ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Gregor ŠUŠTERIČ
POMEN GOJITVENE OBLIKE ZA STROJNO REZ V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE
(Malus domestica Borkh.)
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
Gregor ŠUŠTERIČ
POMEN GOJITVENE OBLIKE ZA STROJNO REZ V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE (Malus domestica Borkh.)
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
IMPORTANCE OF TRAINING SYSTEM FOR MACHINE PRUNING IN INTENSIVE APPLE ORCHARDS (Malus domestica Borkh.)
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrstnarstvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof.
dr. Roberta Veberiča.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Dominik VODNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Robert VEBERIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Franc ŠTAMPAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du1
DK UDK 634.11:631.542.3:631.34(043.2)
KG sadjarstvo, intenzivni nasad jablane, strojna rez, gojitvena oblika, avtomatizacija AV ŠUŠTERIČ, Gregor
SA VEBERIČ, Robert (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija
LI 2021
IN POMEN GOJITVENE OBLIKE ZA STROJNO REZ V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE (Malus domestica Borkh.)
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij – 1. stopnja) OP VI, 21 str., 16 sl., 23 vir.
IJ sl JI sl/ en
AI Rez je eden izmed bolj zahtevnih tehnoloških ukrepov v nasadih jablan. Zlasti je zelo pomemben in neizogiben v intenzivnih sadovnjakih. Ustrezno usposobljeno delovno silo je vse težje dobiti, zato je treba iskati nove možnosti. Rez delimo na gojitveno in vzdrževalno, kjer pri prvi vzpostavimo želeno gojitveno obliko, drugo pa opravljamo v nasadih, ki so v polni rodnosti. Z rezjo uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo. To obsega izrezovanje starega lesa, preveč bujnih poganjkov in tudi redčenje rodnih brstov, če jih je preveč–prvo redčenje. Delo nam olajša strojna rez, ki tudi izboljša kakovost pridelka. Današnje izvedbe strojev so težke in okorne, zato se moramo dobrim rezultatom približati z izbiro ustrezne gojitvene oblike, saj je tak način rezi neselektiven. Tako bo ročna korekcija manj potrebna, posledično bo manj stroškov. Primerna gojitvena oblika je taka, ki omogoča enostavno rez, dobro osvetlitev in odlično kakovost plodov. Sadovnjak naj bo čim bolj izenačen in strojem dostopen. Stroji niso samohodni, ampak se priključijo na traktor s prednjim vpenjanjem. Optimalna gojitvena oblika ima kratki rodni les, brez strukturnega lesa, drevo ima obliko trapeza, kar pomeni, da je zgoraj ožje, spodaj širše. Tem parametrom ustreza sodobno ozko vreteno.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Du1
DC UDC 634.11:631.542.3:631.34(043.2)
CX horticulture, intensive apple orchard, machine pruning, training system, automatisation
AU ŠUŠTERIČ, Gregor
AA VEBERIČ, Robert (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture - Agronomy
PY 2021
TI IMPORTANCE OF TRAINING SYSTEM FOR MACHINE PRUNING IN INTENSIVE APPLE ORCHARDS (Malus domestica Borkh.)
DT B. Sc. Thesis (University studies) NO VI, 21 str., 16 sl., 23 vir.
LA sl AL sl/en
AB Pruning is among the most labor demanding technological measures in fruit growing - in this case of apple orchards where it is vital and inevitable. Sufficient trained labor is nowadays hard to get, therefore we need to seek other alternatives. After planting, we prune saplings to achieve the desired training system. As the trees are 4 years old we prune them in a way to maintain the right ratio between growth and yield. This includes complete removal of old shoots, shoots that are too vigorous and thinning of buds if too many – first thinning. The work is made easier with machine pruning, which also increases yield quality. Types of machines know today are heavy and clumsy so we need to form a correct training system in order to achieve good results as this is a non-selective method. The most suitable tree training system in the one that is easily pruned, has high light interception and is able to have an excellent fruit quality. The orchard should be as uniform and as easily accessible to machinery as possible. Pruning machines are not self-driving but are attached to tractors usually in the front. The most appropriate training system is the one that has short shoots, row have a shape of a cone. Upper part is narrower than lower. Tall spindle as we know it today meets these requirements.
