sicer dodiplomskega univerzitetnega (smeri: ekonomsko-poslovna in splošni management), podiplomskega specialistiˇcnega (smeri: splošni management, ma- nagement informacijskih sistemov, finanˇcni management, management trženja, management kadrov, management v mednarodnem poslovnem okolju) ter magi- strski in doktorski študijski program. Senat FM je na . seji dne. marca 

potrdil študijske programe, ki so sedaj v postopku akreditacije na svetu za visoko šolstvo.

Aktivno se vkljuˇcujemo v nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte. Na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport smo prijavili raziskovalni program z naslovom Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje za po- droˇcje upravnih in organizacijskih ved. Raziskovalni program je še v postopku evalvacije.

Ena od pomembnih dejavnosti fakultete je tudi sodelovanje z gospodarstvom in z drugimi organizacijami, saj se zavedamo pomena prenosa oziroma izmenjave znanj za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj regije.

Spodbujamo konstruktivno sodelovanje študentov pri delu organov in komisij fakultete ter pri obštudijskih dejavnostih, ki jih organizira društvo ŠTORM.

V tem letu smo uresniˇcili mnoge zastavljene cilje, najbolj odmevna pa sta vse- kakor preoblikovanje v fakulteto in vkljuˇcitev v Univerzo na Primorskem. Vsak dosežek je spodbuda za zaposlene in študente ter izziv za doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili za prihodnost.

dr. Nada Trunk Širca prof. dr. Egon Žižmond

direktorica dekan

(4)

Nekaj dogodkov in dosežkov v študijskem letu  / 

Oktober V podiplomski študijski program Management v izobraževanju se vpiše 

tujih študentov.

November 

Na slovesni podelitvi diplom in priznanj najuspešnejšim študentom prejme diplomo  diplomiranih ekonomistk in ekonomistov. Diplomo prejme tudi prva diplomantka podiplomskega specialistiˇcnega študijskega programa Management v izobraževanju.

Javna predstavitev poroˇcila o delu v študijskem letu/.

Tretji strokovni posvet Visoke šole za management v Kopru z naslovom Management in e-izzivi (Bernardin,. november).

Na pobudo VŠM je podpisan sporazum o sodelovanju med knjižnicami Fakultete za humanistiˇcne študije Koper, Turistice – Visoke šole za turizem in Visoke šole za podjetništvo Piran.

Svet za visoko šolstvo RS poda pozitivno mnenje k preoblikovanju Visoke šole za management v Kopru v Fakulteto za management Koper.

December 

Akademski zbor izvoli nov senat. Ta na konstitutivni seji izvoli za dekana prof. dr. Egona Žižmonda, rednega profesorja za podroˇcje ekonomske teo- rije in ekonomske politike.

Predstavitev prvega institucionalnega samoevalvacijskega poroˇcila (za študij- sko leto/).

Januar 

S sprejetjem Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem postane Fakul- teta za management Koper ena od sedmih ˇclanic Univerze na Primorskem.

Februar 

Letni posvet uˇciteljev in sodelavcev Fakultete za management Koper na Brdu pri Kranju.

Zaˇcetek izvajanja študijskega programa za izpopolnjevanje Management in upravljanje (Phare, Donacijska shema za Savinjsko regijo).

Marec 

Visoka šola za management v Kopru se tudi formalno preoblikuje v Fakul- teto za management Koper.

Senat FM sprejme nove študijske programe s podroˇcja managementa, in sicer dodiplomski univerzitetni ter podiplomske – magistrski, doktorski in specialistiˇcni študijski program.

Prvi diplomant magistrskega študijskega programa Management in Educa- tion, ki ga izvajamo na podlagi franšizne pogodbe z Manchester Metropoli- tan University iz Velike Britanije.

(5)

Nekaj dogodkov in dosežkov v študijskem letu  / 

Na sreˇcanju s predstavniki obalnega gospodarstva na GZS – OZ Koper vod- stvo FM predstavi razvojno vizijo fakultete.

April 

Prvi diplomant specialistiˇcnega študijskega programa Management v evrop- skem okolju.

Fakulteto za management Koper obišˇce direktor mednarodnega združenja Students in Free Enterprise za Evropo.

Izbris Fakultete za management Koper kot samostojne pravne osebe v so- dnem registru in vpis fakultete kot ˇclanice UP. Z dnem vpisa ˇclanic UP v sodni register univerza prevzame tudi vse zaposlene.

Maj 

Strokovna ekskurzija zaposlenih – obisk univerze v Salzburgu, Avstrija.

Junij 

Izdaja prve številke mednarodne znanstvene revije Managing Global Transi- tion.

Sveˇcana seja akademskega zbora FM, na kateri je bil predstavljen idejni pro- jekt umestitve Fakultete za management Koper v prostore Servitskega sa- mostana.

Higher Education Support Programme (HESP) izbere FM za nosilno insti- tucijo pri pripravi podiplomskega študija s podroˇcja managementa v izobra- ževanju za JV Evropo.

IzideExchange Students Guide/,vodnik za tuje študente na Fakulteti za management Koper.

Drugo družabno športno sreˇcanje študentov in zaposlenih na FM v Stru- njanu.

September

Visokošolski informacijski sistem VIS zaˇcnejo uporabljati še tri ˇclanice Uni- verze v Ljubljani.

Na Ministrsvo za šolstvo, znanost in šport smo prijavili raziskovalni program Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje.

V okviru posveta uˇciteljev in sodelavcev FM smo izvedli prvo delavnico za visokošolske uˇcitelje v okviru triletnega projekta Research and Mentoring in Theory and Practice, ki ga izvajamo v sodelovanju z Manchester Metro- politan University.

(6)

F akulteta z a management K oper

Visoka šola za management v Kopru je. novembra pridobila pozitivno mnenje Sveta za visoko šolstvo RS za preoblikovanje v fakulteto.. marcaje z vpisom spremembe v sodni register formalno postala Fakulteta za management Koper.

Fakulteta za management Koper je bila pred preoblikovanjem samostojen vi- sokošolski zavod – Visoka šola za management Koper, ki so ga. decembra

ustanovile tri obalne obˇcine: Mestna obˇcina Koper, Obˇcina Izola in Obˇcina Pi- ran ter Gospodarska zbornica Slovenije – Obmoˇcna zbornica Koper.. februarja

 je ustanoviteljske pravice prevzelo Visokošolsko središˇce v Kopru.

Fakulteta za management Koper je postala s sprejetjem Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem . januarja  del novo nastale tretje slovenske uni- verze. Z dnem vpisa Univerze na Primorskem v sodni register je ustanoviteljske pravice prevzela Republika Slovenija. V njenem imenu izvršuje ustanoviteljske pravice in obveznosti vlada RS. S prevzemom ustanoviteljstva je bila ukinjena koncesija za opravljanje javne službe v visokem šolstvu – izvajanje rednega študija po dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Management, ki je bila šoli dodeljena. marca.

