UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DANILO VARGA
RAZLIKE MED 3, 5 IN 7-LETNIMI OTROKI V GIBLJIVOSTI NEKATERIH SKLEPOV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA
DANILO VARGA
MENTOR: izr. prof. dr. Jera Gregorc
RAZLIKE MED 3, 5 IN 7- LETNIMI OTROKI V GIBLJIVOSTI NEKATERIH SKLEPOV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
Hvala mentorici izr. prof. dr. Jeri Gregorc za svetovanje, usmerjanje in strokovno pomoč pri pisanju diplomskega dela.
Hvala ravnateljicam, vzgojiteljicam in pomočnicam, ki so mi omogočile izvedbo raziskave in vsem staršem ter njihovim otrokom, ki so sodelovali v raziskavi.
Hvala učiteljici Miši Mrzelj, ki me je prijazno sprejela, z menoj delila svoje izkušnje in pomagala pri organizaciji merjenja otrok.
Posebno zahvalo namenjam svoji družini, ki mi je ves čas stala ob strani in me podpirala pri vseh mojih odločitvah.
Hvala Tanji Vodlak za lektoriranje diplomskega dela.
Podpisani Danilo Varga, rojen 16. junija 1979 v Murski Soboti, študent Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Razlike med 3, 5 in 7-letnimi otroki v gibljivosti nekaterih sklepov pri mentorici izr. prof.
dr. Jeri Gregorc avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni, teksti niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.
Ljubljana, maj 2020
NEKATERIH SKLEPOV
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, april 2020
Število strani: 49 Število virov: 16 Število tabel: 8 Število grafov: 8 Število prilog: 3
POVZETEK
Namen diplomskega dela je ugotoviti in analizirati razlike med 3, 5 in 7-letnimi otroki v gibljivosti ledvenega dela hrbtenice, komolca, kolena in gležnja.
V raziskavo je bilo zajetih 90 otrok, po 30 otrok vsake starosti. V vrtcu iz večjega slovenskega mesta smo izmerili 30 3- in 30 5-letnih otrok ter v šoli iz večjega slovenskega mesta 30 7-letnih otrok. S pomočjo vzgojiteljic, učiteljic in vpisnega lista smo v prvem delu zbirali podatke o spolu in starosti otrok. V drugem delu smo opravili meritve v šolski telovadnici ter večnamenskem prostoru v vrtcu. Izmerili smo telesno višino, telesno maso in gibljivost v ledvenem delu hrbtenice, komolcu, kolenu in gležnju (v dveh položajih) s pomočjo goniometra.
Zanimalo nas je, ali spol, starost, telesna višina in telesna masa vplivajo na gibljivost v izmerjenih sklepih. Za povezavo med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov test korelacije, za razlike med skupinami pa analizo variance (ANOVA) in Games-Howell Hoc test.
Ugotovili smo, da so deklice bolj gibljive od dečkov v ledvenem delu hrbtenice in komolcu.
Rezultati meritev so potrdili, da so nižji otroci bolj gibljivi od višjih v ledvenem delu hrbtenice in kolenu. Nadalje smo ugotovili, da so 3-letniki najbolj gibljivi v ledvenem delu hrbtenice in da so 7-letniki najbolj gibljivi v komolcu in kolenu. Pomembna razlika v gibljivosti pa se je pokazala tudi pri lažjih otrocih, ki so bolj gibljivi v ledvenem delu hrbtenice kot pa težji otroci.
telesna masa) povezane z gibljivostjo v posameznih sklepih. Največje razlike med antropometričnimi karakteristikami in gibljivostjo so se pokazale v ledvenem delu hrbtenice, kolenu in komolcu, medtem ko v gležnju ni bilo statistično značilnih razlik.
Ključne besede: gibljivost, otroci, sklepi, telesni razvoj, telesna razmerja, razlike
THE MOBILITY OF SOME JOINTS
University of Ljubljana, Faculty of Education, April 2020
Pages: 49 Tables: 8 Graphs: 8 Sources: 16 Annexes: 3
ABSTRACT
The purpose of this paper is to identify and analyze the differences between children aged 3, 5 and 7 in the mobility of the lumbar region of the spine, the elbow, the knee and the ankle.
The research included 90 children, 30 of each age. We measured 30 3- and 5-year-old children at a nursery in a larger Slovenian town and 30 7-year-old children at school in a larger Slovenian town. In the first part we collected data on gender and age of children, with the help of teachers, educators and enrollment papers. In the second part, measurements were taken in the school gym and in the multipurpose room in the nursery. We measured body height, body weight and mobility in the lumbar region of the spine, the elbow, the knee and the ankle (in two positions) using a goniometer. We were interested in whether gender, age, height and weight affects mobility in the measured joints. We used the Pearson correlation test fort the relationship between the variables and the analysis of variance and Games-Howell Hoc Test fort the differences between the groups.
We found that girls are more flexible than boys in the lumbar region of the spine and in the elbow. The results of the measurements also confirmed that shorter children are more flexible than taller children in the lumbar region of the spine and in the knee. We also discovered that 3-year-olds are most flexible in the lumbar region of the spine and that 7-year-olds are most flexible in the elbow and in the knee. A significant difference in flexibility was also found in lighter children, who were more flexible in the lumbar region of the spine than heavier children.
associated with mobility in individual joints. The greatest correlation of anthropometric characteristics with mobility was found in the lumbar region of the spine, knee and elbow, while there were no statistically significant differences in the ankle.
Keywords: mobility, children, joints, physical development, physical relationships, differences
1 UVOD………1
2 PREDMET IN PROBLEM……….2
2.1 TELESNI RAZVOJ………...2
2.2 GIBLJIVOST………..5
2.3 VPLIV NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV NA GIBLJIVOST……….………..9
2.4 DOSEDANJE RAZISKAVE GIBLJIVOSTI
SKLEPOV PRI OTROCIH………10
3 CILJI………...17
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA………...17
5 METODE DELA………...17
5.1 VZOREC………17
5.2 VZOREC SPREMENLJIVK………...18
5.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV………...20
5.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV………20
6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA………...21
6.1 INTERPRETACIJA IN ANALIZA PODATKOV……….24
6.1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1……….24
6.1.2 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2……….25
6.1.3 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3……….29
7 RAZPRAVA………...34
8 ZAKLJUČEK………...37
9 VIRI IN LITERATURA………39
10.1 PRILOGA 1: Intervju.………... 43
10.2 PRILOGA 2: Soglasje………46
10.3 PRILOGA 3: Rezultati meritev………..47
KAZALO TABEL
Tabela 1: Starost izmerjenih otrok……….21Tabela 2: Razlika med otroki v telesni višini in telesni masi glede na starost……….24
Tabela 3: Razlika med otroki v telesni višini in telesni masi glede na spol in starost…………..24
Tabela 4: Rezultati analize variance za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v gibljivosti določenih sklepov glede na spol………25
Tabela 5: Rezultati analize variance za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v gibljivosti določenih sklepov glede na starost……….26
Tabela 6: Prikaz povezanosti med telesno višino in gibljivostjo v določenih sklepih………....27
Tabela 7: Prikaz povezanosti med telesno maso in gibljivostjo v določenih sklepih………..…28
Tabela 8: Shematičen prikaz analize rezultatov iz tabel 4, 5, 6 in 7………..…..33
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Spol otrok………..21Graf 2: Starost otrok………..22
Graf 3: Telesne višine otrok………..22
Graf 4: Telesne mase otrok………23
Graf 5: Razlike v gibljivosti glede na spol……….29
Graf 6: Razlike v gibljivosti glede na starost………..30
Graf 7: Razlike v gibljivosti glede na telesno rast………..31
Graf 8: Razlike v gibljivosti glede na telesno maso………32
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Intervju………..43 Priloga 2: Soglasje……….46 Priloga 3: Rezultati meritev………...47
-1-
1 UVOD
Gibljivost je ena temeljnih gibalnih sposobnosti in je v soodvisnosti z drugimi gibalnimi sposobnostmi. Pomembno je, da že v predšolskem obdobju posvečamo dovolj pozornosti tej gibalni sposobnosti, saj je mnogokrat zapostavljena. Sodobni življenjski slog človeka postaja vse bolj pasiven in ob povečevanju sedečega načina življenja ter pomanjkanja gibanja, se slabšajo tudi vse naše gibalne sposobnosti. Tak način življenja se na gibljivosti odraža že v predšolskem in šolskem obdobju. To se kaže v pretiranem krajšanju določenih mišic na eni strani in v pretiranem daljšanju mišic na drugi strani, kar vpliva na gibljivost določenih sklepov.
Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij. V prvem poglavju smo definirali telesni razvoj otrok na podlagi literature s tega področja. V drugem poglavju smo opredelili gibljivost kot gibalno sposobnost in njen pomen na naše vsakdanje življenje. Vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na gibljivost smo zajeli v četrtem poglavju in v petem poglavju opredelili raziskovalna vprašanja, ki smo jih s pomočjo statističnih analiz opisali in interpretirali v šestem poglavju diplomskega dela.
Pri otrocih in odraslih je gibljivost povezana z različnimi dejavniki. Skozi diplomsko delo smo poizkušali ugotoviti, kateri so ti dejavniki in kakšen je posamezen vpliv dejavnika na gibljivost v posameznih sklepih pri otrocih starih 3, 5 in 7 let. Da bi to lahko ugotovili, smo preverili druge raziskave na tem področju, literaturo in podatke iz športno vzgojnih kartonov (oz.
SLOfit). V praktičnem delu smo opravili meritve v šoli in vrtcu z goniometrom, metrom in tehtnico, kjer smo merili maksimalno gibljivost komolca, gležnja, kolena, hrbtenice v predklonu ter izmerili tudi telesno maso in telesno višino otrok.
-2-
2 PREDMET IN PROBLEM
2.1 TELESNI RAZVOJ
Otroci ne rastejo enakomerno, saj v njihovem razvoju izstopata dve obdobji hitre rasti. Prvo je dve leti po rojstvu in drugo v času mladostništva. Med spoloma obstajajo razlike glede hitrosti rasti. Ob rojstvu so dečki višji in težji od deklic in tako ostane nekje do enajstega ali dvanajstega leta starosti (Videmšek in Pišot, 2007, v Kosi, 2012).
A. Erjavec (2010) navaja, da so normalno razviti predšolski otroci zelo gibljivi, saj so pri njih telesne strukture zelo elastične in so zato sposobne velikih amplitud. Poudarja tudi, da v prvih treh letih otroci rastejo hitreje kot kadarkoli kasneje v življenju. Hitra rast se upočasni v drugem in tretjem letu, saj takrat otrok veliko energije porabi za gibalno aktivnost (predvsem hojo). V petem in šestem letu pa otrok zopet hitreje raste. Hitrost rasti je pomembna, ker je ena od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na gibljivost v sklepih (Videmšek in Pišot, 2007, v Erjavec, 2010).
Pomemben vpliv na otrokovo rast in razvoj ima sestava in razvoj kosti, sklepov in skeletno mišičevje. Večina kosti se razvije iz hrustanca. Nastanek kosti imenujemo zakostenevanje.
Diafize stegnenice in golenice začnejo kosteneti že v osmem embrionalnem tednu, njihovo kostenenje pa se zaključi okoli 20. leta. Rast kosti se preneha med 15. in 25. letom, pri ženskah nekoliko prej kot pri moških. Pri stalnem obremenjevanju se trdnost in količina kostnine povečata, pri telesno neaktivnih ljudeh pa se količina kostnine zmanjša. Kosti so med seboj povezane s sklepi, ki jih delimo glede na gibljivost ali glede na to, kako so kosti povezane med seboj (na gibljive - prave sklepe – in na negibljive – neprave sklepe -). Gibljivost sklepov je odvisna od oblike sklepnih površin. V diplomskem delu smo se posvetili predvsem sklepom, ki jih bomo omenili v nadaljevanju. Sklep med nartnimi kostmi (gleženj) je drsni in se lahko upogiba (dorzalna in plantarna fleksija). Komolčni sklep je sestavljen med nadlahtnico, podlahtnico in koželjnico ter je tečajast sklep, ki se lahko upogiba, izteza in rotira. Kolenski sklep je sestavljen med stegnenico, golenico in pogačico ter je kombiniran sklep (tečajasti in čepasti), ki se lahko upogiba, izteza in rotira, če je sklep delno upognjen.
-3-
Sklep med vretenci je fasetni sklep in gibi so neznatni, saj so sklepne površine ravne.
Hrbtenična vretenca opravljajo več zahtevnih nalog. Poleg tega, da držijo telo v pokončni drži in nosijo njegovo težo, omogočajo tudi pripogibanje naprej in usločitev telesa nazaj. Gibljivost dajejo hrbtenici v skupine povezana vretenca in prožni medvretenčni hrustančni ploščki.
Vretenca in mišice okrog njih povezuje preplet kit, ki utrjujejo sklepe in nadzirajo gibe.
Skeletno mišičje skupaj z okostjem in sklepi tvori aktivni del gibal, ki nam omogoča gibanje, vzdrževanje telesne drže, stabilizacijo sklepov, tvorbo toplote (za vzdrževanje telesne temperature) in opravljanje telesnih aktivnosti. Skeletne mišice pri odraslih predstavljajo kar 40% telesne mase. V telesu je okoli 650 mišic, ki so s kitami pritrjene na kosti. Potekajo tako, da prečkajo vsaj en sklep, običajno dva ali več (Dolinar idr., 2017).
Za razvojno obdobje otroka, ki poteka do 3. leta, je značilno, da glava in trup predstavljata četrtino telesne mase in višine. Okončine so kratke, trebuh pa je večji od prsnega koša. V obdobju dojenčka ima otrok veliko podkožnega maščevja, ki mu služi kot zaščita. Telesna višina in masa hitro naraščata, težišče telesa pa je premaknjeno navzgor, zato so otroci v tem obdobju nagnjeni k padcem. Za obdobje zgodnjega otroštva, od 3. do 6. leta starosti je značilno, da se naraščanje telesne višine in mase upočasni. Telesna rast se povečuje do 5. leta starosti, nato pa se povečuje povprečno za 5 do 6 centimetrov letno. Prav tako pa v zgodnjem otroštvu enakomerno narašča telesna masa in sicer v povprečju za 2,25 kg letno. Telesna rast pa je razlog za povečevanje telesne mase. V začetku zgodnjega otroštva je glava še vedno večja od trupa, prav tako so tudi okončine še vedno krajše. Do 4. leta starosti se izvajajo tudi meritve obsega glave. Na ta način spremljajo zgodnjo rast možganov, saj ima lobanja pomembno vlogo pri varovanju rastočih možganov. Indeks telesne mase (ITM), ki predstavlja razmerje med telesno višino in maso, enakomerno pada, vendar pa se med 6. in 7. letom starosti prične postopno povečevati. Obstajajo sicer razlike med spoloma, ki so zanemarljive. Dečki so malenkost višji in težji od deklic (Čeklić, 2015).
-4-
V prvih letih življenja otroci hitro rastejo, hitreje kot kdaj pozneje. Poleg povečanja višine in teže se spreminjajo tudi telesna razmerja. V prvem letu starosti otrok zraste v povprečju za 25 centimetrov, v drugem letu za 12,5 centimetrov, nato se rast upočasni do šestega leta starosti, takrat zraste otrok od 5 do 6 centimetrov letno. Ugotovljeno je bilo, da so dečki do osmega leta višji od deklic, nato se to spremeni in deklice v naslednjih letih rastejo hitreje (Krombholz, 2018).
Razvoj telesne rasti pri otrocih lahko razdelimo na tri pomembne faze:
- 1. faza (0 – 3 let). Rast se podvoji.
- 2. faza (od 3. leta do pubertete). Rast se poveča za 5 – 6 cm letno.
- 3. faza (od pubertete do 17. leta starosti pri deklicah oz. do 19. leta starosti pri dečkih). Rast se poveča do 10 cm letno.
Najhitreje rastejo otroci v prvih treh letih. V tem času pridobijo toliko telesne višine, tako da se njihova rast skoraj podvoji. Ne pridobivajo le na telesni višini, ampak se povečuje celoten razvoj otrok v tej fazi (plazenje, hoja, govor). V drugi fazi se telesna rast nekoliko upočasni, a se vseeno povečuje, v povprečju za 5 do 6 centimetrov letno. S puberteto se zopet poveča hitrost rasti (na leto zrastejo otroci tudi do 10 cm). Pri deklicah se telesna rast zaključi pri približno 17.
letu, pri dečkih pa dve leti kasneje. V vsaki od teh faz se telesna rast povečuje skoraj dnevno.
Zaradi hitre rasti se pojavljajo bolečine (predvsem v nogah). Bolečine se pojavljajo najpogosteje ravno ob prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje. Razlog za bolečine je, po mnenju strokovnjakov, da kite in vezi ne morejo slediti hitri rasti telesa. Posledica tega je tudi slabša gibljivost v sklepih (Bauer, 2020).