V
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTACION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO SLIK VI
1 UVOD 1
2 JABLANA 2
3 STROJNA REZ 3
4 STROJI ZA REZ 7
4.1 S KROŽNIMI DISKI 7
4.2 STROJI S KOSILNIM GREBENOM 8
4.3 STROJI, KI NAREDIJO ''OKNO'' V KROŠNJI 8
5 TERMINI STROJNE REZI 9
5.1 V FENOFAZI MIROVANJE 9
5.2 V FENOFAZI RDEČI BRST 9
5.3 TAKOJ PO CVETENJU 9
5.4 REZ PRI 8. – 12. LISTIH NA ENOLETNIH POGANJKIH 9
5.5 DVA TEDNA PRED OBIRANJEM – LETNA REZ 10
5.6 PO OBIRANJU 10
6 GOJITVENE OBLIKE 11
6.1 PET POMEMBNIH NAČEL SADOVNJAKOV 11
6.2 VODILNE GOJITVENE OBLIKE PO SVETU 12
6.3 OZKO VRETENO 12
6.4 SADNA STENA 13
6.4.1 Stroji prilagojeni sadni steni 14
7 SAJENJE SADOVNJAKOV V PRIHODNOSTI 16
7.1 VIŠINA DREVES 16
7.2 ENAKOMERNA OBRAŠČENOST 16
7.3 ENOSTAVNE KROŠNJE 17
7.4 AVTONOMNA STROJNA REZ 18
7.4.1 Strojni vid 18
7.4.2 Robotska rez 18
8 SKLEPI 19
9 VIRI 20
VI KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Pred zimsko rezjo 4
Slika 2: Po rezi 4
Slika 3: Razcepljen nosilec rodnega lesa 5
Slika 4: Slika in računalniško modeliran rez veje. Ročne škarje z enojnim rezilom
(prirejeno po Nowakowski in sod., 2018: 32) 6
Slika 5: Slika in računalniško modeliran rez veje – stroj s krožnimi diski (prirejeno po
Nowakowski in sod., 2018: 32) 6
Slika 6: Cirkularni stroj za rez italijanskega podjetja BMV-FL200P (BMV, 2021) 7
Slika 7: FAMA-stroj s kosilnim grebenom 8
Slika 8: Dodatni kosilni grebeni za izrezovanje 'oken' (FAMA, 2021) 8
Slika 9: Letna rez. Desna vrsta kontrola (sorta 'Gala') 10
Slika 10: Rez po obiranju, 'Zlati delišes' 10
Slika 11: Stroj Darwin za mehansko redčenje cvetov 14
Slika 12: Stroj REDpulse Duo za razlistanje listja jablan 15
Slika 13: Strnjena listna stena, sorta 'Gala' 16
Slika 14: Rez spodnjega dela krošnje. Razdalja 40cm od provodnika 17 Slika 15: Rez zgornjega dela krošnje in vrha. Približno 20cm od provodnika 17 Slika 16: 3D rekonstrukcija sadike s strojnim vidom (desno) (prirejeno po He in Schupp,
2018) 18
1 1 UVOD
Žlahtna jablana (Malus domestica Borkh.), katere prednik Malus sieversii izvira iz centralne Azije, Kavkaza, je v Sloveniji najbolj zastopana in najpomembnejša sadna vrsta. V intenzivnih nasadih obsega 58 % celotne površine namenjene intenzivnemu sadjarstvu (4.124 ha). Delež se zmanjšuje, prav tako se manjša pri hruškah, breskvah in nektarinah.
Povečuje se zastopanost lupinarjev (orehi–169 ha), jagodičja (177 ha), koščičarjev (češnje, marelice, slive, češnje) in sredozemske vrste sadja (kaki–51 ha). Sadje se prideluje tudi v ekstenzivnih sadovnjakih, ki obsegajo 6.450 ha skupne površine (Sadjarstvo, 2020).
Pridelava je odvisna od večih dejavnikov: podnebja, tal, tehnoloških ukrepov in lege.
Slovenija je klimatsko zelo raznolika država na relativno majhni površini. Optimalna tehnologija in posvečanje dejavnosti privede do primernih rezultatov. Sem spadajo rez, varstvo rastlin, gnojenje, redčenje, namakanje, oroševanje, postavitev protitočne mreže, protiinsektne mreže itd. Nenazadnje lahko lega odloča med normalnim, srednjim in ničelnim pridelkom. Najbolj se to odraža v primeru pozebe. Če imamo sadovnjak jablan posajen na dnu kotline/doline, se tam poseda hladen zrak. Posledično je nevarnost pozebe večja. Izbira prave lege oziroma pravilne sadne vrste je prva odločitev pri napravi nasada (Vrščaj in sod., 2019).