Poleg preoblikovanja v fakulteto in vkljuˇcitve v Univerzo na Primorskem je bilo preteklo študijsko leto zaznamovano s pomembnim poveˇcanjem aktivnosti na raziskovalnem podroˇcju, izdajo prve številke mednarodne znanstvene revije Managing Global Transition, izdajo vodnika za tuje študenteExchange Students Gu- ide in navsezadnje s sprejemom novih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov na senatu FM.

Od ustanovitve Univerze na Primorskem dalje fakulteta sodeluje v organih Univerze na Primorskem, strokovnih in delovnih skupinah ter je preko svojih predstavnikov sodelovala pri pripravi statuta UP in drugih pravil.

Organi Fakultete za management Koper Dekan · prof. dr. Egon Žižmond.

Direktorica · viš. pred. dr. Nada Trunk Širca.

Prodekan za izobraževanje · prof. dr. Dušan Lesjak.

Prodekan za znanstveno raziskovalno dejavnost · izr. prof. dr. Zvone Vodovnik.

Senat · doc. dr. Cene Bavec, doc. dr. Drago Dubrovski, prof. dr. Dušan Lesjak, prof. dr. Dane Melavc, izr. prof. dr. Franko Milost, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar, doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, izr. prof. dr. Zvone Vodovnik in prof.

dr. Egon Žižmond (visokošolski uˇcitelji) ter Marija Ahaˇciˇc in Marjan Gazvoda (predstavnika študentov).

Akademski zbor · viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg (predsednik) ter

visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev (vsi redno in pogodbeno zaposleni v študijskem letu/) in predstavnikov študentov (Darko

(7)

F akulteta z a management K oper

Bogdaniˇc, Ciril Božiˇc, Blanka Denko, Tadej Grah, Ciril Klemenc, Sebastjan Kokl, Uroš Komar, Bojan Lah, Dejan Majkiˇc, Elvis Maljevac, Jasmina Miletiˇc, Uroš Petejan in Peter Sekereš).

Upravni odbor · Goran Petek (predsednik); Karmen Orel – Mestna obˇcina Koper, Alojz Zorko – Obˇcina Izola, Sebastjan Jeretiˇc – Obˇcina Piran, Goran Petek – Gospodarska zbornica Slovenije, OZ Koper (predstavniki ustanoviteljev);

pred. dr. Roberto Biloslavo, pred. Mirella Ceglar Jurinˇciˇc, Mira Sedmak in Elizabeta Zirnstein, spec. (predstavniki zaposlenih); Žiga Štravs (predstavnik študentov).

Študentski svet ·Sebastjan Kokl (predsednik); Blanka Denko, Marjan Gazvoda, Sebastjan Kokl (. letnik); Marija Ahaˇciˇc, Vladimir Horvat, Primož Žibert (. letnik); Jana Hrvatin, Tanja Novak, Žiga Štravs (. letnik).

Komisije senata

Komisija za študentske zadeve ·prof. dr. Dušan Lesjak, pred. dr. Roberto Biloslavo in Marjan Gazvoda (predstavnik študentov).

Komisija za študijske zadeve · prof. dr. Dušan Lesjak, pred. dr. Roberto Biloslavo in doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc.

Komisija za habilitacije ·prof. dr. Egon Žižmond, prof. dr. Dušan Lesjak in prof. dr. Dane Melavc.

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo ·prof. dr. Zvone Vodovnik, doc. dr. Cene Bavec in doc. dr. Borut Likar.

Komisija za kakovost · doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar, viš. pred. dr. Mirko Markiˇc, viš. pred. dr. Nada Trunk Širca in Nataša Vraneš ter Blanka Denko (predstavnica študentov).

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom · pred. dr. Roberto Biloslavo, doc. dr. Borut Likar, viš. pred. dr. Mirko Markiˇc in Nataša Vraneš ter Vladimir Horvat, Manuel Kalman in Sebastjan Kokl (predstavniki študentov).

Predstojniki študijskih programov Management ·prof. dr. Dušan Lesjak.

Management v izobraževanju ·viš. pred. dr. Nada Trunk Širca.

Management in Education (franšiza) ·viš. pred. dr. Andrej Koren.

Management v evropskem okolju ·pred. dr. Roberto Biloslavo (od junija pred.

mag. Zlatka Meško Štok).

(8)

F akulteta z a management K oper

Preglednica. Seje organov in komisij v študijskem letu/

Organ/komisija Število sej

Senat 

Upravni odbor

Študentski svet 

Akademski zbor

Komisija za študijske zadeve

Komisija za študentske zadeve

Komisija za podiplomski študij

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom

Predstojniki kateder

Management ·izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar.

Management funkcij organizacije · izr. prof. dr. Gabrijel Devetak.

Kvantitativne in kvalitativne metode v managementu · izr. prof. dr. dr. Janez Usenik.

Ekonomika, raˇcunovodstvo in finance ·prof. dr. Dane Melavc.

Sociologija in psihologija v managementu ·doc. dr. Tonˇci A. Kuzmani´c.

Pravne vede ·viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg.

Tuji poslovni jeziki · pred. Alenka Kocbek.

Senat FM je na svoji. redni seji. septembraobravnaval predlog za nove oddelke oz. katedre na FM, in sicer za ekonomijo, upravne in organizacijske vede, pravo, vedenjske vede, kvantitativne metode ter tuje poslovne jezike.

(9)

Iz obr ažev alna dejavnost

Temeljna izobraževalna dejavnost Fakultete za management Koper so študijski programi za pridobitev izobrazbe na dodiplomski in podiplomski ravni, ob tem pa izvaja tudi druga izobraževanja, zlasti programe za izpopolnjevanje ter seminarje in teˇcaje.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe

Fakulteta izvaja dodiplomske in podiplomske študijske programe s podroˇcja ma- nagementa ter podeljuje ustrezne strokovne in znanstvene naslove.

Pri pripravi študijskih programov FM dosledno upošteva zahtevo po medna- rodni primerljivosti študijskih programov in uveljavljen evropski kreditni sistem študija ECTS (vsako leto študija obsega kreditnih toˇck) ter v programih uve- ljavlja naˇcelo izbirnosti študijskih vsebin.

FM posveˇca veliko pozornosti kakovosti izvedbe študijskih programov. Pouda- rek je na aktivnih metodah dela, spremljanju uspešnosti študentov pri študiju in uvajanju stalnih izboljšav v pedagoški proces. Aktivnosti na podroˇcju spremljanja in ugotavljanja kakovosti bomo podrobneje opisali v nadaljevanju.