-5-
2.2 GIBLJIVOST
Gibljivost se opredeljuje kot ena izmed bazičnih gibalnih sposobnosti (Pistotnik, 2017). A.
Humar (2016) navaja, da se gibalne sposobnosti nenehno razvijajo in da so značilna tudi občasna obdobja mirovanja ter tudi upadanja sposobnosti. Pravi tudi, da določene gibalne sposobnosti prej dosežejo najvišjo stopnjo razvitosti, druge pa kasneje ali pa sploh nikoli. Za obdobje zgodnjega otroštva je značilno, da se nekatere gibalne sposobnosti hitreje razvijajo in bolj intenzivno, npr. koordinacija in hitrost, razvoj drugih sposobnosti, npr. ravnotežja, gibljivosti, moči in vzdržljivosti, pa je nekoliko manj intenziven in počasnejši (Malina idr., 2004, v Humar, 2016).
V vsakdanu pomanjkanje gibljivosti pogosto predstavlja oviro za kakovostno življenje. Zaradi preveč »statičnega« načina življenja pa danes že petletniki in šestletniki izgubljajo gibljivost, to je v času, ko bi jo morali pravzaprav najbolj razvijati. Pri gibljivosti je namreč tako, da je najboljše obdobje za razvoj te gibalne sposobnosti ravno obdobje otroštva, nato pa te sposobnosti, če jih ne vzdržujemo, začno slabeti (Schmidt, 2009).
Gibljivost (oz. fleksibilnost) lahko opredelimo kot gibalno sposobnost, ki predstavlja izvajanje velikih razponov gibov v sklepih ali v sklepnih sistemih posameznika. Obstajajo tudi druga poimenovanja te sposobnosti, vendar ta običajno niso ustrezno uporabljena in imajo v strokovnem jeziku drug pomen. Izraz prožnost (oziroma elastičnost) tako opredeljuje le sposobnost raztezanja mišice pod vplivom zunanje sile in vrnitve mišice v prvoten položaj po prenehanju delovanja te sile. Izraz gibčnost pa po drugi strani označuje človekovo lastnost, da neko gibanje opravlja hitro, koordinirano in z velikimi razponi, torej je gibčnost posameznika odvisna od gibljivosti ter tudi od nekaterih drugih gibalnih sposobnosti. Navedenih izrazov med seboj ne smemo zamenjevati, ker niso sinonimi in ne označujejo istih gibalnih pojmov (Pistotnik, 2017).
-6-
Ena izmed osnovnih gibalnih sposobnosti človeka je gibljivost. Zaradi tega ima pomemben vpliv na splošno gibalno učinkovitost in kakovost življenja posameznika. Višja kot je raven gibljivosti, lažje posameznik premaguje napor, gibanje opravlja bolj ekonomično, prav tako pa je manj občutljiv za nastajanje tako akutnih poškodb kot tudi kroničnih obrab (Šarabon, 2016).
Maksimalna gibljivost je odvisna tudi od starosti. Tako je gibljivost v sklepih ob rojstvu največja, nato se v predšolskem obdobju zelo hitro manjša, v najstniških letih se gibljivost v sklepih manjša počasneje, v dobi odraslosti pa ostaja skoraj na istem nivoju (Kerr, 2003, v Brunner in Renz, 2010).
Kakšno gibljivost bo posameznik sposoben izraziti, je v določeni meri odvisno od dednosti, v določeni meri pa od nekaterih dejavnikov, ki jih je potrebno poznati, če želimo vplivati na njeno povečanje. Gibljivost je eden od bolj pomembnih dejavnikov človekove optimalne telesne pripravljenosti (Pistotnik, 2017).
Gibljivost človeka lahko povežemo s povečano raztegljivostjo mišice, ki je lahko posledica zmanjšane togosti ali povečanja dolžine mišice (Weppler in Magnusson, 2010).
Otroci v predšolskem obdobju so ekstremno gibljivi, saj njihov skelet (oziroma kosti) še vsebuje visok delež hrustančnega tkiva. Poleg tega pa na gibljivost pri otrocih pozitivno vplivajo njihova telesna razmerja. Gibljivost v sklepih je odvisna tudi od gibljivosti in položaja tetiv in ligamentov, ki držijo sklep v določenem položaju. Bolj ohlapne so te vezi, bolj gibljiv je sklep in večja je tudi možnost, da pride do izpaha v sklepu (Warum sind kinder so beweglich, b.d).
Pri obravnavi človekovega telesa struktura gibljivosti ni enovita, saj je gibljivost v raziskavah, ki so bile opravljene na tem področju, predstavljena kot večdimenzionalna sposobnost, kjer je opredeljena s topološkimi kriteriji, ki gibljivost delijo glede na telesne predele, oziroma na sklepe in sklepne sisteme v katerih se pojavlja. Pri opredelitvi pojavnih oblik gibljivosti pa sta pomembna tudi akcijski in prostorski kriterij.
-7-
Akcijski kriteriji opredeljujejo gibljivost glede na tip osnovnega giba v sklepu, oziroma v sistemu sklepov. Osnovne gibe človekovega telesa delimo na iztegovanje (ekstenzija), upogibanje (fleksija), primikanje (addukcija), odmikanje (abdukcija) in sukanje (rotacija). Po prostorskih kriterijih pa se gibljivost opredeljuje glede na ravnino, v kateri se gib izvaja (bočna – sagitalna, čelna – frontalna, vodoravna – horizontalna). V grobem delimo gibljivost na tri pojavne oblike, ki so bile določene predvsem zaradi uporabljenih merskih postopkov, v katerih so bili zajeti le večji sklepi in sklepni sistemi človekovega sistema, ki so pomembni za njegovo gibalno izraznost v športu. Tako je gibljivost opredeljena kot: gibljivost ramenskega obroča, gibljivost trupa in gibljivost kolčnega sklepa. Pomembno je tudi, da obravnavamo pojavno obliko gibljivosti za vsak sklep posebej. Povečana gibljivost v enem sklepu namreč bistveno ne vpliva na izraz gibljivosti v drugih sklepih, še posebno, če so ti povsem na drugem koncu gibalnega aparata (npr. povečana gibljivost v skočnem sklepu v ničemer ne vpliva na izboljšanje gibljivosti v zapestju). Glede na izvor sile, ki je potrebna za doseganje maksimalnega razpona giba pa delimo gibljivost na aktivno in pasivno. Kot aktivno gibljivost opredeljujemo tisto, pri kateri se maksimalen razpon giba doseže z lastno mišično silo. Pri pasivni gibljivosti pa maksimalni razpon gibov dosegamo pod vplivom zunanjih sil (partner; lastna roka, ki razteza nogo; masa lastnega telesa ali bremena ipd.). Običajno se pri pasivni gibljivosti dosegajo večji razponi gibov kot pri aktivni, saj so zunanje sile lahko večje od lastne mišične sile in tako obsklepne strukture raztegnejo v večji meri (Pistotnik, 2017).
Na gibljivost v sklepih imajo velik vpliv strukture mehkih tkiv vezivnega tkiva in kosti. Na teh delih so mišice pritrjene s kitami na kostne strukture ali pa na čašice z vezivnim tkivom.
Ligamenti upravljajo gibanje v sklepih, omejujejo posamezna gibanja in zagotavljajo stabilnost sklepu. Elastična vlakna so prisotna predvsem v ohlapnem vezivnem tkivu, elastičnem hrustancu, koži ter v kitah in vezeh. V vezivnih stenah je količina elastičnih vlaken v določenih vezivnih tkivih zelo različna. Npr. v koži najdemo le od 2 % do 5 % elastičnih vlaken, medtem ko jih vezivne stene vsebujejo 50 %.
-8-
Kot nam že ime pove, zagotavljajo elastična vlakna tkivu elastičnost in s tem tudi gibljivost.
Kolagen je po vodi, druga največja komponenta, ki jo vsebuje vezivno tkivo. Kolagen je prisoten v tkivih, ki so pod velikimi nateznimi obremenitvami; v vezeh, tetivah, vezivnih tkivih, kosteh (Van den Berg, 2003, v Brunner in Renz, 2010).
