OTROCI RAZISKUJEJO ZGODOVINO IN SIMBOLE NAŠEGA KRAJA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

NIKA ČOPAR

OTROCI RAZISKUJEJO ZGODOVINO IN SIMBOLE NAŠEGA KRAJA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

NIKA ČOPAR

Mentorica: doc. dr. NADA TURNŠEK

OTROCI RAZISKUJEJO ZGODOVINO IN SIMBOLE NAŠEGA KRAJA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(3)

ZAHVALA

Največja zahvala gre mentorici, doc. dr. Nadi Turnšek, za usmerjanje in pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Zahvala gre tudi vzgojiteljici Tadeji Robnik ter otrokom iz skupine Zajčki, ki so mi omogočili, da sem izvedla projekt in jim na raziskovalni način predstavila zanimivo popotovanje skozi naš kraj in zgodovino le-tega.

Hvala tudi družini, ki me je ves čas spodbujala in mi vlila veliko dodatne motivacije.

(4)

POVZETEK

Diplomska naloga z naslovom Otroci raziskujejo zgodovino in simbole našega kraja vsebuje teoretični in empirični del, ki sem ga izvedla neposredno z otroki iz skupine Zajčki v vrtcu.

Otroci so bili stari 4–6 let. Projekt je potekal štiri tedne. Njihova vzgojiteljica Tadeja Robnik je projekt z veseljem odobrila.

V teoretičnem delu sem predstavila, kako poteka učenje v vrtcu v povezavi z igro, kaj je aktivno učenje, značilnosti učenja z raziskovanjem in učenja z raziskovanjem zaprtega tipa, ki sem ga sama izvedla, ter opisala projektno delo.

V empiričnem delu pa so predstavljene celotne dejavnosti, ki smo jih izvajali štiri tedne. Vsako raziskovanje in ustvarjanje z otroki sem dokumentirala s fotografijami ter jih dodala opisom dejavnosti. Opisane so tudi tedenske evalvacije ter skupna evalvacija dejavnosti.

Med izvajanjem dejavnosti z otroki sem ugotovila, kako otroke motivira raziskovanje in iskanje česa novega. Otroci so željni novih informacij, zato je pomembno, da jim strokovni delavci to nudimo in jim omogočimo, da raziskujejo.

Ključne besede: predšolski otroci, aktivno učenje, igra, raziskovanje zaprtega tipa, naš kraj – Luče

(5)

ABSTRACT

This diploma paper, which is entitled Children are Exploring the History and the Symbols of our Village, consists of theoretical and empirical work. I conducted the empirical research involving ‘Rabbits’ group of kindergarten children. The children were 4-6 years old. The project was finished in 4 weeks and their teacher Tadeja Robnik was pleased to approve of it.

In the theoretical part I described kindergarten learning related to the educational games, what is active learning and characteristics of learning through exploration. I've also included learning by closed-type research that I did myself, and I described the project work in the kindergarten.

The empirical part of this work is based on all the activities we have been doing for four weeks.

I have documented every exploration and creating with the children through photographs which have been added to the description of the activities. Weekly evaluations and joint activity evaluation are also described.

While carrying out activities with the children, I have found out how motivated children are to explore and find something new. Children are eager to search for new information, and it is therefore very important that we make it possible for them to explore.

Keywords: preschoolers, active learning, game, closed-type research, our village – Luče

(6)

(7)

KAZALO VSEBINE

UVOD ...1

I TEORETIČNI DEL...2

1 UČENJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ...2

1.1 Učenje in igra ...3

2 AKTIVNO UČENJE ...4

2.1 Vloga vzgojitelja v (aktivnem) učenju ...4

2.2 Učenje z raziskovanjem ...6

2.2.1 Raziskovalno učenje v predšolskem obdobju ...7

2.2.2 Učenje z raziskovanjem – raziskovanje problemov zaprtega tipa ...8

3 PROJEKT IN PROJEKTNO DELO V VRTCU ...9

3.1 Tip projektov ... 11

II EMPIRIČNI DEL ... 13

4 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA ... 13

5 OKVIRNI NAČRT PROJEKTA OTROCI RAZISKUJEJO ZGODOVINO IN SIMBOLE NAŠEGA KRAJA – LUČE ... 15

6 IZVEDBA PROJEKTA ... 17

6.1 Prihod babice ... 17

6.2 Obisk knjižnice ... 19

... 21

6.3 Tedenska evalvacija dejavnosti ... 21

6.4 Obisk Občine Luče – Raziskovanje preteklosti z g. županom ... 22

6.5 Risanje po spominu ... 24

6.7 Igra Žalik žene ... 26

6.8 Ogled našega kraja ... 27

6.10 Narišimo svoj grb ... 29

6.11 Tedenska evalvacija dejavnosti... 32

7 ZAKLJUČEK ... 33

8 LITERATURA IN VIRI ... 35

(8)

KAZALO SLIK

Slika 1: Raziskovalna vizitka ... 18

Slika 2: Babica kot žena na lučkem grbu ... 18

Slika 3: Pogovor o preteklosti ... 18

Slika 4: Ples s petjem pesmi Abraham ima sedem sinov ... 18

Slika 5: Raziskovalni kotiček ... 20

Slika 6: Zastava Slovenije ... 20

Slika 7: Knjižničarka nam predstavi zastave in grbe različnih držav ... 20

Slika 8: Prebiranje knjig v knjižnici o naši državi ... 20

Slika 9: Ogled zastave ... 21

Slika 10: Petje pesmi Zdravljica... 21

Slika 11: Predstavitev različnih zastav ... 23

Slika 12: Obisk Občine Luče ... 23

Slika 14: Žalik žene ... 24

Slika 15: Risanje po spominu... 24

Slika 16: Poligon v igralnici ... 26

Slika 17: Poligon v igralnici ... 26

Slika 18: Poligon v igralnici: nošenje rib ... 26

Slika 19: Spremljanje otrok med poligonom ... 27

Slika 20: Opazovanje znamenitosti ... 28

Slika 21: Sprehod po našem kraju ... 28

Slika 22: Ogled rek Savinja in Lučnica ... 28

Slika 23: Sprehod po snegu... 28

Slika 24: Igra na snegu ... 28

Slika 25: Grb 2. skupine ... 30

(9)

1

UVOD

Pri predmetu Otrok v družbi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani smo dobili nalogo, da načrtujemo raziskovanje v vrtcu ter ga z otroki izvedemo.

Ker prihajam iz kraja z zanimivo naravno in kulturno dediščino ter zgodovino, sem se odločila, da izpeljem projekt učenje z raziskovanjem pod naslovom Zgodovina in simboli našega kraja – Luče.

Projekt sem nadgradila v diplomsko nalogo z naslovom Otroci raziskujejo zgodovino in simbole našega kraja.

Diplomska naloga vsebuje teoretični in empirični del, ki sem ga izvedla neposredno z otroki iz skupine Zajčki v vrtcu. Otroci so bili stari 4–6 let. Projekt je potekal štiri tedne.

V teoretičnem delu sem predstavila učenje in igro, aktivno učenje, vlogo vzgojitelja, učenje z raziskovanjem ter podrobno opisala učenje z raziskovanjem zaprtega tipa, ki sem ga izvedla tudi sama. Na kratko pa sem predstavila tudi projekto delo in tipe projektnega dela.

V empiričnem delu je opisan celoten projekt po dejavnostih.

Turnšek (2019) pravi, da je želja po raziskovanju in odkrivanju novega nekaj, kar je otrokom lastno. Če otrokom omogočimo takšne izkušnje, kjer imajo možnost raziskovanja, jim podajamo sporočilo, da je radovednost zaželena, in pri tem spodbujamo notranjo motivacijo za vseživljenjsko učenje. Zelo pomembno je, da učenje ne postane dolgočasno in odmaknjeno od tega, kar otroke zanima. Pri takem načinu dela otrokom raste interes za raziskovanje in odkrivanje novega.

Otrokom sem v projektu ponudila dejavnosti, ki so jim spodbujale motivacijo in interes za še nekaj več.

Preko evalvacij sem ugotovila, da sem uresničila dane cilje ter odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila pred celotnim projektom. Vesela sem, da sem si izbrala takšen projekt, saj sem z njim pridobila veliko novega znanja ter izkušenj.

(10)

2

I TEORETIČNI DEL

1 UČENJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

V sodobnem času ločimo tradicionalne in kognitivno-konstruktivistične strategije učenja, kamor sodi tudi raziskovalno učenje. Takšen pouk je usmerjen k učencu in mu zagotavlja aktivnost v učnem procesu ter ustvarjalnost. Raziskovalno učenje je integriran proces, ki izhaja iz že znanega ter prinese nove zaključke, ki so rezultat raziskav. Takšna metoda dela omogoča aktiven pristop k snovi, problemu na terenu ali posredno preko knjig in slik. (Ferjan, 2003) Učenje v predšolskem obdobju poteka spontano in je povezano z mišljenjem in osebnostjo otroka. Otroci se največ naučijo preko igre, preko interakcij z drugimi otroki, med dejavnostmi, ki se zgodijo nenamerno, in preko načrtovanih dejavnosti, ki jih pripravi vzgojiteljica. Na razvoj in učenje vplivajo različne oblike, načela ter metode dela.