V študijskem letu/ je FM izvajala tri študijske programe:

dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management,

podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju in

podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v evropskem oko- lju.

Marca  je senat FM sprejel nove študijske programe s podroˇcja manage- menta, in sicer:

dodiplomski univerzitetni študijski program Management (smeri: ekonom- sko-poslovna in splošni management),

podiplomski magistrski in doktorski študijski program Management in

podiplomski specialistiˇcni študijski program Management (smeri: splošni management, management informacijskih sistemov, finanˇcni management, management trženja, management kadrov, management v mednarodnem poslovnem okolju).

Navedeni študijski programi so v postopku akreditacije na Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije.

   

Ime programa:Management

Vrsta programa:visokošolski strokovni študijski program

Strokovni naslov:diplomirani ekonomist oziroma diplomirana ekonomistka Študijski program temelji na predpostavki, da podjetja in druge organizacije niso le orodja za doseganje ciljev, temveˇc skupnosti ljudi, ki delujejo v njih, in tistih,

(10)

Iz obr ažev alna dejavnost

Preglednica. Število rednih študentov* v študijskem programu Management

Letnik študija Študijsko leto

/ / / / / / /

.       

.      

.     

Absolventi    

Skupaj       

* Všteti so tudi ponovno vpisani študenti.

s katerimi sodelujejo v okolju. Pomemben del študijskega programa je namenjen znanjem s podroˇcja vedenjskih ved.

Približno dvajset odstotkov študijskega programa predstavljajo izbirne vsebine, za katere se študenti odloˇcajo v . in . letniku študija. Izbirni predmeti pokri- vajo podroˇcje splošnega managementa, podjetništva, financ in managementa v nepridobitnih organizacijah.

Pogoj za vpis v . letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zakljuˇcni izpit.

Pogoji za vpis po Merilih za prehode med študijskimi programi. V. letnik se lahko vpišejo diplomanti višješolskih strokovnih programov Poslovni sekretar, Komer- cialist, Gostinstvo in Turizem po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževa- nju, ki imajo povpreˇcno oceno višješolskega študija najmanj prav dobro (). Pogoj za vpis v . letnik je diploma višješolskega študija (po programih, sprejetih pred. januarjem ).

Za pridobitev visoke izobrazbe morajo kandidati, ki se vpisujejo po Merilih za prehode med študijskimi programi, poleg drugih študijskih obveznosti opraviti še diferencialni program oz. diferencialne izpite, ki jih doloˇci senat fakultete.

Študijski program traja tri leta, sledi eno leto absolventskega staža.

Izvedba. Študij izvajamo kot redni in izredni študij. Redni študij izvajamo v Kopru, izredni študij pa v Kopru, Novi Gorici, Škofji Loki in Celju. Zaradi posebnosti v organiziranosti izredni študij izvedemo v štirih letih.

Profil diplomanta.Diplomanti imajo znanja s podroˇcja managementa, ekonom- skih, poslovnih, pravnih, vedenjskih, organizacijskih in informacijskih ved ter znanja veˇc tujih poslovnih jezikov, ki so potrebna za poslovodenje organizacije in vodenje ljudi. Diplomanti znajo pridobljena teoretiˇcna znanja ustrezno upo- rabljati in nadgrajevati v poslovni praksi in to tako domaˇci kot tudi tuji, saj ra- zumejo družbeno-ekonomski in kulturni okvir, v katerem delujejo podjetja in organizacije v Sloveniji in v tujini. Diplomanti so usposobljeni tudi za uˇcinkovito naˇcrtovanje osebnega razvoja in razvoja podjetja oz. organizacije.



(11)

Iz obr ažev alna dejavnost

Preglednica. Število izrednih študentov v študijskem programu Management

Enota Študijsko leto

/ / / / / / /

Koper       

Škofja Loka      

Nova Gorica     

Celje    

Maribor*      

Skupaj       

* Od letaso študenti vkljuˇceni v izvedbo programa v Celju.

Preglednica. Število diplomantov v študijskem programu Management

Diplomanti Študijsko leto Skupaj

/ / / / /

Redni     

Izredni      

Skupaj      

     

Ime programa:Management v izobraževanju Vrsta programa:specialistiˇcni študijski program

Strokovni naslov:specialist-ka managementa v izobraževanju

Študijski program je namenjen vodstvenim in drugim strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki delujejo na podroˇcju osnovnega, sre- dnjega, višjega in visokega šolstva ter na podroˇcju predšolske vzgoje in v dijaških domovih. Vsebine študija so obenem dovolj splošne, da so zanimive in uporabne tudi za zaposlene v drugih nepridobitnih organizacijah in upravnih službah ter zavodih s podroˇcja družbenih dejavnosti.

Vpisni pogoji. V študijski program se lahko vkljuˇcijo kandidati, ki imajo viso- košolsko izobrazbo, povpreˇcno oceno dodiplomskega študija najmanj , ali so dosegli vidne uspehe pri razvojnem in inovacijskem delu na podroˇcju vzgoje in izobraževanja, imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj na podroˇcju vzgoje in izobra- ževanja ter obvladajo angleški jezik.

Trajanje študijskega programa. Program traja tri semestre in obsega osem pred- metov/modulov, seminar o raziskovalnih metodah v managementu ter pripravo in zagovor specialistiˇcne naloge.

Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University. Leta  je Visoka šola za management v Kopru, predhodnica sedanje Fakultete za management Koper, podpisala pogodbo o franšizi z Manchester Metropolitan University iz Velike Bri- tanije in Šolo za ravnatelje, Ljubljana. Zaradi primerljivosti študijskega programa Management v izobraževanju s študijskim programom Management in Educa- tion ter omenjene franšizne pogodbe smo v letih – vpisovali študente



(12)

Iz obr ažev alna dejavnost

Preglednica. Število študentov v študijskem programu Management v izobraževanju

Letnik študija Študijsko leto

/ / / /

. letnik (. semester) *   **

Ponovno. letnik (. semester)   

. letnik (. semester)  

Skupaj *   

* V študijskem letu/se jeslušateljev vpisalo v študijski program za izpopolnjevanje Temeljne vsebine managementa v izobraževanju (senat ga je sprejel junija , Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije pa decembra), ki je enakovreden prvemu semestru specialistiˇcnega programa Management v izobraževanju.

** V študijskem letu/se je v študijski program vpisalo tuditujih študentov.

Preglednica. Število študentov v študijskem programu Management in Education

Faza študija Študijsko leto

/ / / /

Faza A    

Faza B   

Faza C  

Skupaj    

vzporedno v oba študijska programa: študent, ki se je vpisal v podiplomski spe- cialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju, je lahko vzporedno študiral tudi na magistrskem študijskem programu Management in Education in po zakljuˇcenem študiju pridobil znanstveni naslov Master of Science.