S starostjo postaja tudi koža manj elastična (kar ima vpliv tudi na gibljivost v sklepih), kolagenska vlakna so manj prožna, koža se tanjša. Posledice staranja kože se kažejo v zmanjševanju elastičnosti, nastanku motenj pigmentacije in v nastajanju gub. Zmanjša se število vezivnih celic fibroblastov, podkožna maščoba se stanjša, medtem ko se maščoba globokega sloja poveča. Maščobo podpirajo le vezi, ki po številnih letih napenjanja in raztezanja postanejo ohlapnejše. Zmanjša se število kolagenskih in elastičnih vlaken (Dolinar, Cunk Manić, Tarman Šmit, 2017).
Pistotnik (2017) pravi, da lahko gibljivost merimo na različne načine. Poznamo tri osnovne postopke merjenja. Laboratorijske meritve nam dajejo najbolj natančne in najbolj zanesljive rezultate. Vendar pa te meritve niso namenjene splošni uporabi, saj je merjenje zamudno, zato jih uporabljajo za merjenje gibljivosti vrhunskih športnikov. Za splošno uporabo so primerni situacijski gibalni testi. Mednje spadajo linearni merski postopki, pri katerih so rezultati izraženi v centimetrih (npr. predklon na klopci). Med situacijske gibalne teste vključujemo tudi goniometrijo (merjenje kotov). Z goniometrom merimo začetno in končno lego največjega razpona giba. Rezultati so izraženi v stopinjah. Tretji način merjenja gibljivosti pa so orientacijski normativi. To je preprostejši postopek merjenja gibljivosti, ki ni najbolj natančen (npr. predklon sede z iztegnjenimi koleni – vrste gibljivosti razdelimo na tri skupine: oseba se z dlanmi dotakne stopal, s prsti na rokah se dotakne stopal, s prsti na rokah se ne dotakne stopal).
-9-
2.3 VPLIV NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV NA GIBLJIVOST
Gibljivost je v največji meri odvisna od notranjih dejavnikov, ki so vezani na zgradbo in delovanje telesa (anatomski, morfološki, fiziološki, biološki, psihološki) ter zunanjih dejavnikov, ki na človekovo telo vplivajo iz okolja (temperatura okolja, obdobje dneva, prehrana). Tako na gibljivost v sklepih vpliva višina otroka v obliki anatomskih dejavnikov (oblika sklepov, sklepne vezi, sklepne ovojnice, dolžina mišic ter koža) ter morfoloških dejavnikov (dolžinske izmere telesa, obsegi telesnih delov, premeri oz. robustnost sklepov).
Večja dolžina telesnih delov povzroča manjšo gibljivost v sklepih, saj je pogosto ovirana s prekratkimi in zato bolj napetimi mišicami. Prav tako pa imajo široki sklepi negativen vpliv na gibljivost, saj imajo velike površine ter posledično večje prirastišče za močnejše mišice. Ob tem pa lahko težo otroka povežemo z notranjim dejavnikom (morfološkim dejavnikom), saj debelejše plasti maščobnega tkiva fizično ovirajo izvedbo gibov z velikimi razponi, zato so suhi ljudje običajno bolj gibljivi. Gibljivost in teža sta povezani tudi z zunanjim dejavnikom (prehrana), saj struktura telesa (povečevanje količine podkožnega mastnega tkiva) vpliva na gibljivost v sklepih. Za dobro gibljivost je pomemben vnos ustreznih hranil v pravem razmerju ter primeren vnos tekočine, da lahko mišice ohranjajo potreben nivo viskoznosti in s tem ustrezno elastičnost. Na gibljivost pa vpliva tudi spol, ki je notranji dejavnik (biološki dejavnik). Ženske so zaradi svoje telesne zgradbe, ki vsebuje manj mišičnega tkiva in več maščobnega tkiva, v povprečju za 20 – 30 % bolj gibljive kot moški. Pomembna pa je tudi hormonska sestava žensk v obliki estrogena (Pistotnik, 2017).
-10-
2.4 DOSEDANJE RAZISKAVE GIBLJIVOSTI SKLEPOV PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Že v času Hipokrata so zdravniki raziskovali gibljivost sklepov, vendar vzrokov za razlike med
»normalnimi« in hipermobilnimi sklepi niso odkrili. Normalna sklepna gibljivost je posledica delovanja sklepne kapsule, ligamenta in mišičnega tonusa. Odpornost proti raztezanju in drgnjenje s plastjo tetive ovira gibljivost sklepov. Obstajajo jasni dokazi, da določeni faktorji, kot so spol, starost, etnična skupina, določene fizične aktivnosti in njihova intenzivnost ter določena patološka stanja, vplivajo na gibljivost v sklepih. Kot trdita Varella Garcia in Forni (2005), imajo ženske večjo gibljivost v sklepih kot moški in te razlike se kažejo tudi v različnih starostih. Po drugi strani, je njuna raziskava potrdila, da so povprečne razsežnosti v gibljivost sklepov, večje pri otrocih ter mladostnikih, kot pri odraslih. V raziskavi, ki sta jo Varella Garcia in Forni (2005) opravila v Braziliji in so vključevale 1120 brazilskih otrok starih od 4 do 7 let, sta ugotovila, da spol in starost vplivata na gibljivost v sklepih. Potrdila sta, da imajo tudi v predšolskem obdobju deklice večjo gibljivost v sklepih kot dečki. Razlog je verjetno v zgradbi teles pri deklicah (imajo višjo stopnjo maščevja in večjo količino vode v telesu) in zgradbi teles pri dečkih (imajo več mišične mase od deklic, kar vpliva na zmanjšano gibljivost v sklepih).
Njuna raziskava je dokazala tudi, da se gibljivost v sklepih zmanjšuje z naraščanjem starosti pri otrocih. Razlog za to pa je rast premera mišic, zmanjševanja vsebnosti vode in povečanja navzkrižnih povezav med molekulami. Beighton, Wordsworth, Binns in Grahame (1983) so ugotovili, da se s povečevanjem starosti zmanjšuje gibljivost v sklepih. V obdobju otroštva se gibljivost v sklepih s starostjo zmanjšuje hitreje, v obdobju odraslega človeka pa se zmanjšuje bolj počasi. Pri predšolskih otrocih so bile izvedene tudi druge podobne raziskave. Npr. Carter in Wilkinson (1964) sta ugotovila 7 % maksimalno gibljivost v sklepih pri otrocih starih med 5 in 14 let. Breighton (1973) pa je ugotovil 6 % maksimalno gibljivost v sklepih pri dečkih ter 20
% pri deklicah (pri Afričanih, starih od 0 do 19 let). Silverman (1975) je definiral 10,5 % maksimalno gibljivost pri 5 do 10 let starih otrocih. Subramanyam in Janaki (1996) pa sta ugotovili 65 % maksimalno gibljivost pri dečkih ter 35 % pri deklicah, starih med 6 in 10 let.
-11-
Avtorici članka ugotavljata, da se rezultat njune raziskave (65 % maksimalna gibljivost) od drugih raziskav razlikuje zaradi manj številčnega vzorca ter različnih starosti otrok, ki so bili testirani. Ugotavljata tudi, da nista zasledili nobenih raziskav, ki bi izrecno zajemale predšolske otroke, kar še otežuje primerjave rezultatov z drugimi raziskavami. Predpostavljata, da otroci, ki so dosegali najvišje rezultate v maksimalni gibljivosti sklepov, v odrasli dobi ne bodo več tako dobro gibljivi v sklepih- zaradi dejstva, ker se gibljivost zmanjšuje s starostjo. Večja maksimalna gibljivost v sklepih pri otrocih naj bi bila posledica nezrelosti oziroma nedokončane razvitosti sklepov. Avtorici ugotavljata tudi, da obstajajo velike razlike v gibljivosti sklepov pri predšolskih otrocih. Raziskava je bila opravljena pri otrocih, starih med 4 in 7 let, a tudi v teh starostih obstajajo občutne razlike. Pokazalo pa se je tudi, da maksimalna gibljivost v enem sklepu ne pomeni, da obstaja zelo dobra gibljivost tudi v drugih sklepih (Varella Garcia in Forni,, 2005).
Ugotovljeno je bilo, da je maksimalna gibljivost v sklepih večja pri Azijcih- kot pri Afričanih, Afričani pa imajo večjo maksimalno gibljivost v sklepih kot Evropejci (Keer, 2003, v Brunner in Renz, 2010).
Jelsma idr. (2013) so odkrivali, ali obstaja povezava med gibljivostjo v sklepih in motorično zmogljivostjo- pri otrocih starih od 3 do 16 let. V raziskavi je sodelovalo 36 otrok z razvojno motnjo koordinacije in 352 otrok v običajnem razvoju. Maksimalna gibljivost v sklepih je bila izmerjena z goniometrom, motorična zmogljivost pa z napravo za oceno gibanja (MABC).
