UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA
Nina Malešič
PONOVLJIVOST IN ZANESLJIVOST MERITEV AKTIVNEGA OBSEGA GIBLJIVOSTI V KOLENSKEM SKLEPU Z
UNIVERZALNIM GONIOMETROM
diplomsko delo
REPEATABILITY AND RELIABILITY OF THE KNEE JOINT ACTIVE RANGE OF MOTION MEASUREMENTS WITH UNIVERSAL
GONIOMETER
diploma work
Mentor: doc. dr. Miroljub Jakovljević Recenzentka: viš. pred. mag. Sonja Hlebš
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Miroljubu Jakovljeviću za pomoč pri izbiri teme diplomskega dela, za nasvete, strokovno vodenje in pomoč pri pisanju.
Iskreno bi se zahvalila svoji druţini, predvsem staršem za neizmerno podporo, zaupanje in potrebno motivacijo med celotnim študijem in pri pisanju diplomskega dela. Zahvala gre tudi fantu, ki je izkazoval ljubečo podporo in mi stal ob strani.
Za podporo in spodbudo se zahvaljujem tudi najbliţjim prijateljem in prijateljicam.
Zahvaljujem se tudi vsem prostovoljcem in prostovoljkam za nesebično pomoč in čas, saj brez njih diplomsko delo ne bi nastalo.
IZVLEČEK
Uvod: Meritve obsega sklepne gibljivosti so ključen del fizioterapevtske obravnave.
Uporabljajo se za postavljanje ciljev obravnave, oceno izboljšanja/poslabšanja stanja, spremembo obravnave, motivacijo pacienta ter raziskave učinkov posameznih fizioterapevtskih metod in tehnik. Najpogosteje se uporablja tehnika goniometrije, najpogosteje uporabljen pripomoček pa je univerzalni goniometer. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti ponovljivost in zanesljivost meritev aktivnega obsega gibljivosti v kolenskem sklepu z univerzalnim goniometrom. Metode dela: Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 40 zdravih preiskovancev (21 ţensk in 19 moških), ki so bili v povprečju stari 21,7 (1,1) let.
Meritve so bile izvedene v dveh sejah, med katerima je minilo 48 ur. Preiskovanec je v vsaki seji izvedel tri zaporedne gibe fleksije in ekstenzije levega in desnega kolenskega sklepa. Rezultati: Pri meritvah obsega aktivne gibljivosti v smeri fleksije in ekstenzije ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma. Pri ugotavljanju ponovljivosti so bile vse vrednosti intraklasnega koeficienta korelacije višje od 0,9, kar kaţe na odlično ponovljivost, meritve fleksije so se izkazale za bolj ponovljive od meritev ekstenzije. Pri ugotavljanju zanesljivosti so se vrednosti intraklasnega koeficienta korelacije za meritve ekstenzije gibale med vrednostmi 0,6 in 0,8, kar nakazuje na zmerno do dobro zanesljivost meritev, za meritve fleksije pa so se vrednosti intraklasnega koeficienta korelacije gibale med vrednostmi 0,8 in 0,9, kar nakazuje na dobro do odlično zanesljivost. Prav tako so bile meritve fleksije bolj zanesljive od meritev ekstenzije. Najniţja vrednost najmanjše zaznane spremembe je bila 1,6° pri ekstenziji desnega kolenskega sklepa, najvišja vrednost pa je bila 2,3° pri fleksiji desnega in levega kolenskega sklepa. Razprava in zaključek:
Univerzalni goniometer je naprava z odlično ponovljivostjo, ter dobro do odlično zanesljivostjo. Je preprost za uporabo, lahko dostopen in cenovno ugoden.
Ključne besede: goniometrija, univerzalen goniometer, aktiven obseg giba, ponovljivost, zanesljivost, intraklasni koeficient korelacije
ABSTRACT
Introduction: Measuring the extent of joint mobility is an important part of physiotherapy treatment. It is used to establish the goal of treatment, assess improvement, modify treatment, motivate the patient, and study the effects of specific physiotherapy methods and techniques. The most commonly used technique is the goniometric technique, with the universal goniometer being the most commonly used instrument. Purpose: The purpose of this thesis is to determine the repeatability and reliability of measuring active range of motion in the knee joint using a universal goniometer. Methods: The study was approved by the Republic Slovenia National Medical Ethics Committee. It included 40 healthy participants (21 women and 19 men) whose mean age was 21.7 (1.1) years. Measurements were performed in 2 sessions 48 hours apart. In each session, participants performed three consecutive flexion and extension movements with the left and right knee joints. Results:
There were no statistically significant differences between the two sexes in the measurements of active range of motion toward flexion or extension. Regarding repeatability, all intraclass correlation coefficient values were above 0.9, indicating very good repeatability; however, flexion measurements were found to be more repeatable than extension measurements. In determining reliability, the intraclass correlation coefficient values for the extension measurements ranged from 0.6 to 0.8, indicating good to moderate reliability of the measurement, while the intraclass correlation coefficient values for the flexion ranged from 0.8 to 0.9, indicating rather good to excellent reliability. Similarly, the flexion measurements were more reliable than the extension measurements. The lowest value of smallest detectable change was 1.6° in extension of the right knee joint and the highest value was 2.3° in flexion of both the right and left knee joints. Discussion and conclusion: The universal goniometer is a device with excellent repeatability and good to very good reliability. It is easy to use, accessible and affordable.