V študijskem letu / je potekla pogodba o franšizi z MMU, zato s študijskim letom /ne vpisujemo novih študentov na vzporedni študij.

Diplomanti. Ker se je veˇcina vpisanih študentov odloˇcila za vzporedni študij na MMU, je na specialistiˇcnem študiju do sedaj zakljuˇcila študij le ena diplomantka, na magistrskem študijskem programu Management in Education pa so v študij- skem letu/študij zakljuˇcili trije študenti in si pridobili znanstveni naslov Master of Science.

      

Ime programa:Management v evropskem okolju Vrsta programa:specialistiˇcni študijski program Strokovni naslov:specialist-ka managementa

Študijski program je namenjen predvsem izobraževanju in usposabljanju vodstve- nih delavcev v gospodarskih družbah, javnih gospodarskih družbah ter državni upravi, vsebine študijskega programa pa so zanimive in uporabne prav za vse, ki pri svojem delu potrebujejo znanja o gospodarski, pravni in politiˇcni ureditvi Evropske unije.

Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti študente za širše razumevanje



(13)

Iz obr ažev alna dejavnost

Preglednica. Število študentov v študijskem programu Management v evropskem okolju

Letnik študija Študijsko leto

/ /

. letnik (. semester)  

Ponovno. letnik (. semester) 

. letnik (. semester)

Skupaj  

novega evropskega okolja, za poglobljen vpogled v dinamiko organizacije, ravna- nje z zaposlenimi in gospodarjenje z materialnimi sredstvi ter jih s tem usposobiti za uspešno vodenje podjetij in drugih organizacij v evropskem okolju.

Vpisni pogoji.V študijski program se lahko vkljuˇcijo kandidati, ki imajo visoko- šolsko izobrazbo, imajo povpreˇcno oceno dodiplomskega študija najmanj , ali najmanj dve leti delovnih izkušenj ter obvladajo angleški jezik.

Trajanje študijskega programa. Program traja tri semestre in obsega: deset pred- metov, seminar Raziskovalne metode v managementu ter pripravo in zagovor specialistiˇcne naloge.

Diplomanti. V študijskem letu / sta študij zakljuˇcila prva dva diplo- manta.

Druga izobraževanja

Fakulteta za management Koper izvaja tudi druge izobraževalne programe, zla- sti programe za izpopolnjevanje, razliˇcne seminarje, programe izbirnih vsebin za srednješolce, programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, teˇcaje tujih jezikov za poslovne namene ter teˇcaje raˇcunalniškega usposabljanja.

V študijskem letu/ smo izvedli naslednja izobraževanja:

Seminarje za zaposlene na podroˇcju socialnega varstva: Management or- ganizacij s podroˇcja socialnega varstva, Strateško naˇcrtovanje ter Zbiranje sredstev.

modulov študijskega programa za izpopolnjevanje Management in upra- vljanje, ki smo ga izvedli v okviru projekta Upgrading Knowledge and Skills Towards Employment and Self-Employment in the Field of Tourism and Business Services (Phare, Donacijska shema za Savinjsko regijo).

Seminar za kadrovske delavce o standardu kakovosti Investors in People.



(14)

Raziskov alna in ra zv ojna dejavnost

Študijsko leto / je zaznamovalo uspešno vkljuˇcevanje Fakutete za management Koper v raziskovalne in razvojne projekte na nacionalni in medna- rodni ravni. Število projektov v katere se vkljuˇcujejo zaposleni je vsako leto veˇcje, poveˇcuje se tudi število projektov, katerih nosilec je fakulteta.

Raziskovalna skupina Inštitut za raziskovanje v managementu se je poveˇcala in sedaj šteje dvaintrideset raziskovalcev, v raziskovalne programe pa so vkljuˇceni tudi mladi raziskovalci iz gospodarstva.

Strokovni posvet Fakultete za management Koper

Fakulteta za management Koper je v študijskem letu / organizirala že tretji strokovni posvet z mednarodno udeležbo z naslovom Management in e- izzivi (Bernardin, . november). Po posvetu je izšel tudi zbornik referatov.

Raziskovani program

Fakulteta za management Koper je v tem študijskem letu pripravila petletni (–) raziskovalni program Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje (podroˇcje upravnih in organizacijskih ved), s katerim kandidira na razpisu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.

Raziskovalni in razvojni projekti

Na podroˇcju raziskovalne in razvojne dejavnosti potekajo naslednji projekti:

Temeljni aplikativni projekt Analiza potreb za oceanografske podatke v Slo- veniji in vzhodnem Jadranu, ki ga sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (v sodelovanju z Luko Koper, d. d., in Gospodarsko zbornico Slo- venije – OZ Koper; projekt je bil zakljuˇcen. junija).

Znanstveno raziskovalni projekt Global Education in Manufacturing – Eu- rope, za izvedbo katerega smo pridobili sredstva iz . okvirnega programa Evropske unije.

Razvojni projekt Upgrading Knowledge and Skills Towards Employment and Self-Employment in the Field of Tourism and Business Services (Phare

, Donacijska shema za Savinjsko regijo).

Temeljni raziskovalni projekt Building up the Labour Market Indicator Sy- stem for Following up the National Employment Strategy and the National Employment Action Plan, Slovenia. Naroˇcnik projekta je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Projekt Strokovne podlage za cenovno politiko RS za podroˇcje javnega po- tniškega prometa. Naroˇcnik projekta je Ministrstvo za promet.

Razvojni projekt Developing an International Program in Educational Stu- dies Leading to a Degree of Master in Education. Naroˇcnik projekta je Higher Education Support Programme.



(15)

Raziskov alna in ra zv ojna dejavnost

V okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenˇcnost Slovenije –

 je FM nosilec dveh projektov:

Uˇcinki deregulacije cen in analiza relativnih maloprodajnih cen v Sloveniji.

Možnosti in ekonomski uˇcinki on-line študija na daljavo v Sloveniji.

Zaposleni sodelujejo tudi v projektih, katerih nosilec je druga visokošolska oz.

raziskovalna institucija:

Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu medna- rodne primerljivosti (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede).

Tehnološki razvoj v Sloveniji (Inštitut za ekonomska raziskovanja).

Sistem integriranega visokošolskega izobraževanja (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti).

Pouˇcevanje in uˇcenje na daljavo (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektro- tehniko).

Merjenje neposrednega in posrednega prispevka informacijsko-komunika- cijskih dejavnosti h gospodarski rasti (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede).

Vpliv necarinskih trgovskih ovir na obseg in konkurenˇcnost slovenskega iz- voza v EU (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta).

V študijskem letu/ smo pripravili veˇc projektov, s katerimi smo kon- kurirali na razpisih razliˇcnih ministrstev:

Razvojni projekt Upgrading Knowledge, Skills and Competences in the Field of Tourism and Business Services (Phare).