Maksimalna gibljivost v skupini otrok z razvojno motnjo koordinacije, je bila večja kot pri drugi skupini otrok. Ugotovljena je bila negativna korelacija med motorično zmogljivostjo in maksimalno gibljivostjo v sklepih (predvsem v kolenskem sklepu) pri skupini z razvojno motnjo koordinacije.
-12-
Pri otrocih v običajnem razvoju ni bilo dokazane povezave (oziroma korelacije) med gibljivostjo v sklepih in motorično zmogljivostjo. Po drugi strani pa avtorji navajajo, da večja gibljivost v sklepih negativno vpliva na motorično zmogljivost pri otrocih z razvojno motnjo koordinacije.
Raziskava (Romeo idr., 2016), ki je bila izvedena v Italiji, je poizkušala oceniti maksimalno gibljivost v sklepih pri predšolskih otrocih. Avtorji so raziskovali maksimalno gibljivost pri populaciji predšolskih otrok (mlajših od 5 let). Merili so gibljivost na petih delih telesa (pasivna dorzalna fleksija petega prsta, pasivna hiperekstenzija komolca, pasivna hiperekstenzija kolena, pasivna postavitev palca na upogibno stran podlakti, pasivna dorzalna fleksija gležnja).
Izmerjenih je bilo 284 zdravih predšolskih otrok (146 dečkov in 138 deklic) in 26 predšolskih otrok z genetskimi motnjami (15 dečkov in 11 deklic). Razlik v zvezi s spolom ali starostjo niso opazili.
Končna višina otrok iz razvitih držav je večja- kot pri otrocih iz manj razvitih držav in njihove telesne oblike so si podobne. Genetske vplive na rast je sicer težko določiti, a otroci v razvitih državah dosegajo t. i. genetski potencial – to je zmožnost posameznika, da pri določeni funkciji, v tem primeru rasti, doseže njen teoretični vrh s pravilnim razvojem, treningom in prehrano (The free medical dictionary, 2015, v Malus, 2016).
Pri študiji (Ivelja, 2017), ki je bila opravljena pri slovenskih šolarjih, je bilo ugotovljeno, da so otroci v povprečju vse močnejši in gibčnejši. Ugotovljeno je bilo, da se delež gibalno zanemarjenih otrok zmanjšuje. Medtem ko so bili rezultati iz leta 2011 precej slabši kot rezultati iz devetdesetih (14% več gibalno zanemarjenih otrok od ostalih merjenj in 5% več gibalno zanemarjenih otrok kot v začetku devetdesetih), od leta 2017 delež vztrajno pada in se približuje ravni iz devetdesetih. Po mnenju strokovnjakov gre razlog za pozitiven trend- pri deležu gibalno zanemarjenih otrok- pripisati sistemskim ukrepom, zlasti projektu Zdrav življenjski slog – dve dodatni uri športne vadbe na teden.
-13-
Žišt (2017) je zapisal, da dr. Janko Strel , ki je pred 30 leti ustanovil športno-vzgojni karton pravi, da so bila dekleta leta 2017 za 4 % gibalno učinkovitejša kot dekleta leta 1990, fantje pa so bili za 1,7 % slabši. Opozoril je tudi na to, da je izredno pozitiven trend pri šestletnikih, ki ga pripisujejo učinkom programa Zdrav življenjski slog.
Slovenski šolarji so med letoma 1995 in 2015 višji za 0,8 %, težji pa za kar 4,6 %. Njihova kožna guba tricepsa se je povečala za kar 14 %. Otroci so čedalje manj vzdržljivi, kar negativno vpliva na njihovo zdravje in tudi na šolsko učinkovitost. Izrazito se zmanjšuje moč rok in ramenskega obroča, kar posledično povzroča slabo držo otrok, v kasnejših letih pa številne težave s hrbtenico (Jurak, 2015).
Otroci so se včasih veliko igrali v naravi. Plezali so po drevesih in si na ta način krepili ramenski obroč. Danes tovrstna igra ni več moderna. To pa vpliva na telesne zmogljivosti otrok.
Ugotovljeno je bilo, da je predvsem pri dečkih zelo upadla moč rok in ramenskega obroča. Tudi koordinacija gibanja celotnega telesa in gibljivost sta pri današnji generaciji slabši. To bi lahko imelo dolgoročne posledice. Gibljivost in koordinacija sta namreč zelo pomemben dejavnik preprečevanja padcev v starosti, zato bi bilo smiselno dajati več poudarka gibljivosti in koordinaciji pri urah športne vzgoje (Baželj, 2012).
Mnoge raziskave, ki so bile opravljene na področju gibljivosti, so pokazale, da je gibljivost zelo pomemben dejavnik v človekovem življenju, npr. študija o raztezanju (Stretching Study), ki je potekala pod okriljem ameriškega upravnega organa za tekaško področje USATF (USA Track and Field), med letoma 2007 in 2009; raziskave na podlagi testiranj s FMS – sistemom za ocenjevanje in rangiranje osnovnih funkcijskih gibov človeka (Cook, G.), raziskava teniške zveze Slovenije o pozitivnih učinkih raztezanja (raziskava o dolžini raztezanja). Ugotovljeno je bilo, da je splošno dobro počutje posameznika odvisno od primerne stopnje gibljivosti, saj je zmožnost mišične sprostitve povezana z zmanjšanjem psihične napetosti.
-14-
Ugotovljeno je bilo, da se z neaktivnostjo zmanjšuje gibljivost in zaradi tega lahko razponi gibov padejo pod raven, ki je nujna za opravljanje vsakdanjih opravil, kot so: zavezovanje čevljev, vzvratna vožnja avtomobila ipd. Zmanjšana gibljivost vpliva na siromašenje gibalne izraznosti posameznika, kar se je pokazalo tudi pri težkih fizičnih delih, ki so jih opravljali delavci in pri katerih so se pojavili odsekani, grobi gibi, v gibih pa ni bilo lahkotnosti in skladnosti. V raziskavah so ugotovili, da je gibljivost pomembna kvaliteta pri izvajanju vseh športnih aktivnosti, še posebno pri estetskih športih (npr. športna gimnastika, športna ritmična gimnastika, umetnostno drsanje, ples…). Dokazano je bilo, da je skoraj 80 % bolečin v križu pri mlajših starostnih skupinah posledica zmanjšane gibljivosti v nekaterih sklepih gibalnega aparata in neustreznega mišičnega steznika, ki naj bi podpiral hrbtenico (slaba telesna drža povzroči krajšanje, ali pa pretirano raztezanje določenih mišičnih skupin). Našteta dejstva kažejo, da je gibljivost eden temeljnih dejavnikov pri izražanju koordinacije, hitrosti, moči, natančnosti in vzdržljivosti (Pistotnik, 2017).
Komperšak (2018) je analiziral podatke NIJZ in ugotovil, da je pred vstopom v šolo okoli 10
% slabih telesnih drž, v starosti med 7. do 19. letom pa se dvigne na 20 %. To je posledica povečanega obsega sedečih obveznosti. Otroci danes vse več budnega časa preživijo sede (najmanj 60 % budnega časa). Ta procent se s starostjo le povečuje. Biomehanski dejavniki tveganja, ki ob dolgotrajnem sedenju povzročajo težave, kot so neudobje, otrdelost, utrujenost, so statičnost drže, nevtralni položaj sklepov in mehanski pritisk na tkiva. Dolgotrajna izpostavljenost tem statičnim obremenitvam negativno vpliva na hrbtenično strukturo in funkcijo trupa. V sedečem položaju so nekatere mišice v skrajšanem, druge pa v podaljšanem položaju, zaradi česar so dovzetne za zakrčenost oziroma raztegnjenost. Dolžinska nesorazmerja mišic se običajno kažejo v funkcionalnih nepravilnostih telesne drže in nefunkcionalnih gibalnih vzorcih. Razvojni vzorci so se v zadnjih desetletjih izrazito pospešili, saj otroci rastejo hitreje, prej spolno dozorijo in so tudi višji od prejšnjih generacij. Posledica hitre rasti skeleta otroka, ki mu mišice in kite ne sledijo dovolj hitro, je zmanjšana gibljivost.
Poleg hitre rasti pa na slabšo gibljivost vpliva tudi nedejavnost otrok, prekomerno sedenje, enostranske telesne dejavnosti in drugo. Zlasti so skrajšane mišice zadnjega dela stegna in mišice vzdolž hrbtenice, ki jim je v tem obdobju potrebno nameniti večjo pozornost.