Keywords: goniometry, universal goniometer, active range of motion, repeatability, reliability, intraclass correlation coefficient.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...1
1.1 Teoretična izhodišča ...1
1.1.1 Obseg giba ...2
1.1.2 Aktivni obseg giba ...2
1.1.3 Goniometrija in univerzalni goniometer...3
1.1.4 Zanesljivost in ponovljivost meritev ...3
2 NAMEN ...5
3 METODE ...6
3.1 Merilno orodje ...6
3.2 Preiskovanci ...7
3.3 Potek meritev ...7
3.4 Statistične metode ...8
4 REZULTATI ... 10
4.1 Obseg gibljivosti kolenskega sklepa v smeri ekstenzije ... 10
4.2 Obseg gibljivosti kolenskega sklepa v smeri fleksije ... 11
4.3 Razlika v obsegu gibljivosti levega in desnega kolenskega sklepa med spoloma 12 4.4 Ponovljivost goniometričnih meritev ... 13
4.5 Zanesljivost goniometričnih meritev ... 14
4.6 Najmanjša zaznana sprememba goniometričnih meritev ... 15
5 RAZPRAVA ... 16
5.1 Primerjava pridobljenih vrednosti z normativnimi vrednostmi ... 16
5.2 Razlika med levim in desnim kolenom in med spoloma ... 17
5.3 Ponovljivost goniometričnih meritev ... 17
5.4 Zanesljivost goniometričnih meritev ... 18
5.5 Najmanjša zaznana sprememba goniometričnih meritev ... 18
6 ZAKLJUČEK ... 19
7 LITERATURA ... 20
8 PRILOGE
8.1 Ocena etičnosti predloţene raziskave 8.2 Soglasje za sodelovanje v raziskavi
KAZALO SLIK
Slika 1: Univerzalni goniometer. (Dostopno na: https://www.fab- ent.com/evaluation/range-of-motion/baseline-plastic-goniometers/) ...6 Slika 2: Merjenje ekstenzije kolenskega sklepa ...8 Slika 3: Merjenje fleksije kolenskega sklepa ...8
KAZALO TABEL
Tabela 1: Demografski in antropometrični podatki preiskovancev... 10
Tabela 2: Povprečja meritev obsega gibljivosti levega kolenskega sklepa v smeri ekstenzije v obeh sejah ... 10
Tabela 3: Povprečja meritev obsega gibljivosti desnega kolenskega sklepa v smeri ekstenzije v obeh sejah ... 11
Tabela 4: Povprečja meritev obsega gibljivosti levega kolenskega sklepa v smeri fleksije v obeh sejah ... 11
Tabela 5: Povprečja meritev obsega gibljivosti desnega kolenskega sklepa v smeri fleksije v obeh sejah ... 12
Tabela 6: Povprečja meritev obsega gibljivosti kolenskega sklepa v smeri ekstenzije glede na koleno in spol ... 12
Tabela 7: Povprečja meritev obsega gibljivosti kolenskega sklepa v smeri fleksije glede na koleno in spol ... 13
Tabela 8: Ponovljivost meritev ... 13
Tabela 9: Zanesljivosti goniometričnih meritev ekstenzije ... 14
Tabela 10: Zanesljivost goniometričnih meritev fleksije ... 14
Tabela 11: Standardna napaka merjenja in najmanjša zaznana sprememba ... 15
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
IKK Intraklasni koeficient korelacije
IZ Interval zaupanja
1
1 UVOD
Meritve gibljivosti sklepov se v fizioterapiji izvajajo vsakodnevno in omogočajo preiskovalcu osnovo za postavljanje ciljev obravnave, oceno izboljšanja/poslabšanja stanja, spremembo obravnave, motivacijo pacienta ter raziskave učinkov posameznih fizioterapevtskih metod in tehnik. Najpogosteje uporabljena tehnika za merjenje gibljivosti sklepov je goniometrija. Izraz goniometrija izhaja iz grških besed gonia, kar pomeni kot, in metron, kar pomeni merjenje (Jakovljević, Hlebš, 2017). Izvajanje goniometričnih meritev poteka z pripomočkom, ki ga imenujemo goniometer. Najpogosteje je uporabljen univerzalni goniometer.
Uporabnost goniometričnih meritev za zagotavljanje objektivne ocene začetnega stanja in napredka pacienta je odvisno od zanesljivosti in veljavnosti meritev (Gogia et al., 1987).
Na ti dve lastnosti vplivajo merilni inštrumenti, preiskovalci in preiskovanci. Pred začetkom izvajanja meritev, si morajo preiskovalci pridobiti določena znanja in spretnosti, kot so naprimer poloţaj preiskovanca, stabilizacija udov, struktura in funkcija sklepov, lokacija kostnoanatomskih točk, nastavljanje goniometra, itd (Jakovljević, Hlebš, 2017).
Lenssen in sodelavci (2007) so prepričani, da je tudi uporaba veljavnih in zanesljivih merilnih inštrumentov pomemben predpogoj za oceno klinične prakse.
1.1 Teoretična izhodišča
Kolenski sklep (articulatio genus) sestavljajo stegnenica, golenica in pogačica. Konveksno sklepno površino tvorita kondila stegnenice. Ob vsakem kondilu je manjša zadebelitev, na kateri se naraščajo mišice in vezi. Konkavno sklepno površino tvorijo kondili golenice.
Skladnost med sklepnimi površinami povečujeta dva vezivno-hrustančna vloţka oziroma meniska. Medilni menisk ima obliko odprtega C. Zaradi zaraščenosti s sklepno ovojnico in medialno obstransko vezjo, ima medialni menisk znatno omejeno gibiljivost. Lateralni menisk ima obliko zaprtega C. Njegova gibljivost je večja, saj ni povezan z obstransko vezjo. Sklepna ovojnica kolena je ohlapna in posebne zgradbe. Tvorijo jo kite mišic sprednje in zadnje stegenske skupine in mišice posteriorne strani goleni. Stabilnost medio- lateralne strani omogočajo obstranske vezi, stabilnost anteriorne strani krepi skupna kita mišice kvadriceps oziroma patelarni ligament. Posteriorni del sklepne ovojnice krepita dve poplitealni vezi, ki sta del kite mišice semimembranosus. Vezi se med seboj kriţata in
2
povezujeta kondila stegnenice z nasprotnima kondiloma golenice. Kolenski sklep je okrepljen še z dvema kratkima in močnima vezema v notranjosti sklepa, ki zagotavljata centralno stabilizacijo. To sta sprednja in zadnja kriţna vez (Hlebš 2017).
Kolenski sklep je po mehaniki kombiniran, tečajast in čepast (trochoginglymus). Ima prečno in vzdolţno leţeči osi. Okoli prečne osi se izvajata ekstenzija in fleksija. Ekstenzija je načeloma moţna le do 0°, nadaljni gib pa preprečujejo obstranske vezi, sprednji del sprednje kriţne vezi, zadnji del zadnje kriţne vezi in poplitealni vezi. Pri fleksiji so obstranske vezi sproščene, zato so v sklepu moţne tudi rahle rotacije, ki se izvajajo okoli vzdolţne osi. Ker vzdolţna os teče medialno od središča sklepa, je zunanja rotacija obseţnejša od notranje (Hlebš 2017).
1.1.1 Obseg giba
Obseg giba je obseg gibanja sklepa od začetka do konca giba v določeni ravnini. Merjen je v kotnih stopinjah. Odvisen je od vrste sklepa, njegove sklepne površine ter mišic, ligamentov in vezi, ki sklep obdajajo. Obseg giba v sklepu se meri z različnimi napravami, najpogostejši je univerzalen goniometer (Physiopedia contributors 2020). Začetni poloţaj merjenja obsega giba je anatomski ali nevtralen poloţaj. Anatomski poloţaj je opisan kot drţa, v kateri so zgornji udi ob telesu, dlani so obrnjene naprej z iztegnjenimi prsti. Spodnji udi so skupaj in obrnjeni naprej. Pri nevtralnem poloţaju so zgornji udi med supinacijo in pronacijo (Norkin, White 2016). V fizioterapiji lahko merimo aktivni ali pasivni obseg giba.