V vrtcu ne govorimo o ´šolskem´ načinu učenja, temveč o pridobivanju ter usvajanju veščin in spretnosti. Posnemanje, opazovanje, preizkušanje, reševanje problemov je le nekaj načinov učenja v vrtcu. Različne načine učenja v vrtcu omogoča odprtost in fleksibilnost predšolskega kurikula. (Batistič Zorec, 2002)

Raziskovalno učenje je ena izmed poti za pridobivanje kakovostnega znanja. Za zagotavljanje kakovosti je potrebno neprestano izboljševanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Vzgojitelji si to prizadevajo zagotoviti s prehajanjem iz tradicionalnega poučevanja k oblikam inovativnega učenja, ki spodbuja aktivno sodelovanje in samostojnost otrok v vzgojno-izobraževalnem procesu. Gre za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo samostojno, kritično in ustvarjalno mišljenje. S tem se otroci usposabljajo za samostojno učenje, iskanje informacij in reševanje problemov, s čimer jih vodimo k raziskovalnemu učenju. Za uspešno učenje moramo vzpostaviti pogoje, ki bodo otroke spodbujali h kritičnemu mišljenju, k postavljanju vprašanj, reševanju problemov ter dajanju idej in pobud. (Benčič Rihtaršič, 2006)

Raziskovalno učenje v našem izobraževanju predstavlja sodoben pristop in je del smernic Evropske unije za izobraževanje kot model IBSE-Inquary Based Science Education. Izhaja iz teorije konstruktivizma in razvojnih teorij Vigotskega ter Piageta. Sledi logiki spoznavnega procesa, znanstvenemu načinu dela in razmišljanja, zato se procesno veže na didaktični sistem

(11)

3

problemskega pouka. Z raziskovalnim učenjem se dosegajo cilji naravoslovnega področja v kurikulumu za vrtce. (Petek, 2012)

Raziskovalno učenje predpostavlja postopno razvijanje naravoslovnih pojmov, naravoslovnega mišljenja, sklepanja, možnosti za reševanje problemov, postavljanja hipotez, klasificiranja, povzemanja bistva in pomena ter oblikovanja konceptov. Vsi ti procesi pri otrocih potekajo nezavedno in so hkrati zasnovani na znanstveni metodi raziskovanja. (Kurikulum za vrtce, 1999)

V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Slovenji (2011, str. 27) je zapisano, da sta

»prav kakovostno znanje, /.../, in pouk, s pomočjo katerega otrok pridobi takšno znanje, predpogoja, ki pripravljata na življenje v informacijski družbi. Le kakovostno znanje omogoča identifikacijo problemov, postavljanje vprašanj, pridobivanje ustreznih podatkov in njihovo razumevanje, interpretiranje in uporabo«.

Raziskovalno učenje ustreza takšnemu opisu in je v našem izobraževalnem sistemu opredeljeno kot primeren didaktični način izobraževanja. (Petek, 2011)

Je eno od sodobnih strategij poučevanja, ki ima prednosti pred tradicionalnimi načini. Ker imajo pri njem otroci aktivno vlogo, je takšen pristop posledično bolj zanimiv in učinkovit.

1.1 Učenje in igra

Župančičeva (1999) igro opredeli kot dejavnost, ki izhaja iz otrokovega lastnega zadovoljstva.

Z igro otrok oblikuje alternativno stvarnost. (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009)

Igra je glavna osnova za proces učenja in temeljna spoznavna izkušnja v predšolskem obdobju.

Povezuje se z učenjem, ki je lahko preko igre pri otroku najbolj uspešno. Je razvojna in vzgojna dejavnost, otroku omogoča samostojnost, svobodo in ustvarjalnost. Pri igri otrok išče nove možnosti, tekmuje sam s seboj in z drugimi ter išče rešitve. (Pečjak, 2009)

Igra ima velik pomen za otrokov celostni razvoj (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009), saj zelo veliko prispeva k njegovemu umskemu, telesnemu, čustvenemu, psihomotoričnemu ter spoznavnemu in socialnemu napredku. (Brvar, 2014)

V njej potekajo povezave med vedeti in ne vedeti, verjetnim in neverjetnim, aktualnim in možnim. Prepletanja v igri potekajo med domišljijo in realnostjo, preteklostjo, sedanjostjo in

(12)

4

prihodnostjo, logiko in absurdom, varnostjo in tveganjem. (Marjanovič Umek in Zupančič 2009)

Igra je v otroštvu najpomembnejša in osrednja dejavnost, preko katere se odvijajo procesi zorenja in učenja. Otrok se v igri počuti varno in ugodno ter tako na neformalen način usvaja pravila. (Brvar, 2014)

Za življenje je igra nujna, saj otrok skozi njo izraža svojo ustvarjalnost, spoznava orientacijo, se vključuje v socialno okolje, najpomembnejše pa je, da se ob njej pomiri. Predšolski otroci potrebujejo izkušnje iz svojega sveta, ki jih lahko črpajo prav iz igre; izkušnje imajo veliko vlogo pri njihovi zdravi rasti in razvoju. (Brvar 2014)

2 AKTIVNO UČENJE

O aktivnem učenju lahko govorimo, kadar je produktivnejše, pri čemer je zelo pomembno, da udeleženci niso pasivni, vendar imajo možnost samostojnega razmišljanja, raziskovanja ter so aktivni udeleženci pri samem procesu. Otroke je treba čustveno in miselno aktivirati, ker je znanje, ki ga tako pridobijo, trajnejše in ga seveda lahko uporabljajo v vsakdanjih okoliščinah.

V primeru, da znanje le prenašamo, so otroci manj motivirani. (Marentič Požarnik, 2000) Že v predšolski dobi je potrebno vzpostaviti razvojno-procesni pristop ter v ospredje postaviti proces učenja. Pri tem mora biti osnovni cilj spodbujanje otrokovih lastnosti in otrokovega razmišljanja ter vsega, kar je v razvojnem obdobju zanj značilno. (Kurikulum, 1999)

V vzgojno-izobraževalnem procesu se morajo področja dejavnosti prepletati. Vzgojitelj otroku ponudi nove izkušnje in mu omogoči pravico do soustvarjanja življenja v vrtcu. Otrok je v takem okolju seveda aktiven in učenje je problemsko zastavljeno. (Kurikulum, 1999)

2.1 Vloga vzgojitelja v (aktivnem) učenju

Vzgojitelj ima pri aktivnem učenju ključno vlogo. V vrtcih je bistvenega pomena, da vzgojitelji spodbujajo razvoj otroka s tem, da otrok sam vodi svoje učenje. Seveda morajo biti v proces učenja vključeni tudi odrasli kot aktivni udeleženci in opazovalci. Bistvenega pomena je, da vzgojitelj pozna otroka celostno. Ko vzgojitelj ve, kako otrok razmišlja, prepozna njegove sposobnosti in interese. Na tak način mu lahko nudi primerno spodbudo.

(Hohman in Weikart, 2005)

(13)

5

Pri aktivnem učenju moramo upoštevati vrstni red faz, saj so le-te ključnega pomena za uspešno izvedbo. Po L. Marjanovič Umek (1989) so te faze razdeljene v naslednje zaporedje:

• opazovanje,

• komunikacija,

• postavljanje hipotez,

• eksperimentiranje,

• merjenje,

• klasificiranje,

• generalizacija,

• napoved.

Pri spodbudnem učnem okolju so zelo pomembne sestavine, kot so: materiali, rokovanje, izbira, otrokov govor in podpora odraslega. (Hohman in Weikart, 2005)

• Material: potrebno je otroku zagotoviti različne materiale, preko katerih se lahko uči in so seveda primerni starosti;

• razpolaganje in rokovanje: otroku je potrebno zagotoviti različne načine, da lahko raziskuje materiale;

• izbira: dati otroku možnost, da samoinciativno izbere materiale;

• govor: omogoča, da nove izkušnje poveže z obstoječim znanjem;

• podpora vzgojitelja ali odrasle osebe: pri tem izhaja iz potreb otrok, na način, da mu prisluhne, ga pri tem spodbuja, sledi in ga aktivno vključuje v proces.

(14)

6 2.2 Učenje z raziskovanjem

Raziskovalno učenje je strategija znanstvenega spoznanja, ki v vzgojno-izobraževalni proces vnaša elemente znanstvenega dela. (Ivanuš Grmek in Javomik Krešič, 2011)

Je način pridobivanja znanja z lastno aktivnostjo učencev. Pri takšnem delu je potrebno dobro poznati razmišljanje otrok in njihovo predznanje. (Razpet in Čepič, 2008)

Woolfolkova (2002, str. 288) opredeljuje raziskovalno učenje kot pristop, »pri katerem učitelj učencem predstavi situacijo po delčkih, učenci pa potem rešijo problem z zbiranjem podatkov in preverjanjem svojih zaključkov«.

Iz ameriške definicije je nastal posplošen opis raziskovalnega učenja: »Učence vodi k razvijanju razumevanja naravoslovnih pojmov skozi neposredno izkusijo s snovmi, predmeti, rastlinami in drugimi bitji, s pomočjo knjig in drugih virov informacij ter strokovnjakov, ob sprotnem argumentiranju in izmenjavi mnenj. Vse to poteka pod vodstvom učitelja.«.