-15-
Slaba prožnost teh mišic vodi do sprememb nagiba medenice in posledično tudi do sprememb drže vzdolž celotne hrbtenice. Zmanjšana gibljivost hrbtenice in slaba telesna drža sta pogosto povezani tudi z bolečino v spodnjem delu hrbtenice. Kljub temu, da so mišice v obdobju otroštva in adolescence podvržene skrajšanju, je človeško telo zelo dovzetno za dražljaje, s katerimi podaljšuje mehko-tkivne strukture in obsklepne strukture, ki zmanjšujejo gibljivost.
Zanimive so tudi informacije, ki jih lahko pridobimo v športno vzgojnemu kartonu (oziroma SLOFIT), v katerem se beležijo podatki o gibalni učinkovitosti in telesni rasti, že od leta 1989 pri šolski mladini. V poročilu za leto 2018/2019 so raziskovalci ugotovili, da je telesna višina otrok od osamosvojitve naprej naraščala, medtem ko je telesna masa od šolskega leta 2010/2011 upadala. Trenutna telesna masa fantov in deklet je na ravni leta 2006. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je v šolskem letu 2018/2019 trend naraščanja telesne višine povsem zaustavil- tako pri fantih kot dekletih. Do največje razlike je prišlo pri 6, 11 in 15-letnih fantih, ki so bili v tem šolskem letu nižji od predhodne generacije. Pri dekletih pa se je izrazila stagnacija telesne višine. Telesna masa otrok in mladostnikov kaže na trend upadanja, najbolj negativno razmerje med telesno višino in maso pa imajo fantje in dekleta iz pomurske regije. Do največje razlike v upadu telesne mase je prišlo pri 6, 11 in 15-letnih fantih, ki so bili v šolskem letu 2018/2019 lažji od predhodne generacije. To gre pripisati predvsem nižji telesni višini. Pri kožni gubi nadlahti otrok in mladostnikov je bilo ugotovljeno, da se je v zadnjem letu ta sicer neznatno znižala, a je še vedno bistveno višja od povprečja obdobja 1989 – 2019. Upad maščobne mase je bil manjši kot upad skupne mase, kar nakazuje na povečevanje zamaščenosti pri fantih in dekletih. Razvidna je precejšnja razlika v gibalni učinkovitosti med fanti in dekleti. Medtem ko pri fantih zaznavajo globok padec v gibalni učinkovitosti (glede na zadnje desetletje), pa so dekleta za 3,4 centilne točke bolj gibalno učinkovita kot so bila v povprečju dekleta v obdobju 1989 – 2019. Je pa res, da je slika drugačna, če pogledamo 6 in 7-letne otroke. Tako so v šolskem letu 2018/2019 zaznali značilno poslabšanje gibalne učinkovitosti pri 6, 11 in 13- letnicah, najvišjo gibalno učinkovitost pa pri fantih, starih 6 in 7 let, nadpovprečno gibalno učinkovitost pa so izkazovali tudi fantje med 7. in 9. letom starosti. Pri merski nalogi vesa v zgibi so preverjali statično moč rok in ramenskega obroča, ki je gibalna sposobnost, katera je močno povezana z maso posameznikovega telesa.
-16-
Pri fantih se je raven te gibalne sposobnosti zmanjšala v istih starostnih skupinah kot gibljivost (torej pri 10, 13 in 15-letnikih). Fantje so v vseh starostnih skupinah, z izjemo 6-letnikov, ostali pod slovenskim povprečjem obdobja 1989 – 2019. Na drugi strani pa smo bili priča izrazitemu poslabšanju pri 6-letnih dekletih. Pri merski nalogi predklona na klopci, smo bili v šolskem letu 2018/2019 priča upada gibljivosti nog in spodnjega dela hrbta pri fantih ter porastu pri dekletih.
Razlika v gibljivosti med fanti in dekleti še nikoli v zgodovini spremljave telesnega in gibalnega razvoja v Sloveniji ni bila tako velika. Gibljivost nog in spodnjega dela hrbta je gibalna sposobnost, ki je v primerjavi z ostalimi gibalnimi sposobnostmi zelo specifična. Trendi razvoja te sposobnosti namreč niso nujno pozitivno povezani z zdravim razvojem otroka, saj zelo pogosto dobre rezultate v gibljivosti dosegajo otroci, ki imajo zaradi svoje telesne dejavnosti nizek mišični tonus. Tako v absolutnem smislu kot v smislu odstopanja od slovenskega povprečja zadnjih treh desetletij, dekleta v gibljivosti dosegajo boljše rezultate od fantov. V šolskem letu 2018/2019 so namreč to povprečje presegali le 6-letni fantje (za 0,2 centilne točke), medtem ko so bila dekleta vseh starostnih skupin nad tem povprečjem (za 2,7 centilne točke). Tako kot pri ostalih gibalnih merskih nalogah, je tudi pri predklonu na klopci značilno upadanje rezultatov ob koncu prvega triletja osnovne šole, kar nakazuje na to, da predmet šport v prvem in drugem triletju ne dosega želenih učinkov, ta manjko pa je v zadnjem triletju izjemno težko nadomestiti. Od šolskega leta 2007/2008 so trendi razvoja gibljivosti nog in spodnjega dela hrbta fantov in deklet zelo različni. Pri dekletih se namreč rezultati predklona na klopci od tega šolskega leta dalje nenehno izboljšujejo, pri fantih pa stagnirajo- oziroma se rahlo slabšajo. V šolskem letu 2018/2019 smo bili tako priča enemu večjih upadov gibljivosti pri fantih v zadnjem desetletju. Zaradi različnih trendov sprememb pri fantih in dekletih- razlika med njimi vse bolj narašča in v tem šolskem letu je bila razlika največja v zgodovini spremljave telesnega in gibalnega razvoja v Sloveniji. Medtem ko so se dekleta znašla na najvišji ravni gibljivosti v zgodovini, so fantje pristali le za 0,7 centilnih točk od najnižje ravni v šolskem letu 2011/2012 (Starc idr., 2019).
-17-
Analiza literature kaže, da je v povezavi rasti in gibljivosti ter ostalih dejavnikih, ki vplivajo na gibljivost med predšolskimi otroki v Sloveniji, opravljeno malo raziskav. V diplomskem delu smo zato raziskali dosedanje raziskave o gibljivosti in rasti v zadnjih 20 letih v predšolskem obdobju. Raziskali smo tudi, ali se zaradi povečane telesne višine kažejo znaki manjše gibljivosti in če se, na katerih sklepih.
3 CILJI DIPLOMSKEGA DELA
- analizirati razlike v izbranih antropometričnih karakteristikah med 3, 5 in 7 let starih otrocih, - ugotoviti razlike v gibljivosti v nekaterih sklepih (komolec, gleženj, koleno) ter v predklonu pri otrocih starih 3, 5 in 7 let,
- ugotoviti povezanost med nekaterimi antropometričnimi karakteristikami in stopnjo gibljivosti v izbranih sklepih.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili v diplomskem delu, so:
- V katerih antropometričnih karakteristikah se razlikujejo otroci, stari 3, 5 in 7 let?
- Kakšne so povezave med spolom, starostjo, rastjo, težo in gibljivostjo v določenih sklepih?
- Na kakšen način se izraža povezava med spolom, starostjo, hitro rastjo, naraščajočo težo in gibljivostjo v določenih sklepih?
5 METODE DELA
V diplomskem delu smo uporabili kavzalno eksperimentalno metodo.
5.1 VZOREC
Vzorec raziskave je bil slučajnostni. Zajemal je 90 otrok, od tega 30 otrok starih 3 leta, 30 otrok starih 5 let in 30 otrok starih 7 let- iz dveh večjih mest v Sloveniji.
-18-
5.2 VZOREC SPREMENLJIVK
Za potrebe diplomskega dela smo uporabili naslednje spremenljivke:
- Telesna višina otrok
Za meritev dolžinske razsežnosti telesa otrok smo uporabili ravnilo ter merilni trak, ki je bil dolg 150 cm in je bil pritrjen na ravno, navpično podlago v telovadnici oziroma igralnici. Ker so posamezniki najvišji zjutraj, smo meritve opravili po zajtrku. Otroci so bili ob meritvi brez obutve (bosi ali v nogavicah) ter v športni opremi (kratka majica, kratke hlače ali pajkice).
- Telesna masa otrok
Podatke o skupni masi telesa otrok smo pridobili z osebno tehtnico (Max digitalna osebna tehtnica – MBS2101B). Otroke smo tehtali brez obutve (bose ali v nogavicah), v športni opremi (kratke hlače ali pajkice ter majica s kratkimi rokavi). Vsaka meritev posameznega otroka je bila opravljena dvakrat za določitev pravilnega rezultata.