1.1.2 Aktivni obseg giba
Aktivni obseg giba je obseg gibanja, ki ga posameznik izvede s samostojnim krčenjem mišic, brez pomoči preiskovalca. Pri izvajanju aktivnega giba, dobi preiskovalec podatke o posameznikovi mišični moči, koordinaciji, splošni pripravljenosti in o sklepnem obsegu giba. Če posameznik gib opravi brez bolečine in drugih problemov, nadaljnje testiranje tega giba ni potrebno (Norkin, White 2016).
3
1.1.3 Goniometrija in univerzalni goniometer
Goniometrija se je razvila v zadnjih 60 letih v povezavi s hitro rastjo na področjih fizioterapije in rehabilitacije. V praksi obstajajo različne metode merjenja gibljivosti sklepov, od enostavne vizualne ocene do posnetkov narejenih s kamero, ki ima moţnost hitrega snemanja (Gajdosik, Bohannon 1987). V raziskavah so pokazali, da so goniometrične meritve zanesljivejše od vizualnih ocen (Lenssen et al., 2007). Za večino fizioterapevtov je univerzalni goniometer najbolj vsestranski in najpogosteje uporabljen goniometer v klinični praksi. Je lahko dostopen, sorazmerno poceni, prenosen in enostaven za uporabo (Milanese et al., 2014). Moore (1949) je to vrsto goniometra označil za
»univerzalno« zaradi njegove vsestranskosti. Univerzalni goniometer se lahko uporablja za merjenje poloţaja sklepov in obsega gibljivosti na skoraj vseh sklepih telesa, najbolj pa je priporočljiv za merjenje gibljivosti zgornjih in spodnjih udov. Univerzalni goniometri so lahko izdelani iz plastike ali kovine, proizvajajo se v različnih velikostih in oblikah, vendar se vsi drţijo iste osnovne zasnove. Običajno je zasnova sestavljena iz telesa in dveh tankih krakov, ki se stikata v osi goniometra. Kraka imenujemo glede na poloţaj, ki ga imata pri merjenju gibljivosti. Govorimo o negibljivem in o gibljivem kraku. Dolţina krakov se razlikuje med posameznimi inštrumenti. Te razlike v dolţini nastanejo zaradi poskusa prilagajanja posameznega inštrumenta na velikost sklepa. Telo goniometra je kroţne ali polkroţne oblike in ima napisane eno, dve, tri ali štiri skale (Norkin, White 2016). Tako kot pri vseh meritvah morajo biti dobljeni podatki goniometrije zanesljivi in veljavni.
Pomemben del pri tem predstavlja poloţaj preiskovanca. Poloţaj mora biti tak, da je v merjenem sklepu moţna čim večja gibljivost ob čim večji stabilnosti proksimalnega dela preiskovanca. Dogovorjeni poloţaji nam zagotavljajo, da je postopek vedno enak, čeprav meritve izvajajo različni preiskovanci. Z goniometrom merimo tako, da nastavljamo os goniometra v podaljšani osi gibanja, proksimalni oziroma negibljivi krak vzporedno s proksimalnim delom uda in distalni oziroma gibljivi krak vzporedno z distalnim delom uda (Jakovljević, Hlebš, 2017).
1.1.4 Zanesljivost in ponovljivost meritev
Ponekod v literaturi naletimo na ločevanje pojmov ponovljivost in zanesljivost.
Ponovljivost (angl. repeatability) se v tem primeru nanaša na zaporedne meritve, npr. pri trikratnem zaporednem merjenju gibljivosti z goniometrom, zanesljivost (angl. reliability)
4
pa na stabilnost izmerjenega doseţka skozi daljši čas, npr. med meritvama, opravljenima v razmiku enega tedna (Vidmar, Jakovljević, 2016). Večje je število enakih rezultatov, večja je zanesljivost. Ločimo 3 vrste zanesljivosti (Jakovljević, Hlebš, 2017):
Zanesljivost posameznika (angl. intratester reliability), ki se nanaša na število enakih rezultatov istega preiskovalca, pri istem sklepu, pri večih ponovitvah.
Zanesljivost med posamezniki (angl. inertester reliability), ki se nanaša na število enakih rezultatov različnih preiskovalcev, pri istem sklepu.
Zanesljivost merilne naprave (angl. device reliability).
Boone in sodelavci (1978) so ugotovili, da je zanesljivost posameznika pri meritvah večja od zanesljivosti med posamezniki. Razlike v zanesljivosti, ki so jih prav tako preučevali Boone in sodelavci (1978), so pokazale večjo zanesljivost meritev zgornjih okončin od zanesljivosti meritev spodnjih okončin. Raziskave zanesljivosti merilne naprave so pokazale, da je univerzalni goniometer pri ponavljajočih se meritvah gibljivosti pokazal dobro splošno zanesljivost (Milanese et al., 2014). Čeprav se je izkazalo, da je zanesljivost meritev z univerzalnim goniometrom splošno visoka, se ponavadi meritve razlikujejo od enega gibanja do drugega (Brosseau et al., 1997). Na zanesljivost in veljavnost meritev univerzalnega goniometra lahko vpliva nepravilna uporaba goniometra. Vidiki, kot so lokacija kostnoanatomskih točk, ocena središča vrtenja sklepa in sposobnost lociranja in vzdrţevanja središča goniometra nad to točko, zahtevajo pozornost pri uporabi univerzalnega goniometra (Milanese et al., 2014).
5
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ponovljivost in zanesljivost meritev aktivnega obsega gibljivosti v kolenskem sklepu z univerzalnim goniometrom.
6
3 METODE
Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije (Priloga 1).
Meritve so potekale v prostorih Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Vse meritve smo opravljali v istih prostorih, da smo zagotovili enake pogoje. Prostori so bili ogrevani, prezračeni in dobro osvetljeni. Preiskovalne mize so bile terapevtske in prilagodljive.
3.1 Merilno orodje
Kot merilno orodje je bil uporabljen univerzalni prozoren plastični goniometer Baseline®
(Fabrication Enterprises Inc., New York). Dimenzije goniometra so 31,75 cm × 0,508 cm
× 12,7 cm. Sestavljen je iz dveh 30,48 centimetra dolgih krakov, en je gibljiv, drug je negibljiv. Kraka se stikata v osi goniometra. Telo goniometra je kroţne oblike. Ima 360°
merilno lestvico z označbami na 1° natančno in 3 merilne lestvice. Teţa goniometra je pribliţno 136 gramov. Njegova prednost je prozornost, saj omogoča natančno postavitev osi in krakov na ţeljene kostnoanatomske točke.
Slika 1: Univerzalni goniometer. (Dostopno na: https://www.fab- ent.com/evaluation/range-of-motion/baseline-plastic-goniometers/)
7
3.2 Preiskovanci
V raziskavi so sodelovali zdravi študenti obeh spolov iz različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Poškodbe, degenerativne spremembe ali kakšne druge nepravilnosti v spodnjem udu, ki bi lahko povzročile poslabšanje stanja, pa so bili izključitveni dejavniki. Pred meritvami so bili preiskovanci seznanjeni z namenom raziskave, ter podpisali soglasje za sodelovanje v njej (Priloga 2).