(Kmel, 2007, str. 8)

Takšno učenje poudarja aktivnost otroka kot raziskovalca. Hkrati je sredstvo, ki vodi k razumevanju naravoslovnih pojmov; cilj, ki vodi k odkrivanju delovanja naravoslovja in širše znanosti; proces in produkt. Je sredstvo za pospeševanje miselnih navad, kot so: ustvarjalnost, radovednost, vztrajnost, izvirnosti, dvomljivost. (Kmel, 2007)

Dolgoročni cilj učenja skozi raziskovanje, kjer gre za ohranjanje radovednosti in želje po spoznavanju novega, je torej procesne narave. V raziskovanju se govori o ohranjanju radovednosti in ne o razvijanju le-te. Lahko si predstavljamo, da je želja po raziskovanju in odkrivanju novega nekaj, kar je otrokom lastno. V primeru, da omogočimo takšne izkušnje, kjer imajo otroci možnost raziskovanja, podajamo otrokom sporočilo, da je radovednost zaželena, in pri tem spodbujamo notranjo motivacijo za vseživljenjsko učenje. Zelo pomembno je, da učenje ne postane dolgočasno in odmaknjeno od tega, kar otroke zanima. Pri takem načinu dela raste interes za raziskovanje in odkrivanje novega. Raziskovanje je eden temeljev učenja v vrtcu, kajti merljivi rezultati še niso prevladujoča motivacija za učenje. Gre za višjo kakovost življenja in učenja predšolskih otrok. Vloga vzgojiteljice ni več podajanje izdelanih znanj, vendar gre za podporo in pomoč otrokom pri samostojnem iskanju odgovorov, dokumentiranju in analiziranju podatkov. Takšen način dela predstavlja izziv za otroke kot tudi za vzgojiteljico, ki se z njimi uči. (Turnšek, 2019)

(15)

7 2.2.1 Raziskovalno učenje v predšolskem obdobju

Otrok je od svojega rojstva naprej raziskovalec; pomembno je, da ohranimo njegovo naravno željo po raziskovanju. Odrasli v svetu vidijo veliko ovir (npr. strupene rastline, klopi) in nepredvidljivih situacij (npr. plezanje po drevesu, promet), ki jim za otroka predstavljajo nevarnost, pred katero ga poskušajo obvarovati. Posledično se dejavnosti v naravnem okolju ali s snovmi v igralnici, pri katerih bi otrok lahko imel lastno aktivno vlogo, prepovedo. Vzrok za taksno dejanje je v vzgojiteljevi kompetentnosti in pomanjkanju njegovega samozaupanja pa tudi v pomanjkanju zaupanja staršev v vzgojitelja. Zato naravoslovje v vrtcu velikokrat predstavlja le sprehod do bližnjega parka ali gozda. (Petek, 2011)

Otroci že v zgodnjem otroštvu izražajo željo po raziskovanju okolja in dogodkov, z radovednostjo opazujejo vse, kar jih obdaja. Raziskujejo v naravnem okolju, ki jim je na voljo – park, gozd, travnik, njiva, vrt, potok ipd. Radovednost potešijo s pomočjo čutnih zaznav, tako da stvari npr. prijemajo, povonjajo, otipajo. (Fošnarič in Katalinič, 2012)

Raziskovalno učenje otrokom nudi možnost biti raziskovalec. Navaja jih na samostojno iskanje rešitev, jih motivira za dejavnost, ohranja njihovo radovednost, spodbuja interes za odkrivanje novega znanja in sveta, razvija njihovo kreativno mišljenje ter metakognitivne sposobnosti (npr.

načrtovanje, spremljanje, vrednotenje). Otroci pri takšnih dejavnostih aktivno sodelujejo, se dogovarjajo, samostojno izbirajo in sprejemajo odločitve; zaupajo v svoje lastne intelektualne zmožnosti in bolje oziroma na nov način razumejo pretekle dogodke v okolju. (Požar, 2012) Raziskovalno učenje v vrtcu je lahko problemsko zasnovano in povezano z izkušnjami otrok.

Otroci so tako aktivni v fazah raziskovanja, postavitve problema, iskanja informacij ter poročanja. Z raziskovalnim pristopom oblikujemo sposobnosti, potrebne za reševanje problemov, ohranjamo radovednost otrok in interes po pridobivanju znanja. Raziskovalno učenje združuje teoretična znanja, razumevanje, praktična znanja, spretnosti in veščine. Pristop temelji na zavedanju, da so neposredne izkušnje pot do razumevanja in da so lahko konstrukcijsko pridobljena znanja iz izkušenj pravilna ali naivna. (Zagorc, 2014)

Razvijanje razumevanja naravoslovnih pojmov in pojavov je mogoče le z otrokovo aktivnostjo, ob kateri nastajajo naivne razlage in nove ideje za raziskovanje. Potrebno je poznati otrokove zamisli in mu dati možnost, da jih sam sooči s strokovno ustreznimi dejstvi, jih razume in po potrebi spreminja. Pri tem je pomembno, da vzgojitelj opravlja vlogo usmerjevalca ali preusmerjevalca. (Petek, 2011)

(16)

8

Piaget kot kognitivni konflikt poimenuje stanje, ko pri otroku začetne (naivne) razlage in informacije prihajajo v konflikt z novimi (znanstvenimi) razlagami in informacijami. Otrok začne informacije med seboj primerjati, kar v njem povzroči nezadovoljstvo in zmedo, zato se pojavi želja po razjasnitvi in rešitvi konflikta. Za rešitev potrebuje določen čas; pridobiti mora informacije in izkušnje, ki ga bodo privedle k zavedanju, razumevanju in rešitvi konflikta.

(Novak, Ambrožič-Dolinšek, Bradač, Cajnkar-Kac, Majer, Mencinger-Vračko, Petek in Pirs, 2003)

2.2.2 Učenje z raziskovanjem – raziskovanje problemov zaprtega tipa

O raziskovanju problemov zaprtega tipa govorimo predvsem, kadar otroci rešujejo problem ali skušajo odgovoriti na raziskovalna vprašanja z določenimi informacijami in podatki, ki jih iščejo sami ali s pomočjo vzgojiteljice.

Vloga vzgojitelja ni le v podajanju informacij, temveč da spodbuja in motivira k raziskovanju, usmerja pri organizaciji, dokumentiranju ter evalviranju podatkov. Vzgojiteljica pri učenju z raziskovanjem predstavlja vezni člen med otroki. (Turnšek, 2019)

Ločimo dva različna načina učenja v vrtcu, poimenovana kot direktivnost in nedirektivnost.

Direktivne vzgojiteljice sprejemajo oz. uresničujejo načrtovan program, otroci so v pasivni vlogi.

Nedirektivne vzgojiteljice pa v svoje načrtovanje vključujejo otroke, ki tako postanejo aktivni členi v elementih kurikula, in sicer pri načrtovanju, izvedbi ter analizi raziskovanja oz.

dejavnosti.

Kurikulum za vrtce spodbuja nedirektivnost vzgojiteljice, interese in želje otrok ter izbiranje med dejavnostmi. (Batistič Zorec, 2002)

Ko otroci rešujejo problem oz. iščejo odgovore na raziskovalna vprašanja, govorimo o zaprtem tipu raziskovanja, ki poteka po naslednjih korakih:

- OPREDELITEV PROBLEMA - IZRAŽANJE DOMNEV

- ISKANJE INFORMACIJ IN NJIHOVO DOKUMENTIRANJE - ODGOVORI IN REŠITVE

- UPORABA NOVIH SPOZNANJ

(17)

9 Prednosti učenja z raziskovanjem:

- Učenje z raziskovanjem ima prednost pred učnim procesom, ki vodi v končni rezultat.

Večjo vlogo ima samostojno iskanje rešitev in informacij kot neposredno podajanje znanja.

- Otroci preko svojih raziskovanj gradijo nove predstave in pojme. Vloga vzgojitelja je, da izhaja iz znanj ter predzanj otrok ter povezav z njihovim življenjem. Preko problemskih vprašanj se dotika več znanstvenih področij.