- Spol otrok in starost otrok
Te podatke smo pridobili od vzgojiteljic in učiteljic po predhodnem dovoljenju staršev oziroma skrbnikov otrok.
-Maksimalna gibljivost v predklonu
Ta meritev nam je posredovala informacijo o gibljivosti nog in spodnjega dela hrbtenice. Nizke vrednosti te merske naloge so posledica prekratkih zadnjih stegenskih mišic in zmanjšane gibljivosti spodnjega dela hrbtenice. Otroke smo merili v predklonu sede. Za meritev smo uporabili nizko klopco in merilni trak, pritrjen na desko. Merjenec je med sedenjem poizkušal, s prsti na rokah priti čim dlje preko prstov na nogah. Pri tem pa seveda ni smel pokrčiti kolena.
Nato smo izmerili razdaljo med prsti na nogah in prsti na rokah.
-19- -Maksimalna gibljivost komolca
Za meritev maksimalne gibljivosti v komolcu smo uporabili goniometer (66 fit goniometer – 15 cm). Otrok se je v položaju na hrbtu z rokami ob telesu ulegel na blazino. Nadlahtnico smo mu podložili z brisačo, da smo lažje opravili meritev. Središče goniometra smo postavili na lateralni kondil v komolcu, ki smo ga predtem s tipom poiskali. En del merilnika je bil vzporedno s podlahtnico, drugi del pa vzporedno z nadlahtnico oziroma kostjo, ki smo jo otipali v ramenu. Nato smo izmerili maksimalno gibljivost (fleksijo) v komolcu in jo odčitali na goniometru.
-Maksimalna gibljivost kolena
Maksimalno gibljivost kolena (fleksijo) smo izmerili tako, da je merjenec ležal na hrbtu (na blazini). Koleno je pokrčil do skrajne točke svoje zmožnosti. Kot gibljivosti smo izmerili z goniometrom (66 fit goniometer – 15 cm), tako da smo središče goniometra postavili na lateralni kondil v kolenu. En del merilnika smo postavili vzporedno s stegnenico, drugi del pa vzporedno z golenico. Nato smo izmerili in odčitali velikost kota gibljivosti na lestvici goniometra.
-Maksimalna gibljivost gležnja
Pri maksimalni gibljivosti gležnja smo opravili dve meritvi, in sicer dorzalno in plantarno fleksijo gležnja. Otrok se je usedel na višji stol ali mizo- tako, da se njegova stopala niso dotikala tal. Središče goniometra (66 fit goniometer – 15 cm) smo postavili na lateralni maleol ter en del merilnika usmerili vzporedno z golenico, drugi del merilnika pa vzporedno s stopalom. Najprej smo izmerili dorzalno fleksijo, pri kateri je otrok prste na nogi poizkušal povleči čim višje. Nato pa smo izmerili še plantarno fleksijo, pri kateri je otrok poizkušal prste na nogi potisniti do skrajne točke proti tlom. Vse meritve smo odčitali na lestvici goniometra.
-20-
5.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Meritve smo izvedli na osnovni šoli in v vrtcu v dveh večjih slovenskih mestih. Pred začetkom meritev smo s cilji in potekom meritev seznanili starše oziroma skrbnike otrok, ki so podali pisno soglasje, da njihov otrok lahko sodeluje pri meritvah. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo meritev z goniometrom, tehtnico in metrom za merjenje višine. Merili smo naslednje antropometrične karakteristike otrok: telesno višino, telesno maso, maksimalno gibljivost v predklonu, maksimalno gibljivost komolca, maksimalno gibljivost kolena in maksimalno gibljivost gležnja (v tem vrstnem redu). Meritve so bile opravljene v telovadnici osnovne šole in v večnamenskem prostoru vrtca. Rezultate meritev in osnovne podatke (ime, spol in starost) smo vpisali v naprej pripravljen zbirni list.
5.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Dobljene podatke smo razvrstili v kategorije, ki smo jih prikazali v obliki tabel oziroma grafov in jih analitično obdelali ter izračunali parametre, ki kažejo odvisnost oziroma povezanost med več spremenljivkami. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the social sciences). Za ugotavljanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, za ugotavljanje razlik pa analizo variance (ANOVA) in Games-Howell Hoc Test.
-21-
6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Med izmerjenimi otroki je bilo nekaj več otrok moškega spola, saj smo v meritve zajeli 52,2
% dečkov in 47,8 % deklic.
Graf 1: Spol otrok
Vir: Statistični program SPSS
Med pridobivanjem soglasij za meritve otrok, smo si prizadevali, da bi v vzorec zajeli približno enako število otrok obeh spolov, saj bi tako lažje opravili primerjavo med spoloma. Iz grafa 1 lahko razberemo, da smo v vzorec zajeli enakomerno razpršitev med spoloma.
Tabela 1: Starost izmerjenih otrok
STAROST OTROK ŠTEVILO DEČKOV (%) ŠTEVILO DEKLIC (%)
3 LETA 14 (47 %) 16 (53 %)
5 LET 18 (60 %) 12 (40 %)
7 LET 15 (50 %) 15 (50 %)
Vir: Lasten vir
Iz podatkov v tabeli 1 lahko ugotovimo, da je bilo med 3-letniki manjše število dečkov (47 %), med 5-letniki pa manjše število deklic (40 %), medtem ko je bilo pri 7-letnikih enako število dečkov in deklic (50 %).
-22-
Graf 2: Starost otrok
Vir: Statistični program SPSS
Iz grafa 2 lahko razberemo različne starosti otrok. Iz teh podatkov smo izračunali aritmetično sredino starosti 3-letnikov, ki je 3 leta in 6 mesecev, pri 5-letnikih 5 let in 5 mesecev in pri 7- letnikih 7 let in 4 mesece.
Graf 3: Telesne višine otrok
Vir: Statistični program SPSS
Graf 3 nam prikazuje telesne višine izmerjenih otrok. Iz teh podatkov smo izračunali aritmetično sredino telesne višine, ki je 115,2 centimetrov. Aritmetična sredina telesne višine pri 3-letnikih je 99,3 cm; pri 5-letnikih 117 cm in pri 7-letnikih 129,2 cm.
-23-
Graf 4: Telesne mase otrok
Vir: Statistični program SPSS
Iz grafa 4 lahko razberemo telesne mase izmerjenih otrok. Iz teh podatkov smo izračunali aritmetično sredino telesne mase, ki je 21,8 kg. Pri 3-letnikih je aritmetična sredina telesne mase 16,1 kg; pri 5-letnikih 22,1 kg in pri 7-letnikih 27,3 kg.
-24-
6.1 INTERPRETACIJA IN ANALIZA REZULTATOV
6.1.1 Raziskovalno vprašanje 1: V katerih antropometričnih karakteristikah se razlikujejo otroci, stari 3, 5 in 7 let?
Tabela 2: Razlika med otroki v telesni višini in telesni masi glede na starost
STAROST OTROK
Aritmetične sredine telesne
višine otrok (cm)
RAZLIKA V % Aritmetične sredine telesne mase otrok (kg)
RAZLIKA V %
3 leta 99,3 cm 18% 16,1 kg 37 %
5 let 117 cm 22,1 kg
7 let 129,2 cm 9 % 27,3 kg 24 %
Vir: Lasten vir
Za ugotavljanje razlik v višini in masi smo uporabili aritmetične sredine posamezne starosti, nato pa izračunali odstotke. Iz tabele 2 lahko razberemo, da so 5-letni otroci za 18 % višji od 3- letnih otrok in imajo za 37 % večjo telesno maso. Po drugi strani pa so 7-letniki za 9 % višji in imajo za 24 % večjo telesno maso kot 5-letni otroci.
Tabela 3: Razlika med otroki v telesni višini in telesni masi glede na spol in starost
SPOL/STAROST Aritmetične sredine telesnih višin otrok (cm)
RAZLIKA V % Aritmetične sredine telesnih
mas otrok (kg)
RAZLIKA V %
Dečki (3 leta) 100,5 cm 2 % 16 kg 1 %
Deklice (3 leta) 98,5 cm 16,1 kg
Dečki (5 let) 117,6 cm 2 % 22,7 kg 9 %
Deklice (5 let) 115,8 cm 20,8 kg
Dečki (7 let) 130,9 cm 3 % 28,1 kg 5 %
Deklice (7 let) 127,3 cm 26,8 kg
Vir: Lasten vir
Iz tabele 3 lahko razberemo, da so 3-letni dečki za 2 % višji od 3-letnih deklic, a po drugi strani so 3-letne deklice za 1 % težje od 3-letnih dečkov. Pri petletnikih lahko ugotovimo, da so dečki za 2 % višji in za 9 % težji od deklic. Tabela pa nam prikazuje tudi 7-letne dečke, ki so za 3 % višji in 5 % težji od 7-letnih deklic.