Razvojni projekt Education and Training on Human Resource Develop- ment Planning and Implementation (Phare).

Raziskovalni projekt E-Learning – The Cultural and Social Impacts on the design and the Perception of E-Learning Products with Respect to Educa- tion and Economy of the Tailored E-Learning Solutions (. okvirni program EU).

Na razpis za ciljno raziskovalni program Konkurenˇcnost Slovenije –

smo prijavili tri projekte:

Informatizacija kot podpora odloˇcanju v izobraževalnem zavodu.

Izbrana sistemska vprašanja razvoja visokega šolstva.

Intelektualno premoženje in konkurenˇcnost gospodarstva v Sloveniji.

V tem študijskem letu so uˇcitelji in sodelavci fakultete sodelovali tudi v razvoj- nih projektih, ki so pomembni za razvoj šole:

Razvoj dodiplomskega univerzitetnega programa Management.

Razvoj specialistiˇcnega programa Management.

Razvoj magistrskega programa Management.

Razvoj doktorskega programa Management.

Nadgradnja visokošolskega informacijskega sistema.



(16)

Raziskov alna in ra zv ojna dejavnost

Preglednica. Udeležba na znanstvenih in strokovnih konferencah

Leto Domaˇce Mednarodne

Št. konferenc Št. udeležencev Št. konferenc Št. udeležencev

   

   

    

Preglednica. Pregled po Cobiss klasifikaciji za letiin

Cobiss clasifikacija Zaposleni Dopolnilno zaposleni*

   

Znanstveni in strokovni ˇclanek (.,.,.)  

Vabljeno predavanje na znanstveni in strokovni

konferenci (.,.)

Objavljeno predavanje na znanstveni in strokovni

konferenci (.,.)   

Objavljeni povzetek na znanstveni in strokovni konferenci (.,.)



Poglavje ali samostojni sestavek v znanstveni in strokovni knjigi (.,.)

Predgovor, spremna beseda (.)

Intervju (.)

Drugi ˇclanki ali sestavki (.)

Prispevki na konferenci brez natisa (.)

* Delovno razmerje nad polnim delovnim ˇcasom.

Znanstvene in strokovne reference zaposlenih

Zaposleni na FM so se s svojimi prispevki aktivno udeleževali tako znanstvenih kot strokovnih konferenc doma in v tujini (preglednica). Letase je osemin- dvajset visokošolskih uˇciteljev s prispevki udeležilo dvanajstih domaˇcih konferenc, na štirinajstih mednarodnih konferencah pa je s prispevki sodelovalo petindvajset visokošolskih uˇciteljev. V primerjavi z letom  se je domaˇcih in mednaro- dnih konferenc udeležilo % veˇc uˇciteljev in sodelavcev, najbolj razveseljiv pa je podatek, da se je udeležba na mednarodnih konferencah poveˇcala za veˇc kot

%. To je prav gotovo rezultat vse veˇcjega števila projektov, katerih nosilec je Fakulteta za management Koper. Poleg tega se zaposleni aktivno vkljuˇcujejo tudi v raziskovalno delo na drugih institucijah, tako v okviru novo nastale Univerze na Primorskem kot tudi v okviru drugih dveh univerz.

Te ugotovitve potrjuje tudi pogled v Cobiss zapise: število znanstvenih in stro- kovnih ˇclankov, ki so jih zaposleni na FM napisali v letih  in je prika- zano v preglednici .



(17)

Sodelov anje z okoljem

Fakulteta posveˇca veliko pozornosti sodelovanju z drugimi visokošolskimi za- vodi in izobraževalnimi organizacijami, univerzami ter gospodarstvom tako v Slo- veniji kot v tujini. Spodbuja aktivno sodelovanje visokošolskih uˇciteljev in sode- lavcev v domaˇcih in mednarodnih projektih, kar je najboljša priložnost za izme- njavo znanja in izkušenj med domaˇcimi in tujimi sodelavci na podroˇcju izobraže- valnega in raziskovalno razvojnega dela.

Pri oblikovanju projektov je fakulteta v tem študijskem letu tesneje sodelovala z naslednjimi tujimi in domaˇcimi institucijami:

Studio PM, Benetke, Italija.

Veneto Lavoro, Benetke, Italija.

Università degli studi Cà Foscari, Benetke, Italija.

Università degli Studi di Udine, Videm, Italija.

Manchester Metropolitan University, Manchester, Velika Britanija.

Högskolan Dalarna, Falun, Švedska.

University of Applied Sciences Aargau, Aargau, Švica.

Universität Salzburg, Avstrija.

Virtual Global University, Berlin, Nemˇcija.

Hedmark University College, Norveška.

Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Turistica – Visoka šola za turizem, Univerza na Primorskem

Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani.

Znanstveno-raziskovalno središˇce Koper.

Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.

Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.

Visoka šola za zdravstvo v Izoli, Univerza na Primorskem.

Regionalna razvojna agencija severne Primorske, Nova Gorica.

Sodelovanje z gospodarstvom

Zavedamo se, da je za kakovostno izvajanje izobraževalnega programa Manage- ment stik s prakso za študente zelo pomemben, zato fakulteta vzdržuje stike tudi s podjetji. Vsako leto se strokovnjaki iz gospodarstva vkljuˇcujejo v izobraževalni proces in predstavijo študentom svoje izkušnje in realno delovno okolje; v štu- dijskem letu / je v študijskih programih tako gostovalo  priznanih strokovnjakov, pri raziskovalnih projektih pa so sodelovali tudi trije mladi razisko- valci iz gospodarstva.

Vodstvo fakultete se je marcasestalo s predstavniki gospodarstva na Obali in jim predstavilo razvojno vizijo fakultete in nove študijske programe.



(18)

Sodelov anje z okoljem

Od septembra  je na FM tudi sedež novoustanovljenega Društva finanˇc- nikov Slovenije.

Mobilnost uˇciteljev in študentov

Fakulteta za management Koper uspešno sodeluje v programih Evropske komisije Socrates/Erasmus in Leonardo da Vinci, ki sta namenjena spodbujanju izmenjav visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev ter študentov.

V okviru programa Socrates/Erasmus so na univerzah v tujini predavali trije visokošolski uˇcitelji:

izr. prof. dr. Zvone Vodovnik na Università degli Studi di Trieste, Italija.

izr. prof. dr. Franko Milost na Università degli Studi di Udine, Italija.

pred. mag. Boris Mrak na Manchester Metropolitan University, VB.

Na podoktorski študij na univerzi Adelaide (Avstralija) je odšel pred. dr. Ro- berto Biloslavo.