3.3 Potek meritev
Pred meritvami z univerzalnim goniometrom je vsak preiskovanec opravil osem aktivnih gibov fleksije in ekstenzije v kolenskem sklepu, saj je pred tem meritve opravljal kolega z digitalnim goniometrom, pred njim pa je oseba naredila še pet aktivnih ogrevalnih gibov v stoje. Pred začetkom meritev smo z markirnim pisalom na vseh preiskovancih označili kostnoanatomske točke, kot so veliki trohanter stegnenice, lateralni kondil stegnenice ter zunanji gleţenj. Označili smo tudi nov poloţaj velikega trohantra stegnenice, saj se ta pri gibu fleksije premakne kavdalno. Preiskovanci so med meritvami leţali na hrbtu, pri gibu ekstenzije je bilo koleno podloţeno z svitkom brisače. Dodatna stabilizacija ni bila potrebna, saj je poloţaj preiskovanca zadostoval pogojem stabilizacije. Os goniometra smo nastavili na lateralni kondil stegnenice. Negibljivi krak je bil vzporeden z vzdolţno osjo stegnenice in usmerjen proti velikemu trohantru stegnenice, gibljivi krak pa je bil vzporeden z vzdolţno osjo mečnice in usmerjen proti zunanjemu gleţnju. Tudi meritve fleksije so potekale leţe na hrbtu. Poloţaj preiskovanca, stabilizacija in nastavitev goniometra so bili enaki kot pri meritvah ekstenzije, odstranili smo le svitek brisače, tako je bilo koleno v sproščeni ekstenziji. Pri vseh meritvah smo demonstrirali gib s pasivnim premikom in preiskovancu dali navodila, naj iztegne oziroma skrči nogo v kolenu kolikor gre, vendar nadzorovano, ter brez sunkovitih gibov. Najprej smo merili aktiven obseg giba ekstenzije desnega kolena. Postopek smo nato ponovili še na levem spodnjem udu. Nato smo vse ponovili še dvakrat, da smo na koncu pridobili tri meritve ekstenzije in fleksije tako za desno kot za levo nogo. Meritve smo izvajali v dveh sejah z 48 urnim časovnim razmikom med sejama. Pri vseh preiskovancih je bil vrstni red meritev enak. Meritve so bile opravljene v enakem okolju in v enakih pogojih.
8
Slika 2: Merjenje ekstenzije kolenskega sklepa
Slika 3: Merjenje fleksije kolenskega sklepa
3.4 Statistične metode
Rezultati meritev so predstavljeni z opisno statistiko (povprečja (standardni odklon)). Za preverjanje normalne porazdelitve podatkov je bil uporabljen Kolmogorov-Smirnov test.
Za ugotovljene razlik med posameznimi meritvami je bila opravljena enosmerna analiza variance za ponovljene meritve (p ≤ 0,05). Če je analiza variance pokazala statistično pomembno razliko je bil opravljen Bonferronijev »post hoc« test (p ≤ 0,05). Ponovljivost in zanesljivost smo vrednotili z intraklasnim koeficientom korelacije (ICC (2,1)). Ocene ICC vrednosti, ki so niţje od 0,50¸ so kazale na slabo ponovljivost in zanesljivost, med 0,50 in 0,75 na zmerno ponovljivost in zanesljivost, med 0,75 in 0,90 na dobro
9
ponovljivost in zanesljivost, in večje od 0,90 na odlično zanesljivost (Terry, Mae, 2016).
Mejna vrednost ICC> 0,75 je bila a priori izbrana kot pokazatelj sprejemljive ponovljivosti in zanesljivosti (Kramer, Feinstein, 1981). Prav tako smo izračunali koeficient variacije (KV = SD / povprečje × 100) med posamezniki in pri posamezniku, standardno napako merjenja (SNM = SD × √1 - ICC) in najmanjšo zaznano spremembo (SDD = 1,96 × √2 × SNM) (Atkinson, Nevill, 1998).
Za statistično analizo smo uporabili statistični program MedCalc Statistical Software version 14.12.0 (MedCalc Software bvba, Ostend, Belgium; http://www.medcalc.org;
2014).
10
4 REZULTATI
V raziskavi je sodelovalo 40 preiskovancev, med njimi je bilo 21 (52,5 %) ţensk in 19 (47,5 %) moških (Tabela 1). Moški so bili statistično značilno višji, teţji in imeli višji indeks telesne mase (Tabela 1).
Tabela 1: Demografski in antropometrični podatki preiskovancev Starost
(leta) ̅ (SO)
Telesna višina (cm) ̅ (SO)
Telesna masa (kg) ̅ (SO)
Indeks telesne mase (kg/m²)
̅ (SO) Vsi 21,7 (1,1) 175,1 (9,5) 73,3 (13,4) 23,8 (3,1) Ţenske 21,6 (0,8) 168,7 (6,5) 64,5 (9,8) 22,59 (2,52)
Moški 21,8 (1,3) 182,2 (7,0) 83,0 (9,8) 25,06 (3,21)
P 0,620 <0,001 <0,001 0,010
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon
4.1 Obseg gibljivosti kolenskega sklepa v smeri ekstenzije
Med meritvami ekstenzije v levem kolenu, v obeh sejah ni bilo statistično pomembnih razlik (Tabela 2). V drugi seji smo v povprečju izmerili večje vrednosti, vendar ni bilo statistično značilnih razlik med meritvami med prvo in drugo sejo (Tabela 2).
Tabela 2: Povprečja meritev obsega gibljivosti levega kolenskega sklepa v smeri ekstenzije v obeh sejah
Levo koleno
Meritev 1 2 3 P
Ekstenzija (°)
̅ (SO)
Seja 1 -1,7 (2,2) -1,6 (2,3) -1,8 (2,7) SN Seja 2 -2,4 (2,0) -2,1 (1,9) -2,3 (1,8) SN
P SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
11
Med meritvami ekstenzije v desnem kolenu, v obeh sejah ni bilo statistično pomembnih razlik (Tabela 3). V drugi seji smo v povprečju izmerili večje vrednosti, vendar ni bilo pomembnih razlik med meritvami med prvo in drugo sejo (Tabela 3).
Tabela 3: Povprečja meritev obsega gibljivosti desnega kolenskega sklepa v smeri ekstenzije v obeh sejah
Desno koleno
Meritev 1 2 3 P
Ekstenzija (°) ̅ (SO)
Seja 1 -2,1 (2,6) -2,2 (2,5) -2,3 (2,4) SN Seja 2 -2,6 (2,2) -2,6 (2,1) -2,8 (2,2) SN
P SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
4.2 Obseg gibljivosti kolenskega sklepa v smeri fleksije
Med meritvami fleksije v levem kolenu, v obeh sejah ni bilo statistično pomembnih razlik (Tabela 4). V drugi seji smo v povprečju izmerili večje vrednosti, vendar ni bilo pomembnih razlik med meritvami med prvo in drugo sejo (Tabela 4).