-25-
6.1.2 Raziskovalno vprašanje 2: Kakšne so povezave med spolom, starostjo, rastjo, težo in gibljivostjo v določenih sklepih?
Vprašanje smo preoblikovali v ugotavljanje razlik med povprečnimi vrednostmi, dobljenimi pri testih gibljivosti. Z uporabo analize variance smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike v gibljivosti med dečki in deklicami in med različno starimi otroki, medtem ko smo povezovali višino in težo. Odgovor smo razdelili po posamezni antropometrični spremenljivki.
Tabela 4: Rezultati analize variance za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v gibljivosti določenih sklepov glede na spol
Gibljivost N Pomen Standardni
odklon
Srednji kvadrat
Analiza variance
F Statistična pomembnost Max. g. M
(predklon-cm) Ž Skupaj
47 43 90
2,809 8,674 5,611
6,5571 4,8928 6,4962
77,670 33,900
22,792 ,000
Max. g. M
(komolec) Ž Skupaj
47 43 90
38,809 36,233 37,578
5,7470 5,0889 5,5647
149,005 29,624
5,030 ,027
Max. g. M
(koleno) Ž Skupaj
47 43 90
36,596 34,372 35,533
8,2479 6,7859 7,6249
111,034 57,538
1,930 ,168
Max. g. M
(gleženj-pl.) Ž Skupaj
47 43 90
152,319 155,698 153,933
10,6630 7,9269 9,5550
256,317 89,424
2,866 ,094
Max. g. M
(gleženj-do.) Ž Skupaj
47 43 90
78,085 79,744 78,878
6,8010 6,9560 6,8873
61,810 47,271
1,308 ,256
Vir: Lasten: izpis iz statističnega programa SPSS.
Iz tabele 4 je razvidno, da se dečki in deklice med seboj značilno statistično razlikujejo v gibljivosti ledvenega dela hrbtenice (v predklonu) in komolcu. V teh sklepih so deklice bolj gibljive kot dečki. V ostalih sklepih (koleno, gleženj v plantarnem položaju in gleženj v dorzalnem položaju) ni statistično značilnih razlik.
-26-
Tabela 5: Rezultati analize variance za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v gibljivosti določenih sklepov glede na starost
Gibljivost N Pomen Standardni
odklon
Srednji kvadrat
Analiza variance F Statistična
pomembnost Max. g. 3
(predklon-cm) 5
7 Skupaj
30 30 30
90
9,967 3,033 3,833 5,611
3,9171 4,4546 8,0348 6,4962
431,644 33,248
12,982 ,000
Max. g. 3 (komolec) 5 7 Skupaj
30 30 30 90
37,967 39,033 35,733 37,578
6,4299 5,6598 3,9735 5,5647
85,078 29,722
2,862 ,063
Max. g. 3 (koleno) 5 7 Skupaj
30 30 30 90
39,267 33,700 33,633 35,533
8,6660 5,3185 7,3084 7,6249
313,633 52,266
6,001 ,004
Max. g. 3 (gleženj-pl.) 5 7 Skupaj
30 30 30 90
153,967 152,167 155,667 153,933
11,6604 9,2105 7,2841 9,5550
91,900 91,285
1,007 ,370
Max. g. 3 (gleženj-do.) 5 7 Skupaj
30 30 30 90
78,200 77,567 80,867 78,878
7,1602 8,4023 4,1666 6,8873
92,011 46,410
1,983 ,144
Vir: Lasten: izpis iz statističnega programa SPSS.
Za analizo razlik med starostjo in gibljivostjo v določenih sklepih smo uporabili analizo variance. Analiza rezultatov (tabela 5) kaže, da se 3-letniki statistično značilno razlikujejo od 5- in 7-letnikov v gibljivosti ledvenega dela hrbtenice (3-letniki so bolj gibljivi v tem sklepu), medtem ko so si rezultati 5- letnikov in 7-letnikov zelo podobni. Analiza rezultatov tudi prikazuje, da se 5-letniki razlikujejo od 7-letnikov v gibljivosti komolca, in sicer so slednji bolj gibljivi v tem sklepu, čeprav razlike niso na ravni 5 % značilnosti. Iz tabele 5 lahko tudi razberemo, da se 3-letniki statistično značilno razlikujejo od 5- in 7-letnikov v gibljivosti kolena (3-letniki so manj gibljivi v tem sklepu), medtem ko v gležnju ni zaznati statistično značilnih razlik v gibljivosti sklepa v odvisnosti s starostjo.
-27-
Tabela 6: Prikaz povezanosti med telesno višino in gibljivostjo v določenih sklepih
Predklon Komolec Koleno Gleženj- PL
Gleženj- DO
Višina
Predklon Pearsonova korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
1
90
-,048 ,651
90
,124 ,244
90
,197 ,063
90
-,126 ,237
90
-,473**
,000
90 Komolec Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
-,048 ,651
90
1
90
,237*
,025
90
,061 ,570
90
-,156 ,143
90
-,078 ,464
90 Koleno Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
,124 ,244
90
,237*
,025
90
1
90
-,153 ,151
90
,084 ,430
90
-,269*
,010
90 Gleženj-PL Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
,197 ,063
90
,061 ,570
90
-,153 ,151
90
1
90
-,010 ,927
90
-,024 ,824
90 Gleženj-
DO
Pearsonova korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
-,126 ,237
90
-,156 ,143
90
,084 ,430
90
-,010 ,927
90
1
90
,179 ,092
90
**Povezanost je statistično značilna na ravni 0.01 (dvotirno)
*Povezanost je statistično značilna na ravni 0.05 (dvotirno).
Vir: Lasten: izpis iz statističnega programa SPSS.
Za analizo povezanosti med telesno višino in gibljivostjo v določenih sklepih smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Analiza rezultatov, ki jih lahko razberemo iz tabele 6 nam kaže, da je povezava med gibljivostjo ledvenega dela hrbtenice in telesno višino statistično značilno pomembna na ravni 0,01 (v korist nižjih otrok). Analiza rezultatov, ki jih lahko razberemo iz tabele 6 nam tudi prikazuje, da je povezava med gibljivostjo kolena in telesno višino statistično značilno pomembna na ravni 0,05 (v korist nižjih otrok). Pri analizi rezultatov s Pearsonovim koeficientom korelacije pa povezava med telesno višino in gibljivostjo ostalih sklepov ni statistično pomembna.
-28-
Tabela 7: Prikaz povezanosti med telesno maso in gibljivostjo v določenih sklepih
Predklon Komolec Koleno Gleženj-PL Gleženj- DO
Masa
Predklon Pearsonova korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
1
90
-,048 ,651
90
,124 ,244
90
,197 ,063
90
-,126 ,237
90
-,413**
,000
90 Komolec Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
-,048 ,651
90
1
90
,237*
,025
90
,061 ,570
90
-,156 ,143
90
-,040 ,706
90 Koleno Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
,124 ,244
90
,237*
,025
90
1
90
-,153 ,151
90
,084 ,430
90
,033 ,756
90 Gleženj-PL Pearsonova
korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
,197 ,063
90
,061 ,570
90
-,153 ,151
90
1
90
-,010 ,927
90
-,099 ,355
90 Gleženj-
DO
Pearsonova korelacija Statistični pomen (dvotirni) N
-,126 ,237
90
-,156 ,143
90
,084 ,430
90
-,010 ,927
90
1
90
,173 ,103
90
**Povezanost je statistično značilna na ravni 0.01 (dvotirno).
*Povezanost je statistično pomembna na ravni 0.05 (dvotirno).
Vir: Lasten: izpis iz statističnega programa SPSS.
Za analizo povezanosti med telesno maso in gibljivostjo v določenih sklepih smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Analiza rezultatov, ki jo lahko razberemo iz tabele 7, nam kaže, da je povezava med gibljivostjo ledvenega dela hrbtenice in telesno maso statistično značilno pomembna na ravni 0,01. Pri analizi rezultatov s Pearsonovim koeficientom korelacije pa povezava med telesno maso in gibljivostjo v ostalih sklepih ni statistično pomembna.