- Motivacija in želja po spoznavanju omogoča večji učinek trajnostih učnih rezultatov in znanja. Govorimo o raziskovanju, ki prispeva k večji funkcionalnosti znanja. (Turnšek, 2019)

3 PROJEKT IN PROJEKTNO DELO V VRTCU

Projektno delo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljeno kot načrt, ki določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči. Pri projektih in projektnih delih gremo skozi tri osnovne faze oziroma korake. V prvi fazi moramo imeti jasno razčlenjen postopek izvedbe, v drugi fazi gre za načrtovanje izvedbe, ki udeležence privede do tretjega koraka, torej do zastavljenih ciljev. Ko zastavimo vse cilje, je projekt in projektno delo končano. (Novak, Glogovec in Žužej, 2009)

Pri vzgojno-izobraževalnem projektnem delu gre za metodični postopek, v katerem izvajalec projekta udeležence nauči postopke in tehnike projektnega načrtovanja. Ob spodbudah prihaja do različnih aktivnostih, udeleženci pa pri tem pridobivajo različne izkušnje, znanja, sposobnosti. Spoznavajo druge soudeležence, se navajajo na sodelovanje in pri tem odkrivajo sebe. Preko projektnega dela z udeleženci se učijo tudi izvajalci projekta, pri tem širijo svoje znanje in razvijajo različne sposobnosti. Po končanem projektu sledi še evalvacija, kar pa pomeni, da se delo konča šele z analizo in oceno celotnega poteka projekta. (Novak, 2001) Otroci se pri raziskovanju učijo predvidevati, postavljati hipoteze, začnejo samostojno opazovati, primerjati, razvrščati, analizirati, obdelovati podatke in na koncu tudi sklepati. Pri tem z lastno aktivnostjo pridejo do novega znanja in odkrivajo poti do samega cilja. Posledično se učijo tudi premagovati ovire, s katerimi se srečujejo na tej poti do cilja. (Petek, 2012)

(18)

10

Raziskave potrjujejo, da kvaliteta učenja pri takšnem pouku naraste, kajti otroci so aktivno udeleženi v procesu pridobivanja znanja. Uporablja se lahko na različne načine in na različnih vsebinskih področjih na vseh ravneh izobraževanja. (Ferk Savec, 2010)

Avtorji različno opredeljujejo projektno delo. Vendar je primerjalna analiza opredelila osem ključnih značilnosti:

• tematika, povezana z življenjem,

• interdisciplinirani način,

• aktivnosti so načrtovane in ciljno usmerjene,

• njihovi nosilci so otroci, učenci, dijaki,

• razvijanje medsebojnih odnosov ter sposobnosti komuniciranja in sodelovanja,

• težišče je na učnem procesu,

• odprtost učnega procesa,

• pri ocenjevanju vrednotimo izpeljavo učnega dela in projektni izdelek.

(Ferk Savec, 2010)

Značilnosti projektnega dela so različne, odvisne so od števila udeležencev projekta in se pri izvajanju dela med seboj razlikujejo. Glede na obseg tematike, trajanje izvedbe in števila udeležencev ločimo velike, srednje in majhne projekte. Pri majhnih projektih gre za manj obsežno in kompleksnejšo tematiko, trajajo običajno od nekaj ur do nekaj dni. Sodelujejo do 30 udeležencev. Pri srednje velikih projektnih gre za en teden strnjenega dela ali pa še dlje časa, vendar v časovnih presledkih, v njih sodeluje nad 30 udeležencev. Pri velikih projektih pa lahko vključimo celotno inštitucijo in trajajo dlje časa (mesec dni ali celo več). Pri izvajanju lahko sodelujejo vsi, ki si to želijo. Projektno delo je primerno za vse starostne skupine od tretjega leta naprej. (Novak, Glogovec in Žužej, 2009; Novak, 2011)

(19)

11 3.1 Tip projektov

- Projekt konstruktivnega tipa

Sem sodijo aktivnosti, ki so povezane s konstrukcijo določenega izdelka, npr. izdelava predmeta (ptičja valilnica, športno igrišče, šolski časopis, seminarsko delo ipd.). Lahko gre tudi za načrtovanje in izvajanje določene akcije, npr. urejanje šolskega igrišča, priprava šolske razstave, kulturne prireditve ipd. (Novak, 2011)

- Projekt usvajanja in ovrednotenja

Sem sodita spoznavanje in ovrednotenje pojava, metode, glasbe, filma, razstave ipd. Izvaja se le na podlagi predhodno načrtovane teme, kjer definiramo etape. (Novak, 2011)

- Projekt problemskega tipa, usmerjen k reševanju problema Sem uvrstimo raziskovalne projekte. (Novak, 2011)

- Projekt učenja

Sestavljen je iz aktivnosti, s katerimi učenci po dogovorjenem učnem načrtu usvajajo določene spretnosti, veščine, sposobnosti ali znanja. (Novak, 2011)

Mnoge od naštetih dejavnosti se odvijajo v slovenskih vrtcih vsak dan, vendar mnogokrat ne potekajo kot projekt. Pri izvajanju projekta je najpomembneje, da dosežemo zastavljene cilje.

Ti nam uspejo, če upoštevamo dve zahtevi:

- Glavni nosilec oziroma izvajalec posameznih aktivnosti je učenec in to v vseh etapah projekta. Učitelj sodeluje kot pobudnik aktivnosti učencev in njihov svetovalec.

- Potek, praviloma pa tudi vsebina dejavnosti, sledita določenemu načrtu. Učitelj in učenci ga načrtujejo z medsebojnim sodelovanjem.

Na podlagi vseh doslej predstavljenih lastnosti in posebnosti sodi projektno učno delo med odprte učne sisteme oziroma procese, ki se odvijajo in potekajo od izbire določenih vsebin organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik k postavljenim ciljem.

Projektno učno delo ima značilnosti, zaradi katerih se razlikuje od tradicionalnega pouka, bistveno spreminja položaj in odnos med udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.

Bistvene posebnosti projektnega učnega dela:

(20)

12

• aktivnost učencev s poudarkom na učenčevi praktični aktivnosti, učenju, raziskovalni aktivnosti, učenju z odkrivanjem;

• konkretnost teme z usmerjenostjo na življenjsko, za učence smiselno situacijo;

• spoštovanje osebnosti učencev, zadovoljevanja njihovih potreb, upoštevanje interesov, razvijanje splošnih in posebnih sposobnosti;

• prožnost, projekt mora biti proces, ki je v bistvu ustvarjalno dogajanje;

• integracija vsebin, povezava različnih pedagoških področij v okviru teme projekta;

• odprtost, ki je vsebinska, časovna, prostorska, in je lahko zasnovana z vidika virov informacij ter z vidika sodelovanja staršev;

• načrtovanje vzgojnih ciljev, ki jih učitelj po izteku projekta lahko vrednoti tudi s starši;

• učenci s pomočjo učitelja načrtujejo konkretne, njim ustrezne in zanimive cilje, ki jih dosegajo skupaj in jih skupaj z učiteljem vrednotijo. (Ferk Savec, 2010)

V vzgojno-izobraževalnem procesu moramo otrokove interese spodbujati z neposrednim aktiviranjem otroka. Prav projektno učno delo nudi otroku obilo možnosti za neposredno odkrivanje, spoznavanje in preko tega tudi za razvijanje ob že obstoječih tudi novih interesov.

V projektnem delu morata obstajati obe možnosti: upoštevati je potrebno že razvite interese in prek aktivnega vključevanja v različne dejavnosti omogočati učencem tudi odkrivanje in razvijanje novih interesov. Pri tem lahko veliko pripomorejo ravno teme projektov, ki izhajajo iz vsakodnevne življenjske situacije in omogočajo otrokom, da v njih pokažejo in izrazijo že pridobljene izkušnje oziroma že osvojena znanja in tako prihajajo do novih spoznanj in znanj.

Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je potrebno projektno učno delo organizirati tako, da ustreza zmogljivostim in interesom čim večjega števila učencev, torej nadarjenim, povprečnim in tudi tistim, ki so nekoliko pod povprečjem. (Ferk Savec, 2010)

(21)

13

II EMPIRIČNI DEL

4 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA

4.1 Opredelitev problema

V diplomskem delu bom opisala in predstavila projekt z naslovom Otroci raziskujejo zgodovino in simbole našega kraja – Luče. Za projekt sem se odločila, ker sama živim v Lučah, ki imajo zelo zanimivo zgodovino in legendo; želela bi, da jo tudi otroci spoznajo na aktiven, raziskovalen način.

Učenje v predšolskem obdobju poteka spontano. Otroci se največ naučijo preko igre, preko interakcij z drugimi otroki, med dejavnostmi, ki se zgodijo nenamerno in preko načrtovanih dejavnosti, ki jih pripravi vzgojiteljica. (Batistič Zorec, 2002)

Da bi bile učne dejavnosti za otroke smiselne, težile k razvoju meta-spoznavnih sposobnosti, je potrebno uveljavljati aktivne strategije učenja, vključno z učenjem z raziskovanjem. (Turnšek, 2019)

Kurikulum za vrtce (1999, str. 16-17) opredeljuje načelo aktivnega učenja, kar pomeni, da mora vzgojitelj spodbujati otroke k lastni domišljiji, k lastni aktivnosti, aktivno učenje pa mora vključevati tudi v načrtovane dejavnosti. Otrok bo razvijal razvojne potenciale, če mu bo vzgojitelj omogočal spodbudno učno okolje.

Kljub temu pri svojem pedagoškem delu v vrtcu opažam, da aktivno učenje še ni zastopano v polni meri oz. kot bi bilo pričakovati glede na predšolsko razvojno stopnjo.

V vrtcu se pogosto še vedno uporabljajo direktivni in visoko strukturirani pristopi k učenju, ki v zadostni meri ne spodbujajo kognitivnega razvoja otrok. Zato sem sem odločila, da omogočim otrokom spoznavanje kraja z njihovim lastnim raziskovanjem. V okviru projekta bom otroke vodila skozi dejavnosti v skladu s pedagoškim učnim pristopom učenja z raziskovanjem.