Rez se začne po sajenju. Sprva oblikujemo drevo v želeno gojitveno obliko–gojitvena rez, nato jo vzdržujemo in držimo primerno razmerje med rastjo in rodnostjo. Ročna rez je eno izmed najbolj delovno zahtevnih strokovno in časovno potratnih opravil v sadjarstvu. Veliko povpraševanje, izredne razmere (pandemija COVID-19 v sezoni 2020/21), staranje delavcev (mladi se manj odločajo za takšne dejavnosti), lahko privede do pomanjkanja delovne sile.
Rešitev iščemo v mehaniziranju in avtomatiziranju postopkov. Strojna rez lahko zmanjša obseg ročne rezi in omogoča izboljšanje kakovosti pridelka. Pri nekaterih sadnih vrstah jo je moč implementirati, pri drugih ne (breskev itd.) (Štampar in sod., 2014).
V diplomskem delu bomo opredelili strojno rez, predstavili njene prednosti in slabosti, prikazali potrebno mehanizacijo, opisali različne termine rezi ter pojasnili vpliv rezi na razvoj drevesa in pridelek. Posebej bomo poudarili pomen gojitvene oblike, pojasnili, kakšna je najprimernejša. Predstavili bomo tudi prihodnost rezi – avtomatizacija strojev za rez.
2 2 JABLANA
Jablana je sadna vrsta, ki v Sloveniji dobro uspeva. Najbolj primerna so globoka, zračna, srednje težka tla s pH-jem 5,5–6,5 in vsebnostjo organske mase 2–4%. Tako je sprejem hranil optimalen. Če so tla premokra oz. neodcedna, pride do rumenenja in odpadanja starih listov. Jablana rabi letno 400–600 mm padavin, ki jih Slovenija sicer ima skoraj povsod po državi, le da so te neenakomerno razporejene. Z vedno pogostejšimi sušnimi poletji je namakalni sistem nujen. Je samoneoplodna sadna vrsta. Zato sadimo vsaj dve ali tri sorte, ki cvetijo ob istem času in se med seboj dobro oprašujejo. Enosortni nasad je možen, če vključimo mnogocvetno jablano (Malus floribunda), ki mora predstavljati 1–3% vseh dreves (Štampar in sod., 2014).
Gojimo jo lahko v večih gojitvenih oblikah. Tako zahteva kombinacija bujne podlage in sorte drugačno arhitekturo kot kombinacija šibke podlage in srednje bujne sorte. Izboljšana piramidalna krošnja je primerna za drevesa cepljena na bujne in srednje bujne podlage in ne zahteva opore. Sedaj aktualno ozko vreteno se uporablja v intenzivnih sadovnjakih, kjer je potrebna opora (Štampar in sod., 2014).
Pri pečkarjih se rodni brsti praviloma razvijejo na koncu krajših ali daljših enoletnih poganjkov, ki izraščajo iz terminalnih brstov dvoletnega lesa. Ob ustrezni oskrbi sadnih dreves pa se rodni brsti razvijejo po celotni dolžini lesa. Pri pečkarjih imamo vedno mešani rodni brst, iz katerega se razvijejo cvetovi in listi, lahko pa se podaljša v poganjek (Štampar in Jakopič, 2018).
Brstič je tri do pet centimetrov dolg enoletni poganjek, ki izrašča iz večletnega lesa. Na koncu ima rodni brst, ob straneh pa so lahko razviti speči brsti. Brstika meri med pet in petnajst centimetrov, rodna šiba od 15cm do 50 cm. Ob straneh so brsti nerodni, ob dobri foliarni prehrani tudi rodni. Rodne pogače so zadebelitve na mestu, kjer je lansko leto bil plod. Tu se nabere zaloga hrane in se lahko iz spečega brsta razvijejo brstiči ali brstike.
Najbolj kakovostni rodni brsti so na kratkem rodnem lesu. Na rodnih pogačah ali zveriženem lesu se razvijejo manj kakovostni plodovi. Ti so praviloma v notranjosti krošnje. Takšen les praviloma izrezujemo. Bohotivka ali vodni poganjek je bujno rastoč poganjek, ki pod ostrim koto izrašča iz provodnika ali zgornje strani veje. Največkrat je bohotivka nerodna in se izrezuje ali reže na čep (na provodniku), če želimo tam imeti novo vejo (Babnik in sod., 1990; Vrtin, 2006).
Osvetlitev je pomembna za diferenciacijo brstov in barvo obarvanih sort. Na robu krošnje je svetlobe dovolj, v notranjosti je pogosto primanjkuje. Če je notranjost vedno v senci, brsti ne bodo diferencirali, listi bodo porumeneli in odpadli. Notranjost krošnje se začne golit. Vsi listi, brsti, plodovi bodo rasti na robu krošnje, kar ni zaželjeno. Nekaj rodnosti želimo ohraniti v krošnji oziroma bližje provodnika.