Tabela 4: Povprečja meritev obsega gibljivosti levega kolenskega sklepa v smeri fleksije v obeh sejah
Gib Levo koleno
Meritev 1 2 3 P
Fleksija (°)
̅ (SO)
Seja 1 143,7 (5,2) 144,4 (5,6) 144,5 (5,4) SN Seja 2 145,2 (5,8) 145,0 (5,9) 145,1 (6,0) SN
P SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
Med meritvami fleksije v desnem kolenu, v obeh sejah ni bilo statistično pomembnih razlik (Tabela 5). V drugi seji smo v povprečju izmerili večje vrednosti, vendar ni bilo pomembnih razlik med meritvami med prvo in drugo sejo (Tabela 5).
12
Tabela 5: Povprečja meritev obsega gibljivosti desnega kolenskega sklepa v smeri fleksije v obeh sejah
Desno koleno
Meritev 1 2 3 P
Fleksija (°) ̅ (SO)
Seja 1 141,8 (5,3) 142,4 (5,0) 142,3 (5,1) SN Seja 2 143,5 (5,9) 143,4 (5,7) 143,7 (5,8) SN
P SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
4.3 Razlika v obsegu gibljivosti levega in desnega kolenskega sklepa med spoloma
Tabela 6 nam prikazuje povprečja meritev obsega gibljivost kolenskega sklepa v smeri ekstenzije glede na koleno in spol. Meritve ekstenzije glede na koleno in spol niso bile statistično značilne (Tabela 6).
Tabela 6: Povprečja meritev obsega gibljivosti kolenskega sklepa v smeri ekstenzije glede na koleno in spol
Ekstenzija (°)
̅ (SO)
1. seja 2. seja
Ženske Moški P Ženske Moški P
Levo -2,0 (2,2) -1,4 (2,6) SN -2,0 (1,8) -2,6 (1,8) SN Desno -2,3 (1,9) -2,2 (2,9) SN -2,5 (2,2) -2,8 (2,0) SN
P SN SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
Tako kot v prvi seji, so tudi v drugi seji imele ţenske večji obseg gibljivosti v smeri fleksije, vendar razlike niso bile statistično značilne (Tabela 7). Prav tako je bil v obeh sejah meritev, obseg gibljivosti v smeri fleksije večji v levem kolenu, vendar razlika ni bila statistično značilna (Tabela 7).
13
Tabela 7: Povprečja meritev obsega gibljivosti kolenskega sklepa v smeri fleksije glede na koleno in spol
Fleksija (°), ̅ (SO)
1. seja 2. seja
Ženske Moški P Ženske Moški P
Levo 144,7 (5,4) 143,6 (5,5) SN 146,2 (5,8) 143,8 (6,0) SN Desno 142,8 (4,1) 141,7 (6,0) SN 144,6 (4,8) 142,4 (6,5) SN
P SN SN SN SN
Legenda: ̅ = povprečje; SO = standardni odklon; P = verjetnost; SN = statistično nepomembno
4.4 Ponovljivost goniometričnih meritev
Vse vrednosti IKK so bile večje od 0,9, kar kaţe na odlično ponovljivost (Tabela 8).
Najniţja vrednost IKK, vendar vseeno večja od 0,9 je bila pri drugi seji meritev ekstenzije v levem kolenu (Tabela 8). Pri teh meritvah smo opazili širok interval zaupanja, ki kljub širini še vedno nakazuje na odlično ponovljivost meritev (Tabela 8). Najvišjo vrednost IKK smo opazili pri drugi seji meritev fleksije v levem kolenu (Tabela 8), ki prav tako kaţe na odlično ponovljivost. Pri omenjeni seji meritev fleksije smo opazili tudi najoţji interval zaupanja (Tabela 8). Meritve fleksije, tako desnega, kot tudi levega kolena v obeh sejah so se izkazale za bolj ponovljive, kot meritve ekstenzije (Tabela 8). Opazili smo, da so bile meritve v prvih sejah ekstenzije bolj ponovljive, saj so zavzemale večje vrednosti IKK (Tabela 8). Pri fleksiji pa so se za bolj ponovljive pokazale meritve v drugih sejah (Tabela 8).
Tabela 8: Ponovljivost meritev Gib, koleno/seja IKK 95% IZ Ekstenzija, desno/1 0,980 0,965-0,989 Ekstenzija, desno/2 0,960 0,933-0,978 Ekstenzija, levo/1 0,971 0,951-0,984 Ekstenzija, levo/2 0,948 0,912-0,971 Fleksija, desno/1 0,977 0,960-0,987 Fleksija, desno/2 0,987 0,979-0,993 Fleksija, levo/1 0,978 0,962-0,988
14
Fleksija, levo/2 0,989 0,981-0,994
Legenda: IKK = intraklasni korelacijski koeficient; 95% IZ = 95-odstotni interval zaupanja; 1 = Prva seja; 2 = Druga seja
4.5 Zanesljivost goniometričnih meritev
Vrednosti IKK pri meritvah obeh gibov so bile med vrednostmi 0,6 in 0,8, kar kaţe na dobro do zmerno zanesljivost meritev (Tabela 9). Najniţja vrednost IKK je bila izmerjena pri tretji meritvi ekstenzije levega kolena (Tabela 9). Omenjena meritev je imela tudi najširši interval zaupanja. Najvišjo vrednost IKK smo izračunali pri drugi meritvi ekstenzije desnega kolena (Tabela 9). Najbolj ugodne vrednosti IKK je imela druga meritev in je največja izmerjena vrednost v obeh kolenskih sklepih (Tabela 9).
Tabela 9: Zanesljivosti goniometričnih meritev ekstenzije
L D
IKK 95% IZ IKK 95% IZ
Prva meritev 0,729 0,484-0,857 0,762 0,553-0,873
Druga meritev 0,749 0,529-0,866 0,826 0,671-0,908
Tretja meritev 0,674 0,392-0,827 0,823 0,667-0,906
Povprečje treh meritev 0,717 0,468-0,850 0,804 0,630-0,896 Povprečje prvih dveh meritev 0,739 0,507-0,862 0,794 0,612-0,891 Povprečje zadnjih dveh meritev 0,715 0,461-0,847 0,825 0,847-0,907 Največja izmerjena vrednost treh meritev 0,749 0,529-0,866 0,826 0,671-0,908 Najmanjša izmerjena vrednost treh meritev 0,674 0,392-0,827 0,762 0,553-0,873
Legenda: IKK= intraklasni korelacijski koeficient; 95% IZ= 95-odstotni interval zaupanja Vse vrednosti IKK pri meritvah fleksije so bile med 0,8 in 0,9, kar kaţe na zmerno dobro do odlično zanesljivost meritev (Tabela 10). Najvišjo vrednost IKK smo zabeleţili pri tretji meritvi fleksije desnega kolena (Tabela 10). Omenjene meritve so imele najoţji 95 % interval zaupanja. Najniţja vrednost IKK je bila pri prvi meritvi fleksije desnega kolena, vendar je tudi ta vrednost nad 0,8, kar nakazuje zelo dobro zanesljivost meritve. Najbolj ugodne vrednosti IKK je imela tretja meritev in je največja izmerjena vrednost v obeh kolenskih sklepih (Tabela 10).