(inquiry based learning, Maxim, 1997, v Turnšek, 2019)

Učenje z raziskovanjem je strategija, ki spodbuja, da je učenje usmerjeno v reševanje problemov (Maxim, 1997, v Turnšek, 2019). Raziskovanje je temeljni princip učenja v vrtcu.

Bolj kot končni rezultat je pomemben potek raziskovanja kot učni proces. (Turnšek, prav tam)

(22)

14

Cilj diplomskega dela je izpeljati projekt z metodo aktivnega učenja, ga evalvirati ter svoje delo tudi ovrednotiti. Preko ovrednotenja izvem, ali sem dosegla svoje cilje in namene projekta.

Preko projekta prepoznam tudi prednosti in pomanjkljivosti pristopa učenje z raziskovanjem.

Drugi cilj je, da izrazim in reflektiram tudi druge nenačrtovane posledice, ki se dogajajo ob projektu oz. “mimo” zastavljenih ciljev.

4.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavila sem 4 raziskovalna vprašanja:

- Ali je bil projekt učenje z raziskovanjem uspešen glede na kriterije učenja z raziskovanjem?

- Katere so prednosti in slabosti učenja z raziskovanjem?

- Kakšna je vloga vzgojitelja v procesu učenja z raziskovanjem?

- Kako so bili otroci pri raziskovanju kraja motivirani in kako se se odzivali?

4.3 Raziskovalna metoda (raziskovalni pristop in vzorec)

Raziskava je deskriptivna, ne-kavzalna. Študija je evalvacijska. Gre za evalvacijo pedagoškega pristopa. Projekt bom reflektirala, dokumentirala ga bom s fotografijami; na osnovi gradiva bom oblikovala evalvacijska poročila. V študijo bo vključenih 24 otrok, starih 4–6 let. Projekt bo potekal 4 tedne, po 2 dni na teden.

(23)

15

5 OKVIRNI NAČRT PROJEKTA OTROCI RAZISKUJEJO ZGODOVINO IN SIMBOLE NAŠEGA KRAJA – LUČE

1. Opredelitev problema

Preko slik Luče nekoč – in Luče danes jih bom motivirala in jim predlagala, da bi lahko skupaj malo raziskali naš kraj. Ker pa so vključno z mano še mladi, tako oni kot jaz ne moremo najbolje vedeti, kako so se Luče spremenile, jim bom povedala, da sem v vrtec povabila svojo babico.

Na vrata bo potrkala babica in takrat bova odigrali krajši dialog. Babica bo prišla oblečena v obleko, nadet bo imela koš z ribami, v rokah pa bo držala lahterno. Tudi sama bom presenečena, zakaj se je tako oblekla, saj v današnjih časih ne hodimo tako oblečeni. Preko dialoga bova povezali, da je tako oblečena in opremljena ženska na našem grbu. Otrokom bom pokazala lučko zastavo in grb.

Otroke bom spodbudila, da povprašajo o spremembah, ki so se zgodile v Lučah, odkar je bila ona majhna.

2. Izražanje domnev (kaj otroci že vedo …)

Otroke bom povabila v kot igralnice, kjer bo tabla. Otroke bom povprašala, kaj že vedo o našem kraju, grbu, legendi. Z otroki bomo naredili raziskovalni načrt za naslednjo dejavnost in ga obesili na tablo.

3. Iskanje informacij in njihovo dokumentiranje

Obiskali bomo knjižnico. Otroci bodo naredili intervju s knjižničarko in raziskovali, kaj je sploh grb, legenda, zastava oz. kaj to sploh pomeni.

Za naslednjo dejavnost oz. raziskovanje sem se odločila, da se bom dogovorila z županom ali z delavcem na občini Luče, da nam predstavi legendo o nastanku Luč. Preko legende bomo ugotovili, zakaj se Luče tako imenujejo in kako so nastale. Otroci si bodo lahko ogledali tudi letake in knjige o našem kraju.

Ker bomo že spoznali nastanek Luč in našo legendo, bom otroke motivirala in spodbudila, da narišejo, kako si predstavljajo, kje so hodile žalik žene, ko so iskale svoje izgubljene ovce in videle luč.

Pri naslednjem raziskovanju se bomo vrnili h grbu. Z otroki bomo šli na pohod na bližnji hrib z imenom Breznica, kjer so hodile ženske, ki so nosile ribe v Ljubljano. Pot bomo dokumentirali

(24)

16

ter fotografirali. Vsaka skupina bo narisala en del poti, po kateri bomo hodili. Po pohodu bomo v igralnici sestavili pot v celoto.

4. Odgovori in rešitve

Ves čas našega raziskovanja bomo izpolnjevali tablo, kjer bo tako dokumentiran celoten potek in načrt našega raziskovanja.

5. Uporaba novih spoznanj

V igralnici bom postavila poligon. S seboj bom prinesla koše, primerne velikosti za otroke, ter ribe. Preko te dejavnosti si bodo otroci lahko predstavljali, kako težko težo so ženske nosile iz našega kraja v Ljubljano.

Otroke bom razdelila v skupine. Ker imajo otroci veliko domišljije in so motivirani za ustvarjanje, jih bom spodbudila, da vsaka skupina ustvari oz. izdela grb skupine. Vsaka skupina bo najprej naredila načrt, nato pa ustvarjala. Po končanem ustvarjanju bo vsaka skupina predstavila grb. Spodbudila jih bom, da opišejo, kaj je na grbu. Na koncu bodo otroci izmed vseh grbov izbrali enega.

(25)

17

6 IZVEDBA PROJEKTA

6.1 Prihod babice

Cilj: Otrok oblikuje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb; spoznava, da se ljudje in okolje, družba in kultura v času spreminjajo.

Ko sem prišla v skupino Zajčki, so me otroci zelo lepo pozdravili in sprejeli. Opazila sem, kako so pripravljeni na nove dejavnosti, hkrati pa so nestrpno pričakovali, kaj bomo delali skupaj.

Lepo sem jih pozdravila ter jih vprašala, če bi želeli raziskovati skupaj z mano. Povedala sem jim, da bomo raziskovali naš kraj Luče. Pogovor sem najprej napeljala na delo raziskovalcev, nato sem jim razdelila raziskovalne vizitke. Vizitke sem naredila v obliki zastave občine Luče, nanj dodala grb občine ter ime in priimek vsakega otroka. Nato sem jim povedala, da sem v vrtec povabila svojo babico. Ker je starejša, se še spomni veliko sprememb, ki so se zgodile, odkar je bila majhna. Vzgojiteljico sem prosila, če lahko pogleda, ali je moja babica že prišla.

Ob prihodu v skupino smo jo lepo pozdravili, nato sva odigrali krajši dialog. Začudeno sem jo vrašala, zakaj je prišla tako oblečena. V današnjih časih ne hodimo tako oblečeni. Otroke sem vprašala, če so kdaj videli žensko, ki bi bila tako oblečena. Ker so že imeli raziskovalne vizitke, na kateri je bil grb, so kar hitro ugotovili, da se je babica oblekla tako, kot je oblečena ženska na našem grbu. Oblečena je bila v obleko, srajco, predpasnik, zadaj je nosila putrih, v katerem so ženske nosile ribe, v rokah pa je imela lahterno, s čimer so si ženske ponoči svetile.

Otroci so bili zelo navdušeni in motivirani, ko so videli babico. Babica jim je najprej sama povedala, kako je bilo včasih, kako so živeli, nato pa so jo še otroci spraševali kot pravi raziskovalci.

Po pogovoru smo skupaj z babico zapeli nekaj pesmi ter se razgibavali v krogu ob pesmi Abraham ima sedem sinov. Obisk je hitro minil. Babici smo se lepo zahvalili ter se od nje poslovili. Ko je babica odšla, sem otrokom pokazala nekaj slik Luče nekoč – Luče danes ter jih spodbudila, da ugotovijo, katera slika ponazarja Luče danes in katera Luče nekoč. Otroci so hitro ugotovili, saj so babico zelo poslušali, ko je opisovala, kako so Luče izgledale nekoč. Ta dan smo se naučili kar nekaj novih besed, ki jih doslej niso poznali. Ker še niso dobro razumeli vseh besed, smo naredili načrt za naslednji dan. Odločili smo se, da obiščemo knjižnico ter vprašamo knjižničarko o novih besedah.

(26)

18 Slika 2: Babica kot žena na lučkem

grbu

Slika 1: Raziskovalna vizitka

Slika 3: Pogovor o preteklosti

Slika 4: Ples s petjem pesmi Abraham ima sedem sinov

(27)

19 6.2 Obisk knjižnice

Cilj: Otrok s pomočjo literature išče nove informacije in povezuje znanje.

Ko sem prišla naslednji dan v vrtec, mi je vzgojiteljica povedala, da so otroci že nestrpno čakali moj obisk. Navdušeni so bili, saj smo odšli v knjižnico po nove informacije.

Preden smo odšli, smo si skupaj uredili raziskovalni kotiček. Na steno smo obesili zastavo in grb občine Luče, na vsako stran pa slike Luče nekoč, Luče danes. Ko z otroki načrtujemo, pišemo načrte na list; načrte smo obesili v naš kotiček.