3 3 STROJNA REZ
Strojna oz. mehanska rez izvira iz Francije. Pristop k strojni rezi je dokaj preprost – poenostaviti in poceniti delo v nasadu ter ohranjati visoke pridelke z manjšimi stroški. Zato jo mnogi vidijo kot standardni ukrep v sodobnih nasadih (He in Schupp, 2018, Dorigoni, 2013).
Strojna rez je neselektivni proces z visoko storilnostjo, ki zahteva ročno korekcijo. V povprečju porabimo za zimsko ročno rez enega hektarja 50-75 delovnih ur. S strojem porežemo 1 hektar v 3-5 urah. Prišteti moramo še ročno korekcijo, torej 10-20 ur na hektar.
Čas rezi se skrajša za približno 70 % (Zimmer in Schwender, 2016).
Ko se odločamo s čim, kako bomo opravili rez, moramo upoštevati faktorje kot so intenzivnost in čas rezi, sorto, gostoto sajenja, starost, gojitveno obliko in velikost dreves. V preteklosti so hoteli v celoti zamenjati ročno rez s strojno, a se tak pristop ni izkazal kot ustrezen. Rez v fazi mirovanja so izvajali na jablanah na srednje bujnih podlagah. Kot rezultat so dobili veliko bohotivk, ki niso rodne. Slabša je bila osvetlitev znotraj krošnje, kar se je odražalo v nezadostni obarvanosti plodov (Sansavini, 1978).
Vsaka rastna doba se razlikuje od drugih v povprečnih temperaturah, količini padavin, številu sončnih ur itd. V sadjarstvu je potrebno tehnološke ukrepe skozi celo leto prilagajati danim razmeram. Tako se strojne rezi ne poslužujemo vsako sezono, če okoliščine niso primerne. Kot omenjeno, je tak tip rezi neselektiven proces, kar pomeni, da se odreže vse, kar raste dlje od željene linije rezi. V letih, ko ni veliko cvetnega nastavka, se je ne poslužujemo. Stroji bodo odrezali vse brste preko neke meje, četudi jih ni dovolj za povprečen pridelek. V polni rodnosti jih naj bi imelo eno drevo 80–100. Manj brstov lahko pričakujemo v letu alternance, ko je bilo prejšnje leto preobilno ali ob pojavu pozebe v tekočem letu. Več kot je dušika, bujnejša je rast, saj se več asimilatov preusmeri v rastne vršičke (He in Schupp, 2018; Štampar in sod., 2014).
Kombinacija letne strojne neselektivne rezi in zimske ročne korekcije se je dobro izkazala z več svetlobe v notranjosti krošnje. Več svetlobe pomeni boljšo diferenciacijo brstov in boljši cvetni nastavek (He in Schupp, 2018; Dorigoni, 2013).
4
Slika 1: Pred zimsko rezjo
Sliki prikazujeta drevesa sorte 'Zlati delišes' pred (Slika 1) in po (Slika 2) izvedbi zimske strojne rezi. Spodnji premer krošnje meri 80 cm, zgornji 40 cm. Sadika ima značilno obliko prisekanega stožca. Sadovnjak je star 7 let in je izenačen, teren je raven, brez kolesnic. Dobra oskrba in naprava nasada skupaj z ravnim terenom olajša rez in da dobre rezultate.
Mednarodne izkušnje strojne rezi so pozitivne in negativne. Lafer (2012) in Vigil (2011) kot dobre lastnosti ukrepa navajata sledeče:
- ukrep povzroči šibko rast, ni dominance med poganjki, - pridelki so redni, ni alternativne rodnosti,
- plodovi so izenačeni (velikost, barva), - manj sončnih ožigov na plodovih,
- hitrejše in enostavnejše spravilo pridelka, - možna uporaba mehanskega redčenja plodičev, - manjše odnašanje škropilne brozge,
- manj delovnih ur za rez (v prehodnem obdobju 0–30 %, pozneje 30–70 % ).
Kot pomembno slabost moramo izpostaviti možne poškodbe lesa. Vsako mesto rezi je rana za rastlino. Taka mesta so vstopna točka za povzročitelje bolezni, najpogosteje glive in bakterije.
Zato je pomembno, da je rez čim bolj čist, raven, ter brez zdrobljenega, olupljenega in razcepljenega lesa (Slika 3). Če primerjamo stroj s krožnimi diski in ročne škarje z enim rezilom, naredi slednja manj škode (Slika 4, slika 5). Ročne škarje imajo nasproti rezila oporo.