Tabela 10: Zanesljivost goniometričnih meritev fleksije
L D
IKK 95% IZ IKK 95% IZ
Prva meritev 0,846 0,698-0,920 0,838 0,672-0,917
Druga meritev 0,868 0,752-0,930 0,880 0,772-0,936
15
Tretja meritev 0,904 0,819- 0,949 0,907 0,819-0,952 Povprečje treh meritev 0,873 0,756-0,933 0,875 0,754-0,935 Povprečje prvih dveh meritev 0,857 0,725-0,925 0,859 0,722-0,927 Povprečje zadnjih dveh meritev 0,886 0,786-0,939 0,894 0,795-0,944 Največja izmerjena vrednost treh meritev 0,904 0,819- 0,949 0,907 0,819-0,952
Najmanjša izmerjena vrednost treh meritev 0,846 0,698-0,920 0,838 0,672-0,917 Legenda: IKK= intraklasni korelacijski koeficient; 95% IZ= 95-odstotni interval zaupanja
4.6 Najmanjša zaznana sprememba goniometričnih meritev
Najmanjša vrednost standardne napake in najmanjše zaznane spremembe je bila izmerjena pri ekstenziji desnega kolena (Tabela 11). Največje vrednosti standardne napake in najmanjše zaznane spremembe pa smo opazili pri fleksiji, tako desnega kot levega kolena (Tabela 11). Omenjeni vrednosti sta bili tudi največji izmed vseh izračunanih vrednosti.
Tabela 11: Standardna napaka merjenja in najmanjša zaznana sprememba
Gib, koleno Standardna
napaka merjenja
Najmanjša zaznana sprememba
Ekstenzija, desno koleno(o) 0,3 1,6
Ekstenzija, levo koleno (o) 0,4 1,8
Fleksija, desno koleno (o) 0,7 2,3
Fleksija, levo koleno (o) 0,7 2,3
16
5 RAZPRAVA
Namen diplomskega dela je bil raziskati ponovljivost in zanesljivost goniometričnih meritev z univerzalnim goniometrom. Pridobljeni so bili podatki obsega ekstenzije in fleksije v kolenskem sklepu. Pri merjenju so bila upoštevana vsa pravila nastavitve goniometra, postavitve preiskovanca v pravilni poloţaj in poloţaj preiskovalca. Izmerjeni sta bili obe koleni preiskovancev.
5.1 Primerjava pridobljenih vrednosti z normativnimi vrednostmi
Normativne vrednosti obsega fleksije zdravega kolena se v različnih literaturah razlikujejo.
Avtorji navajajo vrednosti, ki znašajo 130° (Soucie et al., 2011; Daniels, Worthingham, 1972), 135° (Hoppenfeld, 1976; Esch, Lepley, 1971), 140° (Kendall et al., 1971) in 150°
(AMA, 1990). Vaţno je omeniti, da so avtorji vrednosti merili v različnih poloţajih.
Preiskovanci, ki so sodelovali pri meritvah, ki so jih izvedli Esch in sodelavci (1971) so med meritvami leţali na trebuhu. V supiniran poloţaj so preiskovance postavili Daniels in Worthingham (1972), Kendall in sodelavci (1971) in AMA (1990). Hoppenfeld (1976) navaja, da se obseg aktivne fleksije preiskovanca preveri tako, da preiskovanec naredi počep, pri meritvah pasivne fleksije kolena pa navaja proniran ali supiniran poloţaj, lahko pa tudi poloţaj sede na preiskovalni mizi z nogami čez rob. Povprečne vrednosti fleksije kolena, ki smo jih pridobili v naši raziskavi, so v skladu z normativnimi vrednostmi, ki jih v literaturi navaja AMA (1990).
Pri normativnih vrednostih ekstenzije zdravega kolena so si avtorji bolj enotni. Magee (2014), Daniels in Worthingham (1972) ter Esch in Lepley (1971) navajajo, da ima v povprečju večina zdravih posameznikov 0° ekstenzije kolena. Kendall in sodelavci (1971) ter Hoppenfeld (1976) pa pravijo, da je normalna vrednost ekstenzije kolenskega sklepa od 0° pa celo do nekaj stopinj hiperekstenzije. Tudi v poloţajih so si avtorji bolj enotni. Vsi so namreč merili ekstenzijo leţe na hrbtu, z izjemo Hoppenfelda (1976), ki je aktivno ekstenzijo meril tako, da je pacienta postavil v stoječ poloţaj ali sede na preiskovalno mizo, z nogami čez rob. Pri zadnjem poloţaju se lahko zgodi, da pacient ne stegne noge skozi zadnjih 10° ekstenzije, zaradi oslabljene mišice kvadricepsa. Pri meritvah pasivnega obsega giba je pacient prav tako v sedečem poloţaju.
17
Glede na to, da smo v naši raziskavi dobili vrednosti hiperekstenzije kolenskega sklepa, teţko primerjamo z navedeno literaturo, saj avtorji niso navedli točnega podatka vrednosti normalne hiperekstenzije.
5.2 Razlika med levim in desnim kolenom in med spoloma
V naši raziskavi smo primerjali razlike med levim in desnim kolenskim sklepom ter ugotovili, da je povprečna vrednost ekstenzije višja pri desnem kolenu, povprečna vrednost fleksije pa je višja pri levem kolenu, razlike pa niso bile statistično značilne. Prav tako so razlike med levim in desnim kolenskim sklepom v raziskavi ugotavljali Hallaceli in sodelavci (2014) in ugotovili, da so razlike v obsegu gibljivosti v smeri fleksije in ekstenzije zanemarljive.
Pri meritvah obsega fleksije kolenskega sklepa, so v naši raziskavi višje povprečne vrednosti dosegle ţenske, medtem ko so moški dosegli rahlo višje povprečne vrednosti obsega ekstenzije, razlike pa niso bile statistično značilne. Moromizato in sodelavci (2016) so ugotovili, da so ţenske v primerjavi z moškimi dosegale višje vrednosti obsega gibljivosti v smeri fleksije kot tudi ekstenzije. Do enakih rezultatov so prišli tudi Hallaceli in sodelavci (2014), ki so ugotovili, da razlike v obsegu gibljivosti v smeri fleksije in ekstenzije med spoloma niso statistično pomembne.