S knjižničarko sem se dogovorila, da nam pojasni pojme grb, zastava, himna. Dogovorila pa sem se tudi s štirimi dekleti 8. razreda osnovne šole, da nam pridejo zapet slovensko himno ter himno osnovne šole Blaža Arniča Luče. Ko smo prišli v knjižnico, nas je knjižničarka lepo pozdravila in nam povedala, da je zelo vesela našega obiska. Otroke sem spodbudila, da knjižničarki povedo, zakaj smo sploh prišli v knjižnico, kaj raziskujemo in kaj nas zanima.

Knjižničarka nam je razložila pomen simbolov, ki so jih otroci le delno poznali. Povedala nam je, kaj je grb, kaj zastava, da ima vsak kraj, vsaka državo svoje simbole. Prinesla je tudi zastavo Slovenije, da smo si jo ogledali. Preden smo slišali našo himno, sem otroke vprašala, če sploh poznajo našo himno oz. če so jo že kdaj slišali. Eden izmed fantov je takoj vstal in korajžno zapel ¨ Slovenija, od kod lepote tvoje¨. Z vzgojiteljicami in knjižničarko smo pomislile, da otroci s starši veliko spremljajo šport in da so to pesem velikokrat slišali na športnih prireditvah.

V knjižnico sem povabila osmošolke in zapele so nam slovensko himno. Ko so odpele, so otroci prepoznali to pesem. Med himno smo vsi stali. Knjižničarka je otroke vprašala, zakaj med himno stojimo. Najbolj sem si zapomnila dečka, ki je čisto sponatno odgovoril ¨zato, da bolje slišimo¨. Knjižničarka se je nasmehnila in mu to potrdila, nato pa nam povedala, da je takšna navada, dogovor, da med himno stojimo in s tem izrazimo neko spoštovanje do države, naroda.

Nato smo poslušali še himno osnovne šole Blaža Arniča.

Otroci so se razdelili v skupine po znakih. Preden smo odšli v knjižnico, je vsak otrok izžrebal znak. Prinesla sem 5 različnih znakov. Ustvarili smo 5 skupin, po 4 otroke.

Otroci so se po skupinah usedli skupaj in prebirali knjige o grbih, zastavah. Knjige so krožile po skupinah. Ko smo končali s prebiranjem knjig, nam je knjižničarka dala nalogo. Dobili smo vzorec zastave Slovenije z grbom, da jo pobarvamo. Lepo smo se zahvalili in poslovili od knjižničarke. Veseli smo bili, da nas je tako lepo sprejela.

(28)

20

Ko smo prišli v igralnico, sem razgrnila zastavo Slovenije, tako da so jo vsi videli. Vsak je pobarval zastavo Slovenije in grb. Otroci so se zelo potrudili pri barvanju. Pri tem pa so pazili, da so zastavo pobarvali točno tako, kot si barve sledijo. Vsi otroci so nam vzgojiteljicam kazali svoj izdelek. Me smo jih zelo pohvalile. Kasneje sem eno zastavo, ki jo je pobarval otrok, obesila v naš raziskovalni kotiček. Poslovila sem se od otrok in jim povedala, da se še oglasim.

Slika 5: Raziskovalni kotiček Slika 6: Zastava Slovenije

Slika 7: Knjižničarka nam predstavi zastave in grbe

različnih držav

Slika 8: Prebiranje knjig v knjižnici o naši državi

(29)

21 6.3 Tedenska evalvacija dejavnosti

Prvi teden je presegel moja pričakovanja, kajti nisem pričakovala, da bodo otroci s takšnim navdušenjem raziskovali o domačem kraju. Vse je potekalo tako, kot sem načrtovala.

Dejavnost, ki sem jo izvedla skupaj z babico, je otroke še bolj pritegnila in motivirala. Otroci pa so se v vlogo raziskovalcev vživeli tako dobro tudi zato, ker so imeli čisto svoje

raziskovalne kartice. Zelo so jih bili veseli, jih ponosno nosili ter jih kazali vsem mimoidočim.

Obisk knjižnice je bil za otroke pomemben del našega raziskovanja. Nove podatke so srkali vase in jih uporabljali pri naslednjih dejavnostih, kot so: barvanje zastave in grba,

izpolnjevanje table v našem raziskovalnem kotičku …

Igra je kot otrokova primarna potreba najbolj pomembna v obdobju otroštva. Otrok se preko igre uči, se razvija, razvija pa tudi spretnosti in sposobnoti, nadgrajuje znanja …

Raziskovanje je za otroka igra. Je načrtovana dejavnost, ki jo pripravi vzgojiteljica, pri tem pa je njena vloga, da otroka vključi.

V prvih dejavnostih, ki sem jih pripravila za otroke, so bili vsi vključeni in so z navdušenjem in lastno motivacijo zavzeto sodelovali.

Slika 10: Petje pesmi Zdravljica Slika 9: Ogled zastave

(30)

22

Vzgojiteljice smo kot aktivne udeleženke spodbujale otroke in jim nudile možnost samostojnega reševanja problemov, postavljanja vprašanj, aktivnega raziskovanja. Preko opazovanja smo čutile in opazile otrokove potrebe po raziskovanju, njihove sposobnosti in interese ter jim to s primerno spodbudo tudi omogočile.

Prednost učenja z raziskovanjem je prav v tem, da ima otrok možnost samostojnega iskanja rešitev in da je aktivno vključen v proces raziskovanja.

6.4 Obisk Občine Luče – Raziskovanje preteklosti z g. županom

Cilj: Otroku omogočiti razumevanje preteklosti oz. zgodovino skozi spremembe objektov, ljudi, dogodkov.

Otrok spoznava, da vsi, odrasli in otroci, pripadajo družbi in so pomembni.

Ko sem prišla v vrtec, sem bila prijetno presenečena. Vzgojiteljica mi je pokazala dve sliki, ki jih je deček skupaj z mamo doma poiskal na internetu ter nam ju prinesel v vrtec. To sta bili dve stari sliki Luč. Pohvalila sem otroka za njegovo zavzetost in sliki takoj obesila v naš raziskovalni kotiček. Veselilo me je, da je otrok doma navdušeno pripovedoval, kako raziskujemo naš kraj. Mama je povedala, da je sam hotel poiskati stare slike in nam jih v vrtcu pokazati.

Z otroki smo se usedli v krog in si ogledali naše slike ter načrte prejšnjih dni. Skupaj smo ponovili, kaj smo že vse izvedeli in se naučili. Ugotovili pa smo, da še nismo raziskali, zakaj ima naš kraj tako ime. Otroke sem spodbujala, da razmislijo, kje bi to lahko izvedeli. Pomagala sem jim, da smo prišli do odgovora. Tako smo se odločili, da se kar odpravimo na občino Luče k županu Cirilu Roscu. Navdušenje nad naslednjim raziskovanjem je bilo pozitivno, saj še nobeden od otrok ni bil na občini. Otroci so se hitro oblekli in obuli.

Na občini so nas lepo sprejeli in nas povabili v sejno sobo, kjer so že bili pripravljeni stoli, da smo se usedli. Sedeli smo v polkrogu, na sredini pa gospod župan. Otroke sem spodbudila, da povedo, zakaj smo prišli na obisk in kaj nas zanima. Otroci so oživeli in županu postavljali vprašanja kot pravi mali raziskovalci, na vsa je gospod župan z veseljem odgovarjal. Povedal nam je, kako so Luče nastale in zakaj se kraj tako imenuje. To nam je povedal preko legende, ki govori o tem, kako so žalik žene pasle svoje ovce pod goro Raduho. Nekega dne so se ovce

(31)

23

razbežale in šle v dolino. Žalik žene so jih iskale, podnevi in ponoči, svetile pa so si s treskami.

Ko so prišle bližje dolini, so zagledale luči in jim sledile. Tam so našle svoje ovce, v kraju, ki so mu dale ime Luče.

Gospod župan nam je pokazal tudi sliko grba ter nam še enkrat opisal resnični dogodek, kako so ženske lovile ribe v reki Lučnici ter jih nosile preko Gornjega Grada v Ljubljano.

Ogledali smo si tudi zastavo občine Luče, Slovenije ter Evropske unije. Na koncu smo za sodelovanje in zanimanje za naš kraj dobili še bonbončke. Vrnili smo se v igralnico, kjer smo na našo steno v raziskovalnem kotičku obesili načrt tistega den ter zapis novih informacij.

Slika 12: Obisk Občine Luče Slika 11: Predstavitev različnih zastav

Slika 13: Raziskovalni kotiček

(32)

24 6.5 Risanje po spominu

Cilj: Otrok uporablja domišljijo in povezuje znanja med področji.