Poganjek, ki ga izrežemo se stisne med njima. Rezilo je iz trdnejše kovine, ''nakovalo'' je iz
Slika 2: Po rezi
5
mehkejše. V primeru strojne rezi nimamo takšne opore na drugi strani poganjka. Zaradi same narave vrtečih diskov ali nožev in premikanja stroja lahko pride do predolgih rezov, podrgnjenega lesa, odstopanja lubja itd. (Unuk, 2012; Nowakowski in sod., 2018).
Slika 3: Razcepljen nosilec rodnega lesa
6
Slika 4: Slika in računalniško modeliran rez veje. Ročne škarje z enojnim rezilom (prirejeno po Nowakowski in sod., 2018: 32)
Slika 5: Slika in računalniško modeliran rez veje – stroj s krožnimi diski (prirejeno po Nowakowski in sod., 2018: 32)
Izpostavimo lahko tudi izgubo pridelka v letu prehoda na strojno rez zaradi zmanjšanja volumna, če se sadjar odloči za strojno rez v poznejšem terminu in je bila prej narejena že ročna rez. Do izpada pridelka pride pri opustitvi ročne korekcije, zaradi porušenega razmerja med listi in plodovi (Unuk, 2012).
Ročna korekcija je zelo dobrodošla v kombinaciji s strojno rezjo, saj stroj ne odreže vej znotraj krošnje. Prav tako ne ločuje med slabo postavljenimi, šibkimi in starimi vejami.
Glavna slabost letno ponovljive strojne rezi na enakem mestu (enaki razdalji od provodnika) ni zmanjšan pridelek, ampak slabša kakovost. Plodovi so manjši. Temu se izognemo z dodatno ročno korekcijo (Sansavini, 1978).
Pomembno vlogo imajo teren, lega in naprava nasada. Da se s strojem natančno približamo krošnji na določeno razdaljo (npr.: 40cm), mora biti teren enakomeren, izravnan, brez velikih kolesnic. Drevesa morajo biti tem dobro izenačena, da imamo čim manj prilagajanja stroja krošnjam.
7 4 STROJI ZA REZ
4.1 S KROŽNIMI DISKI
Prvi tipi strojev za rez so imeli pritrjene rezalne diske kot pri namizni žagi. Razlog za takšno izbiro je bil v tem, da so hoteli s strojno rezjo rekonstruirati stare obstoječe nasade. Ta drevesa imajo pogosto star debel les, ki ga drugi stroji ne morejo odrezati. Na začetku so sadjarji uporabljali stroje podobnim tistim, ki se uporabljajo v vinogradništvu za vršičkanje listne stene. Kmalu se je izkazalo, da stroj ni dovolj robustno narejen. Zamenjali so jih stroji BMV (Slika 6) in BINGER. Slednji se je pokazal kot najobetavnejši. Opremiti ga je moč z diski premera 350 mm, ki lahko odrežejo vejo debeline tudi do 10 cm. Za poletno rez, ko hočemo spustiti več svetlobe v zgornji del krošnje, se zamenja diske z noži, ki so lažji. Stroj je primeren za standardne sadjarske traktorje, saj zraven delovnih elementov nosi tudi rezervoar hidravličnega olja s črpalko. Za upravljanje stroja uporabimo priloženo kontrolno ročico, ki jo priključimo na 24 V napeljavo in z njo spreminjamo naklon stroja, odmik levo- desno, naklon rezi za vrh in naklon rezi prenizkih vej. Za sadjarje s starejšimi nasadi, ki jih želijo rekonstruirati v sistem strojne rezi, je smiselno najeti takšen stroj za prvo rez. V nadaljevanju je smotrno poseči po cenejšem stroju s kosilnim grebenom, ki povzroča manjše poškodbe na drevesih. Stroj s krožnimi diski prej cefra les. Takšne rane so primerne vstopne točke za patogene in škodljivce (Arkel, 2018; Zimmer, 2016).
Slika 6: Cirkularni stroj za rez italijanskega podjetja BMV-FL200P (BMV, 2021)
8 4.2 STROJI S KOSILNIM GREBENOM
Takšni stroji so cenejši (8000–9000 €), a niso primerni za rez vej debelejših od 40 mm kakršne lahko najdemo v starih nasadih. V mladih nasadih debelih vej ni, saj se prej izrezujejo zaradi željene gojitvene oblike. Delovna hitrost je v primerjavi s prej omenjenimi stroji manjša. Odvisna je od debeline vej, terena, po katerem vozimo in izenačenosti vrste, ki jo režemo. Običajna hitrosti vožnje je od 1,4 do 1,8 km/h. Najpogosteje uporabljen stroj takšnega tipa je FAMA (Slika 7) (Arkel, 2018).