5.3 Ponovljivost goniometričnih meritev
V rezultatih smo dokazali odlično ponovljivost univerzalnega goniometra. V literaturi nismo zasledili člankov o ponovljivosti univerzalnega goniometra, ki bi bili izvedeni na ljudeh. So pa Adair in sodelavci (2016) preučevali ponovljivost univerzalnega goniometra na konjih, in izračunali vrednost IKK 0,97, kar po naših standardih prav tako nakazuje na odlično ponovljivost. V rezultatih smo prav tako ugotovili, da so meritve fleksije kolenskega sklepa bolj ponovljive kot meritve ekstenzije. Razlog za to bi lahko pripisali mišični utrujenosti ekstenzorjev kolena zaradi trikratnega ponavljajočega se krčenja in posledično vedno manjšega obsega giba.
18
5.4 Zanesljivost goniometričnih meritev
Norkin in White (2016), Rothstein in sodelavci (1983) ter Boone in sodelavci (1978) trdijo, da so meritve obsega gibljivosti z univerzalnim goniometrom dobro do odlično zanesljive, medtem ko so Milanese in sodelavci (2014) prepričani, da je zanesljivost odlična. Brosseau in sodelavci (1997) pa so v raziskavi dokazali, da je zanesljivost univerzalnega gonimetra zelo dobra. V naši raziskavi so rezultati pokazali zmerno dobro do odlično zanesljivost meritev fleksije kolenskega sklepa. Pri meritvah ekstenzije so bile vrednosti IKK niţje, kar kaţe na dobro do zmerno zanesljivost meritev. Prav tako kot mi so tudi Rothstein in sodelavci (1983) ugotovili, da je zanesljivost meritev ekstenzije kolenskega sklepa manjša od zanesljivosti meritev fleksije. Gajdosik in Bohannon (1987) trdita, da lahko na zanesljivost meritev določenih sklepov vpliva kompleksnost sklepa.
Merjenje obsega gibljivosti sklepa, na katerega vpliva gibanje sosednjih sklepov ali več- sklepnih mišic, je lahko manj zanesljivo od merjenja obsega gibljivosti preprostih tečajastih sklepov. Tudi teţave s palpacijo kostno-anatomskih točk lahko igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju zanesljivosti meritev obsega gibljivosti spodnje okončine.
Brosseau in sodelavci (1997) so ugotovili, da na zanesljivost meritev vpliva tudi velikost obsega giba, saj je zanesljivost boljša pri meritvah večjih obsegov giba v primerjavi z manjšimi obsegi. V prihodnje bi bilo glede na rezultate smiselno opraviti tri zaporedne meritve obsega gibljivosti in uporabiti povprečje vseh treh izmerjenih vrednosti.
5.5 Najmanjša zaznana sprememba goniometričnih meritev
Zanesljive meritve morajo imeti pri merjenju nizko najmanjšo zaznano spremembo (Hancock et al., 2018). V primerjavi z ostalo literaturo smo v naši raziskavi dobili boljše vrednosti najmanjše zaznane spremembe. Hancock in sodelavci (2018) so v raziskavi izmerili vrednost najmanjše zaznane spremembe univerzalnega goniometra 10°, v naši raziskavi pa je vrednost najmanjše zaznane spremembe 1,6° za meritve ekstenzije in 2,3°
za meritve fleksije. Prav tako so najmanjšo zaznano spremembo preučevali tudi Lenssen in sodelavci (2007), in sicer pri pacientih po totalni artroplastiki kolena. Vrednosti njihove izmerjene najmanjše spremembe so se gibale med 8,2° za gib aktivne ekstenzije in 17,6° za gib pasivne fleksije kolena v supiniranem poloţaju. Gledano iz kliničnega vidika, mora biti variacija manjša od 5,5° pri merjenju aktivne fleksije kolena pri istem fizioterapevtu z istimi goniometri (Eliasziw et al., 1994).
19
6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo ţeleli ugotoviti ponovljivost in zanesljivost meritev z univerzalnim goniometrom. Meritve smo izvajali na levem in desnem kolenskem sklepu pri 40 preiskovancih, ki so opravljali aktiven gib fleksije in ekstenzije. Ugotovili smo, da imajo ţenske v povprečju večji obseg gibljivosti kolenskega sklepa v smeri fleksije kot moški, pri ekstenziji pa je bila povprečna vrednost ekstenzije enaka pri obeh spolih. V raziskavi smo dokazali odlično ponovljivost meritev fleksije in ekstenzije kolenskega sklepa, zmerno dobra do odlična je bila tudi zanesljivost meritev fleksije kolenskega sklepa. Dobro do zmerno zanesljive meritve pa smo dokazali pri ekstenziji kolenskega sklepa. Razlog za slabšo zanesljivost meritev ekstenzije kolenskega sklepa je lahko utrujenost mišic zaradi ponavljajočega krčenja in posledično slabša mišična aktivacija in manjši obseg aktivnega giba. V raziskavi smo analizirali tudi najmanjše zaznane spremembe za giba fleksije in ekstenzije v desnem in levem kolenskem sklepu. Vse štiri vrednosti so bile nizke. Med raziskavo smo pridobljene podatke primerjali s podatki iz številnih drugih raziskav in ugotovili, da smo dobili podobne oziroma ponekod tudi boljše rezultate.
Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da je univerzalni goniometer zanesljiva naprava. Je lahko dostopen, cenovno ugoden in enostaven za uporabo v kliničnem okolju.
Z raziskavo smo, tako kot ţe mnogi drugi, dokazali, zakaj je univerzalni goniometer uporabljen po celem svetu. Slabost naše raziskave je, da podatkov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Po zaključku analize rezultatov so se pojavila vprašanja, kako še izboljšati zanesljivost meritev, predvsem ekstenzije kolenskega sklepa.
20
7 LITERATURA
Adair HS, Marcellin-Little DJ, Levine D (2016). Validity and repeatability of goniometry in normal horses. Vet Comp Orthop Traumatol 29(4): 314-9. doi: 10.3415/vcot-15-11- 0182
Boone DC, Azen SP, Lin CM, Spence C, Baron C, Lee L (1978). Reliability of goniometric measurements. Phys Ther 58(11): 1355–60. doi: 10.1093/ptj/58.11.1355 Brosseau L, Tousignant M, Budd J et al. (1997). Intratester and intertester reliability and criterion validity of the parallelogram and universal goniometers for active knee flexion in healthy subjects. Physiother Res Int 2(3): 150–66. doi: 10.1002/pri.97
Daniels L, Worthingham C (1972). Muscle testing: techniques of manual examination. 3rd ed. Philadelphia: WB Saunders Co.