Naša naslednja dejavnost je bila povezana z legendo Luč. Preden smo začeli z risanjem, smo ponovili zgodbo oz. legendo, ki govori o nastanku Luč. Bila sem zelo presenečena, saj otroci niso potrebovali nobene pomoči. Zapomnili so si celotno legendo. Usedli so se za mizo, nato pa sem jim dala kratka navodila: Nariši, kot si predstavljaš našo legendo oz. zgodbo, ki govori o nastanku Luč. Otroci so risali različne risbe. Nekateri so risali, kako so žalik žene pasle ovce pod goro Raduho, nekateri so narisali, kako o žalik žene videle luči in našle svoje ovce, nekateri zemljevide. Ko so risali, so se zelo trudili, jaz pa sem jih spodbujala in jih pohvalila. Ko so vsi končali, sem jih povabila v naš kotiček. Vsak otrok je v kotiček prinesel svojo risbo, opisal, kaj je narisal, in jo pokazal ostalim otrokom. Po predstavitvi smo vsakemu zaploskali. Nekaj različnih risb smo obesili v naš kotiček. Po koncu dejavnosti smo napisali in obesili v kotiček, kaj smo počeli. Otroci so zelo resno sodelovali v raziskovanju. Tudi sami so me opominjali, da obesimo izdelke v naš raziskovalni kotiček ter napišemo raziskovalne načrte za naslednje dejavnosti. Ker so bili otroci zelo radovedni, kaj bomo počeli pri naslednji dejavnosti, smo raziskovalni načrt nekajkrat napisali že kar nekaj dni pred naslednjim raziskovanjem.

Slika 14: Risanje po spominu Slika 15: Žalik žene

(33)

Teden je potekal po načrtu, ki smo ga sestavili skupaj z otroki. Otroci so bili aktivni v fazah raziskovanja, sodelovali so in bili lastno motivirani. Poseben dan za otroke je bil obisk pri gospodu županu Cirilu Roscu na Občini Luče. Tega dogodka so se res veselili. Že vnaprej so naglas razmišljali o vprašanjih, ki so jih kasneje postavili gospodu županu. Ko smo sedeli v dvorani, so otroci samo opazovali in čakali, kaj jim bo povedal. Potrebovali so nekaj spodbude za postavljanje vprašanj.

Med otroki sem opazila posebno komunikacijo. Drug z drugim so govorili o naših dejavnostih, o kakšni zanimivi informaciji ter tudi o tem, kaj zanimivega bomo še počeli.

Raziskovalno učenje otrokom nudi možnost biti raziskovalec. Navaja jih na samostojno iskanje rešitev, jih motivira za dejavnost, ohranja njihovo radovednost, spodbuja interes za odkrivanje novega znanja in sveta, razvija njihovo kreativno mišljenje ter metakognitivne sposobnosti (npr.

načrtovanje, spremljanje, vrednotenje). Otroci pri takšnih dejavnostih aktivno sodelujejo, se dogovarjajo, samostojno izbirajo in sprejemajo odločitve; zaupajo v svoje lastne intelektualne zmožnosti in bolje oziroma na nov način razumejo pretekle dogodke v okolju. (Požar, 2012)

Projekt, ki sem ga zastavila, je uspešen in dobro zastavljen. To lahko potrdim zato, ker se vidi iz otrokovih odzivov in njihove motivacije. Nasmehi na obrazu povedo, da se otroci v raziskovanju ne le učijo, ampak tudi uživajo.

Vloga vzgojiteljic ni bila podajanje znanj, ampak da smo otrokom nudile podporo in pomoč otrokom pri samostojnem iskanju odgovorov, dokumentiranju in analiziranju podatkov. Takšen način dela nam je predstavljal izziv in tudi me smo se iz takšnih dejavnosti veliko naučile.

(34)

26 6.7 Igra Žalik žene

Cilj: Otrok se preko igre spoznava s preteklostjo.

Zaradi vremena, presenetil nas je namreč sneg, sem načrtovani pohod na hrib prestavila. Za ta dan sem načrtovala poligon v igralnici. V skupino sem prinesla koše, lahterno in ribe. Takoj sem opazila radovedne poglede otrok. Bili so že v pričakovanju nove dejavnosti. Še preden sem povedala, kaj bomo počeli, so otroci radovedno spraševali:

Zakaj si pa to prinesla? Zakaj si pa prinesla ribo? Kaj pa bomo počeli?

Otroci so mi s svojo vedoželjnostjo dali še večjo motivacijo za načrtovano dejavnost.

Otroci so se usedli v naš raziskovalni kotiček, jaz pa sem medtem v igralnici postavila poligon.

Postavila sem vrvico, po kateri so hodili, stožce, okoli katerih so vijugali, kroge in blazino, ki je ponazarjala vodo (otroci so šli po blazini po kolenih).

Na začetek sem postavila potrebne pripomočke za poligon: koš z ribo ter lahterno.

Otroke sem spodbudila, da se vsaka skupina postavi na svoj prostor. Ogledali smo si poligon.

Povabila sem deklico, da naj demonstrira, kako poligon poteka, pri tem sem jo usmerjala.

Otroke sem še posebej opozorila, da morajo paziti, da jim riba ne pade iz koša. Izžrebala sem vrstni red skupin. Na začetek se je postavila prva skupina. Vsak otrok si je nadel koš, prvi v koloni je v koš položil ribo in v roke prijel lahterno. Na znak tri, štiri, zdaj je prvi v skupini začel s premagovanjem poligona. Ko je prišel do konca, je tekmovalec za njim vzel ribo iz koša, jo podal naslednjemu, da mu jo položi v koš, ter prijel lahterno. Tako smo nadaljevali z vsemi skupinami. Zelo me je presenetil odziv otrok. Otroci so skakali, ploskali in zelo glasno navijali.

Vsak, ki je ¨tekmoval¨, se je zelo potrudil in skrbno spremljal, če je riba še v njegovem košu.

Tudi sama sem med to dejavnostjo zelo uživala, saj so mi otroci dali potrdilo, da so med dejavnostjo zelo uživali. Prav tako navdušeni sta bili tudi vzgojiteljici.

Slika 18: Poligon v

igralnici: nošenje rib Slika 17: Poligon v igralnici Slika 16: Poligon v igralnici

(35)

27 6.8 Ogled našega kraja

Cilj: Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost.

Zaradi velike količine snega ter posledično zaradi varnosti sem načrtovani pohod na hrib Breznica spremenila v sprehod skozi naš kraj Luče. Otroci so bili zelo vznemirjeni zaradi snega, ki smo ga najprej gledali kar skozi okno. Otroke sem vprašala, če se gremo sprehoditi skozi naš kraj Luče. Takoj so se strinjali in že smo bili v garderobi ter se oblačili in obuvali. Sprehodili smo se po poteh, ki smo jih omenjali ves čas našega raziskovanja. Opazovali smo si poti, kjer so hodile žalik žene z grba, reki Savinjo in Lučnico ter hrib Breznico. Po tem hribu so ženske prvič prišle v kraj Luče, kjer so iskale svoje izgubljene ovce. Med potjo sem opisovala, kaj vse vidimo, spraševala pa sem tudi otroke. Najprej smo se ustavili na mestu, kjer se lepo vidi hrib Breznica.

Otroci so se takoj spomnili, kdo je hodil po tem hribu in zakaj ga opazujemo. Ogledali smo si tudi reki Savinjo in Lučnico ter med postankom obnovili naše znanje.

Ko smo prehodili naš kraj, smo odšli na igrišče, kjer smo si vzeli nekaj časa za zimske norčije.

Otroci so se skupaj z mano in vzgojiteljicama kepali, tekali ter se smejali. Vrnili smo se v igralnico. Usedli smo se v naš raziskovalni kotiček in ga dopolnili s slikami in zapisi.

Slika 19: Spremljanje otrok med poligonom

(36)

28 Slika 21: Sprehod po našem

kraju

Slika 20: Opazovanje znamenitosti

Slika 22: Ogled rek Savinja in

Lučnica Slika 23: Sprehod po snegu

Slika 24: Igra na snegu

(37)

Ta teden je bil bolj športno naravnan, seveda v povezavi z našim raziskovanjem.

Zaradi vremena smo prilagodili prvotni načrt, ki je sledil za ta teden. Otroci niso bili nič slabovoljni, obratno, zaradi snega so bili še bolj dobre volje. En dan našega druženja smo namenili igri v igralnici, drugi dan pa smo se odpravili na sneg. Namesto pohoda na hrib smo se sprehodili kar po našem kraju in opazovali, katere naravne znamenitosti sploh imamo.

Pri raziskovanju je pomembno, da dejavnosti otrokom ne postanejo dolgočasne in

nezanimive. Zato je včasih potrebno prilagoditi načine, metode dela in dejavnosti, ki imamo pripravljene za. Tak način dela otrokom privabi še več interesa za nekaj novega.

Otroci so uživali tudi v igri na snegu, kjer so se lahko igrali po svojih željah (valjanje po snegu, kepanje, lovljenje), seveda pa sem pri njihovi igri skupaj z vzgojiteljicama sodelovala tudi sama. Tudi ta teden smo v našem raziskovalnem kotičku skupaj načrtovali še zadnje dejavnosti našega projekta.

Čeprav je bil otrokom teden raziskovanja všeč, bi sama raje obiskala hrib, kjer bi lahko opazovali celoten kraj. Preko te dejavnosti bi lahko vključila več dokumentacije, ki bi jo ustvarili otroci.

6.10 Narišimo svoj grb

Cilj: Otrok uporabi usvojeno znanje s pomočjo umetnosti in domišljije.