Študijsko leto/je bilo za Fakulteto za management Koper zelo uspe- šno tudi na podruˇcju mobilnosti študentov:

V okviru programa Leonardo da Vinci je pet študentov opravljalo strokovno prakso v Italiji.

Tri študentke dodiplomskega študijskega programa so opravile študijske ob- veznosti letnega semestra /na University of Applied Science Aar- gau, Švica; njihov študij v tujini je sofinancirala švicarska vlada.

Dve študentki podiplomskega študijskega programa Management v izobra- ževanju sta del obveznosti opravili na Columbia University (ZDA) po sis- temu študija na daljavo; njun študij je sofinanciral Open Society Institute.

Študijski obiski

V okviru vzpostavitve sodelovanja so viš. pred. dr. Nada Trunk Širca, viš. pred.

dr. Andrej Koren in prof. dr. Dušan Lesjak obiskali Open Society Institute v Budimpešti.

Na Fakulteti za management Koper so v študijskem letu / predavali naslednji profesorji:

prof. dr. Donna Webb, Flangeler College, ZDA.

prof. dr. Karl Kurbel, Virtual Global University, Nemˇcija.

dr. Alfred Steinher, Evropska investicijska banka.

prof. dr. Vladislav Rajkoviˇc, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru.

g. Jim Ineson, mednarodno združenje Students in Free Enterprise Europe.

V okviru strokovne ekskurzije za delavce šole smo letos obiskali univerzo v Salzburgu.



(19)

Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Na Fakulteti za management Koper vodijo predavanja priznani visokošolski uˇcitelji (docenti, izredni in redni profesorji) z dolgoletnimi pedagoškimi in razi- skovalnimi referencami. Veˇcina med njimi ima tudi konkretne izkušnje iz vodenja podjetij. Le v izjemnih primerih vodijo predavanja višji predavatelji (in predava- telji, ki študirajo na magistrskih in doktorskih študijih in se ob strokovni ter pe- dagoški podpori mentorjev razvijajo v dobre visokošolske uˇcitelje in raziskovalce.

V pedagoškem procesu sodelujejo tudi asistenti stažisti.

V preglednicah – je za študijski leti / in / prikazano število pedagoških in znanstvenih delavcev, število študentov na visokošolskega uˇcitelja na dodiplomskem študijskem programu Management ter število strokov- nih, tehniˇcnih in administrativnih sodelavcev.

Strokovni razvoj zaposlenih

Temeljne smernice za razvoj zaposlenih vkljuˇcujejo spodbujanje izobraževanja vseh zaposlenih – pedagoških in nepedagoških – pri ˇcemer so upoštevane potrebe in možnosti šole ter želje posameznikov. Izobraževanje vkljuˇcuje študijske pro- grame za pridobitev izobrazbe, razliˇcna funkcionalna izobraževanja, udeležbo na razliˇcnih konferencah, seminarjih in samoizobraževanje.

Fakulteta za management Koper je v preteklih letih finanˇcno podprla izobraže- vanje petnajstim zaposlenim na podiplomskih študijskih programih za pridobitev magisterija oziroma doktorata. V študijskem letu/ je zakljuˇcilo doktor- ski študij  zaposlenih, magistrski študij ena zaposlena in visokošolski študij ena zaposlena delavka FM.

Fakulteta aktivno spodbuja pedagoške sodelavce k pripravi razliˇcnih objav, re- feratov in pisanju študijskih gradiv.

Letošnji – že ˇcetrti – dvodnevni posvet visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev je potekal na Brdu pri Kranju. Na njem smo obravnavali strategijo razvoja fakul-

Preglednica. Število pedagoških delavcev v študijskih letih/in/

Naziv / /

Redno Pogodbeno Skupaj Skupaj

Redni profesorji 

Izredni profesorji 

Docenti 

Višji predavatelji

Predavatelji tujega jezika

Predavatelji 

Asistent z doktoratom

Asistenti z magisterijem

Asistenti s specializacijo

Asistenti z visoko izobrazbo

Skupaj pedagoški delavci    



(20)

Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Preglednica. Število rednih študentov na visokošolskega uˇcitelja oz. sodelavca v študijskih letih/in/

/ /

Število visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev* , ,

Število študentov na uˇcitelja  

* Preraˇcunano v FTE (Full Time Equivalent). Pri izraˇcunu števila študentov na uˇcitelja so upoštevani v FTE samo uˇcitelji in sodelavci na dodiplomskem študijskem programu Management.

Preglednica. Število strokovnih, tehniˇcnih in administrativnih sodelavcev v študijskih letih/in/*

Izobrazba / /

Doktorat

Magisterij

Visoka izobrazba  

Višja izobrazba

Srednja šola

Skupaj  

* Na dan. septembra. Vkljuˇcena tudi delavka na porodniškem dopustu.

tete s poudarkom na raziskovalnem delu in razvoju novih dodiplomskih študijskih programov ter izobraževalno problematiko. Posvet je vodil dekan prof. dr. Egon Žižmond s sodelovanjem prof. dr. Dušana Lesjaka, izr. prof. dr. Zvoneta Vodov- nika, doc. dr. Slavkom Dolinškom in gostjo dr. Andrejo Umek Venturini.

Septembra  je potekal peti posvet v Lipici. Osrednja tema posveta je bila spodbujanje raziskovanja in mentorstva ter naˇcrt in razprava o izobraževalnem delu v študijskem letu /.

Pregled strokovnega razvoja zaposlenih oziroma njihovo sodelovanje na do- maˇcih in mednarodnih konferencah ter njihovi bibliografski zapisi so podrobneje predstavljeni v poglavju Raziskovalna in razvojna dejavnost.

  

Pravilnik o postopku za volitve v nazive in Merila za volitve v nazive visokošolskih uˇciteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki so dobila soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije, je sprejela že Visoka šola za management v Kopru. Za izvolitev rednega profesorja se v skladu s sklepom senata in soglasjem sveta za visoko šolstvo uporabljajo merila Univerze v Ljubljani.

Do . septembra  je senat fakultete izpeljal  habilitacijskih postopkov, sklepanje o izvolitvi v naziv enega rednega profesorja in enega docenta pa je odložil.

V študijskem letu/so bili zaˇceti postopki za izvolitve v nazive za dva redna profesorja, tri docente, eno znanstveno sodelavko, enega višjega predavate- lja (za Visoko šolo za zdravstvo Izola), enega predavatelja in enega asistenta. Na



(21)

Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Preglednica. Število izvolitev v nazive

Izredni profesor

Docent Višji pre- davatelj

Predavatelj Uˇcitelj vešˇcin

Asistent

V štud. letu/

Število vseh izvolitev   

komisiji za izvolitve v nazive Univerze na Primorskem so v obravnavi vloge za izvolitve v nazive treh docentov, štirih predavateljev in štirih asistentov.