4.3 STROJI, KI NAREDIJO ''OKNO'' V KROŠNJI
Stroje s kosilnim grebenom je moč opremiti še z dodatnimi rezalnimi deli, ki režejo bližje ob provodniku in naredijo pasove – okna (Slika 8). Rezultat je 3D rez. Cilj je posnemati ročno rez, a veliko hitreje z delovno zmogljivostjo 2-4 ure/ha. Prednosti takšnih strojev so večja osvetlitev notranjosti ter skrajšanje časa ročne korekcije. Še posebej je način zanimiv za sadovnjake z večjimi medvrstnimi in sadilnimi razdaljami, saj omogoča širše krošnje.
Po izkušnjah je odziv dreves v naslednjih letih dober s podobnim pridelkom in kakovostjo.
V 55–75 % primerih so novi poganjki dolžine manj kot 20 cm in so skoraj popolnoma položni z rodnimi terminalnimi brsti (Arkel, 2018; Dorigoni, 2013).
Slika 8: Dodatni kosilni grebeni za izrezovanje 'oken' (FAMA, 2021)
Slika 7: FAMA-stroj s kosilnim grebenom
9 5 TERMINI STROJNE REZI
Različen čas rezi pomeni različen odziv rastline. V odvisnosti od željenega rezultata prilagodimo izvedbo rezi.
5.1 V FENOFAZI MIROVANJE
Izvaja se v drugi polovici zimskega mirovanja, v Sloveniji torej običajno v februarju oz.
marcu. V vsakem primeru pa pred začetkom fenofaze brstenje. S strojno rezjo v tem terminu bomo dosegli močnejšo rast dreves, kar je zlasti primerno za nasade s šibko rastjo (Arkel, 2018; Petri in sod., 2012).
5.2 V FENOFAZI RDEČI BRST
Strojna rez bo zmanjšala rast, a ne v takšnem obsegu kot rez po obiranju. Bolj ko se približamo fenofazi rdeči brst, tem šibkejša bo rast in boljše bo zavezanje plodičev.
Pomembna prednost takšne rezi je, da vidimo, koliko cvetnih brstov imamo. Tako lahko načrtujemo naknadna redčenja. Za drobnoplodne sorte velja, da ne bomo imeli veliko časa za ročno korekcijo. Ta je potrebna, saj stroj ne more odrezati vej, ki so v vrstnem prostoru, tudi premočnih vej ne more rezati na čep tik ob provodniku itd. (Arkel, 2018; Petri in sod., 2012).
5.3 TAKOJ PO CVETENJU
Izvedemo jo le v posebnih okoliščinah, če je bila močna pozeba v stadijih zeleni brst do rdeči brsti. Običajno se na tak način reže le debeloplodne sorte kot so 'Jonagold', 'Boskop', 'Mutsu', 'Ligol' in 'Fuji', ki imajo premalo cvetnih brstov. Zaradi izvedbe se lahko poškodujejo plodovi na zunanjosti krošnje (Arkel, 2018; Petri in sod., 2012).
5.4 REZ PRI 8. – 12. LISTU NA ENOLETNIH POGANJKIH
Ta rez se običajno ne priporoča, lahko jo izvedemo v okoliščinah: po močni pozebi v fazi zeleni brst do ''rdeči brst'' ali ob zelo majhnem pridelku in močni rasti (Arkel, 2018; Petri in sod., 2012).
10
5.5 DVA TEDNA PRED OBIRANJEM – LETNA REZ Najpomembnejši vpliv te rezi na pridelavo je
doseganje boljše barve kožice pri obarvanih sortah. Pri neobarvanih se je običajno ne poslužujemo. S strojem režemo čim bližje provodniku, a hkrati ne poškodujemo plodov.
Odrežemo največ 50–60% toletnih poganjkov.
Prednosti te rezi je torej boljša obarvanost plodov zaradi več prepuščene svetlobe. Tako se v procesu fotosinteze sintetizira več sladkorjev, ki se transportirajo preko floema v plodove. Slika 9 prikazuje drevesa pred in po poletni rezi. Leva vrsta ima zaželeno obliko trapeza. Za naslednje leto se formirajo močnejši cvetni brsti, rast je oslabljena. Nenazadnje je olajšano obiranje, saj obiralci plodove prej opazijo in jih tudi lažje dosežejo zaradi manj toletnih poganjkov (Arkel, 2018; Dorigoni, 2013).