Sledila je naša zadnja dejavnost, izdelava grba. Doma sem na liste narisala ogrodje grba, v katerega so otroci risali. Otroci so se razdelili v že znane skupine ter se usedli za mize. Najprej smo skupaj obnovili znanje, kaj je sploh grb in kaj grb predstavlja, nato pa sem jim podala kratka navodila, da naj izdelajo oz. narišejo grb, ki bo predstavljal njihovo skupino.

Opazila sem, da ena skupina ne razume, kaj morajo početi in zakaj sploh imajo to ogrodje narisano na listu. Šla sem do njih in jim še enkrat opisala, kaj je grb, kaj predstavlja, pokazala

(38)

30

sem jim grb Luč in Slovenije. Nato sem jih vprašala, kakšne so značilnosti njihove skupine v vrtcu, kaj radi počnejo, ko so vsi skupaj. Ko so malo pomislili, sem jih spodbudila, naj vsak pove, kaj bi narisal v grb. Nato so prišli do skupnih odločitev. Vsak otrok je nekaj narisal v grb.

Tako so sodelovali vsi v vsaki skupini. Hodila sem od skupine do skupine, jih opazovala ter spraševala, kaj rišejo na grb.

Vse skupine so končale z ustvarjanjem. Grbe sem obesila na omaro. Vsaka skupina je predstavila, kaj je na grbu, zakaj so se za to odločili. Pod grbe sem položila škatlice ter vsakemu otroku dala magnet. Z njim so glasovali za najboljši grb. Otroci so različno glasovali, spodbujala sem jih, da sami razmislijo, kateri grb jim je najbolj všeč.

En grb je prejel največ glasov in to je bil zmagovalni grb. Otroci so skupini zaploskali. Skupaj pa smo se odločili, da bomo obdržali prav vse grbe. Grbe sem pustila obešene na omari, da si jih bodo lahko večkrat ogledali in se tako spominjali raziskovanja.

S to dejavnostjo smo končali naše raziskovanje. Ker smo bili dobri raziskovalci, smo si glasno zaploskali. Otroci so obdržali raziskovalne vizitke ter gradivo in ga kasneje odnesli domov.

Slika 26: Grb 1. skupine Slika 25: Grb 2. skupine

(39)

31

Slika 27: Grb 3. skupine Slika 29: Grb 4. skupine Slika 28: Grb 5. skupine

Slika 30: Raziskovalni kotiček

(40)

Zadnjo dejavnost smo izpeljali po načrtih. Otroci so v skupinah sodelovali in vsak izmed otrok je bil upoštevan pri idejah za risanje grba. Moja vloga je bila, da sem pripravila potreben material in otroke razdelila po skupinah. Posebne motivacije niso potrebovali, saj jim je že sama ideja za ustvarjanje in domišljija spodbudila notranjo motivacijo.

Tako smo do konca pripeljali naše raziskovanje, ki je res hitro minilo. Tudi meni so dnevi izredno hitro odvijali, saj sem ob zadovoljnih obrazih otrok komaj čakala dneve našega druženja in se veselila uric, ki sem jih preživela v družbi otrok.

Otroci so mi dali največ motivacije pri pripravi dejavnosti. Tudi na zadnji dan našega

druženja so še enkrat pokazali, da z veseljem sodelujejo. Razveselilo pa me je tudi dejstvo, da so se res veliko naučili.

Otroci so me spraševali, kaj še sledi, kaj bomo še raziskovali, vendar smo zaključili naše raziskovanje s pogovorom v našem raziskovalnem kotičku.

Otroci so bili žalostni, ko sem odhajala iz igralnice. Zato sem se odločila, da bom takšen projekt oz. raziskovanje še velikokrat ponovila, če bom le imela možnost.

(41)

33

7 ZAKLJUČEK

Že prvi dan, ko sem začela s projektom, sem opazila radovedne poglede otrok. Ob njihovi zvedavosti sem se zavedla, da sem projekt dobro zastavila. Še bolj sem bila prepričana, da se bom potrudila in ga otrokom tudi zanimivo predstavila. Med izvajanjem dejavnosti sem se veliko naučila o tem, kako otrokom na zanimiv način predstaviti projekte, kakšne dejavnosti vključiti, kako jih zastaviti ter kako otroke motivirati. Poleg tega pa sem dobila še veliko novih informacij o našem kraju.

Zadovoljna sem z izvedbo vseh dejavnosti. Najbolj mi bo ostala v spominu dejavnost, ki sva jo izvedli skupaj z babico. Babica je bila oblečena kot res prava žena iz našega grba, zato so si otroci res lažje predstavljali zgodovino in dobili še večjo motivacijo za raziskovanje.

Vsaka dejavnost pa ima svojo zgodbo in iz vsake se naučimo nekaj novega. Čeprav niso vse dejavnosti potekale po prvotnem načrtovanju, sem glede na vreme in razmere, ki smo jih imeli tisti teden prilagodila. Otroci so bili zadovoljni, saj nismo imeli navaden sprehod in opazovanje našega kraja, ampak nam je zima uprizorila bolj zanimivo dogodivščino.

Naučila sem se, da ima takšno raziskovanje veliko prednosti pred drugimi načini, metodami dela v vrtcu. Otroci res samostojno rešujejo probleme, iščejo rešitve, zbirajo dokumentacijo, poleg tega pa se učijo, kako postopoma priti do končnega rezultata.

S tem projektom sem dobila še večjo motivacijo za delo z otroki in potrdilo, da sem si izbrala pravi poklic. Hkrati sem se odločila, da bom v bodoče, ko bom delala kot vzgojiteljica, izvajala podobne projekte, ki bodo zasnovani tako, da bodo otroci samostojno delali ter sami raziskovali.

Otroci so na tak način veliko bolj motivirani in radovedni, posledično pa se več naučijo.

Poleg takšnega raziskovanja (reševanje problemov zaprtega tipa) bom vključevala tudi projekte, ki bodo temeljili na reševanju problemov odprtega tipa. Otroke bom motivirala za različne dejavnosti, npr. kako bomo praznovali rojstne dneve, pust, vključila pa bom tudi teme, ki bodo otrokom zanimive.

(42)

34

Zadovoljna sem z načrtovanjem, izvedbo ter končnim delom svojega projekta z naslovom Otroci raziskujejo zgodovino in simbole našega kraja.

Izvedeni in uresničeni so bili vsi cilji, ki sem jih postavila pred projektom, ravno tako sem odgovorila tudi na vsa raziskovalna vprašanja.

Učenje z raziskovanjem za otroke in za vzgojitelje predstavlja veliko prednosti. Glavni prednosti učenja z raziskovanjem po mojem mnenju predstavljata način in proces raziskovanja, ki ga s takšnim projektom lahko nudimo otrokom. Otroci pridobijo nove veščine raziskovanja, nove ideje in izkušnje ter veliko novega znanja.

Slabost pa vidim v ekonomičnosti časa. Veliko časa vzame samo načrtovanje projekta, tudi izvedba projekta in na koncu še evalviranje oz. analiziranje celotne dejavnosti.

V času projekta v vrtcu smo se z otroki zelo povezali in dobro spoznali drug drugega. Otroci so zelo uživali in se z lastno motivacijo veliko naučili.

Projekt smo ustvarili in ga izvedli na način, ki je otrokom najljubši, ki je zelo pomemben za otrokov celostni razvoj, saj se iz njega veliko nauči, in to je igra. Igra je bila pomembno vodilo mojega projekta.

Menim, da sem dobro zasnovala idejo, ki sem jo dobila na vajah in predavanjih pri predmetu Otrok in družba.

V sodelovanju s profesorico in vzgojiteljico v vrtcu sem lastno idejo še nadgradila.

Zelo sem vesela, da sem do konca pripeljala meni zelo ljub projekt ter da ga lahko predstavim še komu. Naučila sem se veliko novega; kako načrtovati projekte za otroke, kako jih poslušati in jim nuditi dejavnosti, kjer pridobijo znanje, spretnosti in izkušnje ter pokažejo svoje sposobnosti.

(43)

35

8 LITERATURA IN VIRI

Bela knjiga, RS, Republiki Slovenji (2011).

Brvar, R. (2014). Z igro do učenja. Ljubljana: Math.

Benčič Rihtaršič, T. (2006). Uvajanje učencev na pot raziskovalnega učenja. Pedagoška obzorja, 21.

Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 53(3), 24-43.

Kurikulum za vrtce. (1999), Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport RS.

Ferk Savec, V. (2010). Možnosti za razvoj naravoslovnih kompetenc s projektnim učnim delom. V: Razvoj naravoslovnih kompetenc: izbrana gradiva projekta: strokovna monografija.

2011. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Hohman, M., Weikart, P.D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Filozofska fakulteta.

Marjanovič Umek, L. Lešnik Musek, P. (2001). Igra v kurikulu za predšolske otroke. V L.

Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo . Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Novak, H., Glogovec, V. in Žužej, V. (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica. Didakta.

Glogovec, Z., Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

Turnšek, N., (2019). Problemsko in raziskovalno naravno učenje v vrtcu. Študijsko gradivo.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom.

Revija za elementarno izobraževanje, 5.

Žužej, V., (1992). Projektno delo Ljubljana. Zavod republike Slovenije zavod za šport.