(22)

Prostorski in mater ialni pogoji

Fakulteta za management Koper deluje v dobro opremljenih prostorih v sredi- šˇcu Kopra, ki se nahajajo v neposredni bližini Osrednje knjižnice Sreˇcka Vilharja, Pedagoške fakultete Koper, Gimnazije Koper ter Dijaškega doma Koper.

V študijskem letu/ je upravni odbor FM sprejel sklep, da se pristopi k izdelavi idejnega projekta umestitve Fakultete za management Koper v prostore Servitskega samostana v Santorijevi ulici v Kopru. Projekt je bil predstavljen na sveˇcani seji akademskega zbora . junija  v Pretorski palaˇci. O uresniˇcitvi tega projekta smo že imeli razgovore z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvom za kulturo in MO Koper. Vsi sogovorniki so izkazali naklonjenost, da se objekt nameni visokemu šolstvu, o tem se je pozitivno izrekel tudi UO Univerze na Primorskem.

Prostori

Sedanji prostori, ki so last Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, so postali pre- tesni za nemoteno izvajanje pedagoškega procesa, zato fakulteta najema preda- valnice tudi na drugih lokacijah. Skupna površina vseh prostorov znaša približno

 m, od tega jih imamo m v najemu.

Septembra  smo z lastnimi sredstvi uredili avlo fakultete in v njej odprli recepcijo, skupaj s Pedagoško fakulteto Koper in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ki je projekt financiralo, pa smo uredili skupno knjižnico v prostoru nekdanjega trim kabineta Dijaškega doma Koper. Prejšnje prostore knjižnice in ˇcitalice smo prepustili v uporabo Pedagoški fakulteti Koper.

Oprema

Predavalnice so opremljene s sodobnim uˇcnimi pripomoˇcki: bela tabla, clip-chart, grafoskop, po potrebi tudi video-top z raˇcunalnikom, ki je v veliki predavalnici na voljo ves ˇcas. Visokošolskim uˇciteljem oziroma sodelavcem nudi tehniˇcno pomoˇc laborant, ki skrbi za nemoteno uporabo opreme.

Fakulteta ima sodobno raˇcunalniško opremo. Našim študentom je ves dan na voljo raˇcunalniška uˇcilnica ter raˇcunalniki v knjižnici preko katerih lahko dosto- pajo do domaˇcih in tujih baz podatkov. Študenti imajo na voljo tudi prostor v študentski pisarni, kjer je hkrati sedež Društva študentov ŠTORM. Uporaba in- terneta je neomejena. Zaposlenim uˇciteljem in sodelavcem smo omogoˇcili tudi dolgoroˇcno izposojo raˇcunalniške opreme na dom.

Popis opreme na FM je prikazan v preglednicah–.

Predavanja potekajo tudi v prostorih organizatorjev izrednega študija v Ško- fji Loki, Novi Gorici in Celju. Vsem organizatorjem je omogoˇcena neposredna uporaba visokošolskega informacijskega sistema. Za podiplomske študente upo- rabljamo tudi prostore Šole za ravnatelje na Brdu pri Kranju.



(23)

Prostorski in mater ialni pogoji

Preglednica. Prostori, ki jih je FM uporabljala na dan. septembra 

Prostori Število enot Skupna površina*

Predavalnice ** ***

Kabineti za pedagoške delavce  

Pisarne za nepedagoške delavce 

Referat za študentske zadeve 

Knjižnica, ˇcitalnica 

Založba 

Študentska pisarna (ŠTORM) 

Skupni prostori 

Skupaj  

* V kvadratnih metrih (ocena). ** Od tega štiri v najemu. *** Od tegamv najemu.

Preglednica. Prikaz vse opreme

Vrsta opreme Študijsko leto

/* /

Fotoaparat

Grafoskop

Kamera

Projektor (video-top)

Televizor

Videorekorder

Prenosni raˇcunalnik 

Raˇcunalnik  

Skener

Tiskalniki  

Fotokopirni stroj

Druga oprema  

* Stanje na dan. septembra.

Preglednica. Število raˇcunalnikov po uporabnikih

Uporabniki Študijsko leto

/* /

Uˇcilnice (študenti)  

Knjižnica, ˇcitalnica

Študentska pisarna

Pedagoški delavci  

Strokovne službe  

Strežniki

Skupaj  

* Stanje na dan. septembra.

Visokošolski informacijski sistem

Visokošolski informacijski sistem, ki smo ga priˇceli razvijati maja, že dosega zastavljene najpomembnejše cilje, kot so avtomatizacija poslovnih procesov, cen- tralizacija podatkov in njihova preglednost, podpora izvajanju študijskih progra-



(24)

Prostorski in mater ialni pogoji

mov, odprtost sistema, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij ter podpora raziskovalni dejavnosti.

Vzpostavljen informacijski sistem prinaša vsem veˇcjo kakovost pri delu. Razvoj visokošolskega informacijskega sistema pa je tudi naš prispevek k vzpostavljanju medsebojnega sodelovanja z drugimi visokošolskimi institucijami. Visokošolski informacijski sistem (VIS) so v študijskem letu / priˇcele uporabljati še tri fakultete Univerze v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteta za arhitekturo.

Tudi z razvojem visokošolskega informacijskega sistema je Fakulteta za ma- nagement Koper naredila pomemben korak k zagotavljanju kakovosti na vseh podroˇcjih delovanja, kar je njena vizija. Postala je bolj prepoznavna in se uvelja- vila kot pomemben subjekt pri oblikovanju slovenskega visokošolskega prostora.

Visokošolski informacijski sistem uporablja že devet visokošolskih zavodov, od tega štiri fakultete Univerze v Ljubljani, dve fakulteti in dva visokošolska zavoda Univerze na Primorskem in en samostojen visokošolski zavod.

V študijskem letu/ smo že priˇceli razvijati nov, kadrovski podsistem.

Med trenutnimi uporabniki sistema je velik interes za uporabo tudi tega podsis- tema, ki predstavlja skupaj s študentskim podsistemom zaokroženo celoto.

Sistem nenehno izboljšujemo in nadgrajujemo, z izboljšavami in nadgrajeva- njem sistema v celoti ter njegovih podsistemov pa bomo nadaljevali tudi v priho- dnje.

Knjižnica

Vsebinsko se knjižnica usmerja predvsem v nabavo najsodobnejšega gradiva za potrebe študijskih programov, ki jih izvaja FM. Spremlja pa tudi nove izdaje s podroˇcja visokega šolstva, predvsem visokošolske didaktike in evalvacij.

Novembra  je bil podpisan s Fakulteto za humanistiˇcne študije Koper, Turistico – Visoko šolo za turizem, Visoko šolo za podjetništvo Piran in tedanjo Visoko šolo za management v Kopru sporazum o sodelovanju med knjižnicami na podroˇcju izposoje gradiva.