Eliasziw M, Young SL, Woodbury MG, Fryday-Field K (1994). Statistical methodology for the concurrent assessment of interrater and intrarater reliability: using goniometric measurements as an example. Phys Ther 74(8): 777–88. doi: 10.1093/ptj/74.8.777
Esch D, Lepley M (1971). Evaluation of joint motion: methods of measurement and recording. Minneapolis: University of Minnesota Press, 38.
Gajdosik RL, Bohannon RW (1987). Clinical measurement of range of motion: review of goniometry emphasizing reliability and validity. Phys Ther 67(12): 1867–72. doi:
10.1093/ptj/67.12.1867
Gogia PP, Braatz JH, Rose SJ, Norton BJ (1987). Reliability and validity of goniometric measurements at the knee. Phys Ther 67(2): 192–95. doi: 10.1093/ptj/67.2.192
Hallaceli H, Uruc V, Uysal HH, et al. (2014). Normal hip, knee and ankle range of motion in the Turkish population. Acta Orthop Traumatol Turc 48(1): 37–42. doi:
10.3944/aott.2014.3113
Hancock GE, Hepworth T, Wembridge K (2018). Accuracy and reliability of knee goniometry methods. J Exp Orthop 5(46): 46. doi: 10.1186%2Fs40634-018-0161-5
Hlebš S (2017). Funkcionalna anatomija spodnjega uda. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
21
Hoppenfeld S (1976). Physical examination of the spine and extremities. New York:
Appleton-Century-Crofts, 188-9.
Jakovljević M, Hlebš S (2017). Meritve gibljivosti sklepov, obsegov in dolţin udov. Četrti ponatis druge dopolnjene izdaje. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Kendall HO, Kendall FP, Wadswonh GE (1971). Muscles: testing and function. 2nd ed.
Baltimore: Williams & Wilkins.
Lenssen AF, van Dam EM, Crijns YH et al. (2007). Reproducibility of goniometric measurement of the knee in the in-hospital phase following total knee arthroplasty. BMC Musculoskelet Disord 8(1): 83–90. doi: 10.1186/1471-2474-8-83
Magee DJ (2014). Orthopedic physical assessment. St. Louis: Elsevier Saunders.
Milanese S, Gordon S, Buettner P et al. (2014). Reliability and concurrent validity of knee angle measurement: Smart phone app versus universal goniometer used by experienced and novice clinicians. Man Ther 19(6): 569–74. doi: 10.1016/j.math.2014.05.009
Moore ML (1949). The measurement of joint motion: part II: the technic of goniometry.
Phys Ther 29(6): 256–64. doi: 10.1093/ptj/29.6.256
Moromizato K, Kimura R, Fukase H, Yamaguchi K, Ishida H (2016). Whole-body patterns of the range of joint motion in young adults: masculine type and feminine type. J Physiol Anthropol 35(1): 23. doi: 10.1186/s40101-016-0112-8
Norkin CC, White DJ (2016). Measurement of joint motion: a guide to goniometry. 5th ed.
Philadelphia: F. A. Davis Company.
Physiopedia contributors (2020). Range of motion. Physiopedia.
Dostopno na: https://www.physio-
pedia.com/index.php?title=Range_of_Motion&oldid=230555
Rothstein JM, Miller PJ, Roettger RF (1983). Goniometric reliability in a clinical setting.
Elbow and knee measurements. Phys Ther 63(10): 1611–5. doi: 10.1093/ptj/63.10.1611
22
Soucie JM, Wang C, Forsyth A, et al. (2011). Range of motion measurements: reference values and a database for comparison studies. Haemophilia 17(3): 500–7. doi:
10.1111/j.1365-2516.2010.02399.x
Vidmar G, Jakovljević M (2016). Psihometrične lastnosti ocenjevalnih instrumentov.
Rehabilitacija 15 (supl.1): 1–15.
8 PRILOGE
8.1 Ocena etičnosti predložene raziskave
Številka: 0102-365/2020-6
Zadeva: Ocena etičnosti predložene raziskave Spoštovani,
Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME RS) je dne 5. 8. 2020 (datirano z datumom 20. 7. 2020) od vas prejela vlogo za oceno etičnosti za raziskavo z naslovom
»Meritve obsega gibljivosti kolena z digitalnim goniometrom – raziskava ponovljivosti in zanesljivosti«.
Dne 7. 9. 2020 ste dostavili na KME RS še izjave vlagateljev in pregovor k vlogi.
Gre za vašo skupinsko diplomsko nalogo Dragan Narić, Nina Malešić, Aja Slana, Maks Dobrin, ki jo boste izvedli pod mentorstvom doc. dr. Miroljuba Jakovljevića. Raziskava pa bo potekala na UL, Zdravstveni fakulteti, Ljubljana.
KME RS je na seji 15. septembra 2020 obravnavala prejeto vlogo za raziskavo in ugotovila, da je vloga popolna ter ocenila, da je raziskava etično sprejemljiva. S tem vam za njeno izvedbo izdaja svoje soglasje.
P.S.: Pri morebitnih nadaljnjih opisih v zvezi z raziskavo se obvezno sklicujte na številko tega dopisa.
S spoštovanjem, Pripravila:
Marija Lap, koordinator VI
dr. Boţidar Voljič, dr. med., predsednik KME RS
8.2 Soglasje za sodelovanje v raziskavi
Izjava o prostovoljnem sodelovanju v raziskavi
1. Sodelovali boste v raziskavi v okviru diplomske naloge pri smeri Fizioterapija na Zdravstveni fakulteti, Univerze v Ljubljani. Namen raziskave je preučiti
zanesljivost in veljavnost 4 različnih načinov merjenja obsegov gibanja: univerzalni goniometer, linearne meritve obsega gibljivosti, EasyAngle in MobeeMed.
2. Če se odločite za sodelovanje, bo vaša naloga opraviti več zaporednih gibov, po navodilih preiskovalcev.
3. Sodelovanje vam bo vzelo pribliţno 20 minut vsak dan (raziskava poteka 2dneva).
4. Sodelovanje v raziskavi ne predstavlja nobenega tveganja.
5. S sodelovanjem v raziskavi ne boste pridobili ničesar razen novega znanja, ki ga boste pridobili med sodelovanjem. Vaše sodelovanje nam bo dalo nove podatke, s katerimi bomo laţje določili točnost naprave.
6. Vaše sodelovanje v raziskavi je popolnoma prostovoljno, in ga lahko prekinete kadarkoli ţelite brez dodatnih posledic.
7. Za vaše podatke vas ne rabi skrbeti, saj bomo uporabili samo rezultate meritev, vaša imena pa bodo nadomeščena s šiframi.
Izjava:
S podpisom zagotavljam, da sem prebral/a soglasje in so mi bili dani odgovori na vsa moţna vprašanja. Potrjujem svojo udeleţbo v opisani raziskavi.
Ime in priimek (preiskovanec): _________________________
Podpis: ________________________
Preiskovalec: ________________________
Kraj in datum: ___________________________