5.6 PO OBIRANJU
Rez izvajamo, ko so listi še aktivni. Takšna rez ima vpliv na zmanjšanje rasti. Lahko pozitivno vpliva na diferenciacijo, zato so potrebni zeleni listi. Več svetlobe prodre v notranjost krošnje, kjer lahko pride do diferenciranja brstov. Rasti s tem terminom ne bomo vzpodbujali. Načeloma jo izvedemo od 1 do 6 tednov po obiranju, odvisno od sorte. Za zgodnje sorte velja izvedba do 6 tednov po obiranju, npr.: 'Gala', srednje 2-4 tedne ('Elstar', 'Zlati delišes' (Slika 10) ipd.) ter pozne sorte 'Jonagold', 'Fuji', 'Cripps pink' režemo 1 teden ali neposredno po obiranju (Arkel, 2018).
Slika 9: Letna rez. Desna vrsta kontrola (sorta 'Gala')
Slika 10: Rez po obiranju, 'Zlati delišes'
11 6 GOJITVENE OBLIKE
Za sistem strojne rezi je zelo pomembno, da so vrste postavljene karseda v smeri sever – jug.
Tako sta obe strani čez dan enakomerno osvetljeni, kar pomeni enakomerno diferenciacijo brstov in primerno obarvanost plodov. V primeru orientacije vrst vzhod–zahod, je severna stran manj osvetljena, posledično je manjši nastavek cvetnih brstov. Plodovi so manj kakovostni. Dobra osvetlitev pride še posebej do izraza, ko postanejo ''sadne stene'' starejše.
Na vseh terenih ne moremo načrtovati nasada strogo v smeri S–J. Največji priporočen odklon je 25–30° v eno ali drugo smer. V takšnih primerih morajo biti drevesa za 50 cm manjša, kot če bi imela idealno usmeritev (Arkel, 2018).
Usmerjenost sever–jug dovoljuje razmerje med medvrstno razdaljo in velikostjo dreves 1:1.
Če vzamemo v obzir, da se višina dreves vsako leto nekoliko poveča, rajši začnemo z velikostjo dreves za 25 cm manj kot je medvrstna razdalja (velikost dreves [cm] = medvrstna razdalja [cm] – 25cm). V primeru odklona med 25 in 30° od usmeritve S–J, se od medvrstne razdalje odšteje 50 – 75cm (75 cm zaradi izkušenj letnega prirasta velikosti dreves). S še večjim naklonom bi morala biti drevesa še manjša, kar vodi v manjši pridelek in vprašanje, ali je strojna rez gospodarna. Ob večjih vrstnih razdaljah (1,5m) je orientacija vzhod–zahod pogojno dopustna (Arkel, 2018).
Sadovnjaki z velikimi krošnjami, velikimi medvrstnimi in vrstnimi razdaljami niso primerni za strojno rez, saj ne tvorijo neprekinjen listne stene.
6.1 PET POMEMBNIH NAČEL SADOVNJAKOV
Robinson (2013) navaja 5 načel, ki jih je potrebno upoštevati za strojno rez:
1. Raziskave o prestrezanju svetlobe so pokazale, da morajo krošnje nasadov za polni pridelek prestrezati velik delež razpoložljive svetlobe (70–75 %).
2. Razporeditev svetlobe v gosti krošnji je slaba zaradi senčenja. To pomeni slabo kakovosten pridelek. Ožje krošnje imajo boljšo osvetlitev.
3. Preproste in ozke krošnje se bolje prilagajajo mehanizaciji, kot pa goste. Slednje so preveč kompleksne za neselektivno rez.
4. Gostota sajenja je iz ekonomskega stališča omejena zaradi manjših pridelkov. Z vedno večjo gostoto se korist dodatnega pridelka vedno manjša.
5. Začetne investicije za napravo sadovnjaka so velike, v povprečju 50.000 €/ha (Štampar, 2021). Potrebno je doseči zgodnjo in kakovostno rodnost. To vodi v sajenje sadik s predčasnimi poganjki. Takšne sadike so bile v drevesnici 2 leti in imajo spiralno nameščene predčasne poganjke. Poleg tega je šel trend v gosto sajenje, spodbujanje rasti po sajenju, zmanjšanje rezi po sajenju, postavitev namakalnega sistema in upogibanja vej v prvih treh letih, da bi inducirali rodnost. S takšno napravo nasada lahko pridemo do pridelka že v drugem letu.