Knjižnica je namenjena predvsem študentom Fakultete za management Koper in Pedagoške fakultete Koper, odprta pa je tudi za zunanje obiskovalce. Za slednje je zanimiva zaradi specializirane literature in strokovnih revij s podroˇcja manage- menta. Za javnost je odprta ob delavnikih ves dan in ob sobotah dopoldan.

Od ustanovitve knjižnice letase število zunanjih ˇclanov vsakoletno pove- ˇcuje. V študijskem letu / se je število zunanjih ˇclanov poveˇcalo za 

in jih je . septembraskupaj že .

Do konca septembra je knjižnica imela približno m površine (skupaj s pomožnim prostorom), ˇcitalnica pa  m oziromaštudijskih mest. Oktobra

 se je knjižnica preselila v nove prostore in združila s knjižnico Pedagoške fakultete Koper.



(25)

Prostorski in mater ialni pogoji

Preglednica. Rast koliˇcine gradiva po študijskih letih

/* /

Knjige . .

Revije

domaˇce  

tuje  

Neknjižno gradivo (avdiokasete, videokasete, CD-ROM-i)  

Dostopne podatkovne zbirke  

* Stanje na dan. september.

Preglednica. Število obiskov v knjižnici po študijskih letih

/* /

Skupno število obiskov . .

Od tega

za izposojo .(.enot) .(.enot)

za informacije . .

* Stanje na dan. september.

Knjižnica vsako leto omogoˇca veˇcji izbor dostopa do podatkovnih zbirk, . septembra  so bile dostopne naslednje: OCLC First Search, EBSCO, Pro- Quest Digital Dissertation, Pro Quest, Euridyce Slovenija, GVin, Delov poslovni portal, Ljubljanska Borza, Državni zbor RS, Evropski dokumentacijski center, Strani Evropske unije, Podjetnik.

V knjižnici je mogoˇc tudi dostop do nekaterih revij in ˇcasopisov preko spleta:

Delo, Dnevnik, Veˇcer, Organizacija, Mladina, Finance, Kapital;

Il Corriere della Sera, La Stampa, Il Sole ore, L’Unità, La Repubblica, Pano- rama, Il Mondo;

The Economist, Businessweek, Newsweek, Fortune, Human Resource Manage- ment, Journal of Consumer Research.

Založba

Dejavnost založbe Fakultete za management Koper je usmerjena predvsem v iz- dajanje študijskih in drugih gradiv v podporo izobraževalnemu delu ter v publi- ciranje izsledkov raziskovalnega dela.

V študijskem letu/je založba nadaljevala z izdajanjem študijskih gra- div za programe, ki jih izvaja Fakulteta za management Koper, med njimi so bila posebej številna skripta, saj so bila izdana za vse predmete študijskega programa za izpopolnjevanje Management in upravljanje.

Nadaljevali smo z izdajanjem vseh dosedanjih serijskih publikacij, poleg Štu- dijskega vodnika v slovenšˇcini pa smo zaˇceli izdajati tudi vodnik za tuje študente Exchange Students Guide.



(26)

Prostorski in mater ialni pogoji

Uspešno vkljuˇcevanje Fakutete za management Koper v raziskovalne in ra- zvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni se odraža tudi na založniškem podroˇcju. Delovnim zvezkom Inštituta za raziskovanje v managementu, ki so zaˇceli izhajati v študijskem letu /, se je tako pridružila tudi mednarodna znan- stvena revijaManaging Global Transitions,njena prva številka je izšla spomladi.

    /

Serijske publikacije

Delovni zvezki Inštituta za raziskovanje v managementu , št. . Exchange Students Guide/

Letno poroˇcilo/

Managing Global Transitions: International Research Journal , no.. Moj ˇcas = moja moˇc /

Študijski vodnik /

Zbornik študentov/

Zborniki

Management in e-izzivi: zbornik . strokovnega posveta Visoke šole za management v Kopru, Bernardin,. november.

Monografije

Peter Ješovnik,Evropska unija: zgodovina, ustanove, politike in evropski model družbe.Študentska izdaja.

Jožko Peterlin,Finanˇcna tveganja in vrednost podjetja.

Uˇcbeniki

Janko Kralj,Management: temelji managementa, odloˇcanje in ostale naloge managerjev.

Dane Melavc,Gospodarjenje.

Mitja I. Tavˇcar,Strateški management.

Skripta

Nikolaj Abrahamsberg in Elizabeta Hladniˇc,Gospodarske organizacije in pogodbena razmerja.

Milan Ambrož in Milan Vuga,Pisarniško poslovanje.

Silva Bratož,Business English: company profiles and presentations.

Silva Bratož in Natalie de Bondt,A guide to business correspondence.

Silva Bratož in Natalie de Bondt,Business correspondence.

Helena Cvikl,Turizem.

Drago Dubrovski,Krizni management.

Alenka Kocbek,Geschäftsdeutsch: Ausgewählte Themen.

Dušan Lesjak, Viktorija Sulˇciˇc in Sreˇcko Natek,Elektronsko poslovanje.. in. zvezek.



Reference

POVEZANI DOKUMENTI

razpisanih študijskih programov, ki so se izvajali (1. stopnji in enega na 3. V študijskem letu 2020/21 je veliko študentov izkoristilo možnost podaljšanja statusa podaljšanja

Obsežna analiza trga delodajalcev za njihove diplomante ter analiza iz- kušenj diplomantov , ki je bila izvedena v študijskem letu /, sta dva izmed

Rast brezposelnosti se je nadaljevala tudi decembra. Že od septembra se povečuje število oseb, ki so izgubile delo. Med njimi se povečujeta deleža tistih, ki so

Računanje je igra: Tekmovanje za učen- ce od 1. razreda pripravlja založba Antus, ki izdaja zbirke nalog za reševanje. Sodelovali so vsi razredi, mentorji pa so bili

Čeprav je bila avtomobilska industrija prva, ki jo je prizadela gospodarska kriza, so med njimi tudi podjetja, ki so v letu 2008 dosegla dvomestno rast naložb v raziskave

− storitve, za katere drugi zakon dolo č a, da jih smejo opravljati samo banke.. V kolikor banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije lahko opravlja tudi druge finan č ne

Produkti, ki niso tako prisotni v Izoli, vendar pa bi lahko s svojo navzo č nostjo pripomogli k prepoznavnosti in uspešnosti izolskega turizma, so predvsem kongresni turizem (ni

Med njimi tako najdemo nekaj osnutkov klavirskih skladb, ki jih je skladatelj v omenjenem obdobju priredil za orkester, med njimi Jugoslovansko suito 36 in Ljubkovanje