12 6.2 VODILNE GOJITVENE OBLIKE PO SVETU
Med najbolj razširjenje gojitvene oblike v sodobnem sadjarstvu prištevamo ozko vreteno, izboljšan navpični kordon, V-sistem, sončna os, bi-baum in sadna stena. Vse imajo sadilo gostoto med 2400 in 5300 dreves na hektar (Robinson, 2013).
Najbolj razširjena gojitvena oblika je ozko vreteno, kjer se sadi med 2400 in 3100 dreves na hektar. Odlikujejo jo dokaj enostavno gojenje, srednji začetni vložki, zgodnja rodnost, ocenjuje se kot najbolj dobičkonosna gojitvena oblika v razponu 20 let. Izboljšan navpični kordon ima veliko sadilno gostoto, do 5300 sadik/ha. Takšnega sistema ni veliko po svetu.
Rez je enostavna, pri čemer je kakovost plodov zelo dobra. V-sistem zahteva natančno rez, saj se z njo obenem določi končno število brstov. Po izkušnjah sadjarjev se sončni ožigi manj pojavljajo. Sončna os prevladuje v intenzivnih sadovnjakih južne in osrednje Francije, nekaterih delih Španije ter na južni polobli. Z intenzivnim samoupogibanjem in redčenjem brstov se ohranja razmerje med rastjo in rodnostjo. Redčenje brstov tudi pripomore k zmanjšanju alternativne rodnosti. Takšna gojitvena oblika zahteva drugačno rez, ki je zahtevnejša. Bi-baum sistem je razširjen v Italiji. Z uporabo dveh provodnikov na isti podlagi je število sadik za pol manjše (2160 sadik/ha) kot provodnikov. Z delitvijo ponora na dva provodnika je rast zmerna in ne prebujna. Težava sistema je ohranjati enakomerno rast med obema provodnikoma. Eden lahko hitro prevlada nad drugim. Sadna stena ali Mur Frutiere izvira iz južne Francije in se je delno razširila v Italijo, Nemčijo, Belgijo in Španijo. Strojna rez zgodaj poleti da veliko pridelka z dobro kakovostjo. Po svetu lahko opazimo, da nekateri pridelovalci opravljajo selektivno rez in ohranjajo optimalno število brstov, na drugi strani so enako uspešni pridelovalci, ki uporabljajo veliko mehanizacije brez natančnega štetja brstov (Robinson, 2013).
6.3 OZKO VRETENO
Izmed prej opisanih gojitvenih oblik ima ozko vreteno največ možnosti, da izpolnjuje vseh pet načel sadovnjaka iz poglavja 6.1 (Robinson, 2013).
Sistem spremlja minimalna rez v prvih treh letih. V četrtem letu doseže sadika rodni volumen. V primerih, da je voditeljica predolga (70cm), jo skrajšamo. S tem dosežemo obraščanje. Že v drugem letu imamo nekaj plodov, kar deluje kot naravno upogibanje rodnega lesa in zaviranje rasti. Pri tem sistemu nimamo ogrodnih vej. Če je veja premera več kot za 1/3 provodnika, jo moramo rezati na čep, če želimo dobiti novo vejo (Robinson, 2013).
Gostota sajenja je odvisna od bujnosti podlage, bujnosti sorte in lastnosti tal. Bujne sorte kot so 'Fuji', 'Jonagold', 'Mutsu', sadimo 2800 sadik/ha, šibke in srednje bujne sorte 'Gala', 'Idared', 'Braeburn' sadimo gosteje na 3300 sadik/ha (Robinson, 2013).
Šibke podlage kot so 'M9' in 'B9' ali podlage odporne na hrušev ožig iz raziskovalne postaje Ženeva (New York) 'G11', 'G41' in 'G935' so najbolj razširjene v sistemu ozkega vretena.
Šibkejši kloni se uporabljajo za bujnejše sorte in deviška tla. Nekoliko bujnejše podlage se uporabljajo pri ponovnem sajenju sadovnjaka. 'Pajam 2' ima 37% bujnosti v primerjavi s sejancem, 'M9' pa 35% (Robinson, 2013).
13
Dobro razporeditev svetlobe po celotni sadiki dosežemo z ozkimi krošnjami. Spodnji del je širši. Tako ohranjamo primerno razmerje med rastjo in rodnostjo. Stremeti moramo k ohranjanju značilne trapezne oblike, saj na ta način spustimo dovolj svetlobe na nižje predele. Po izkušnjah je najboljši način ohranjanja dobre osvetlitve letno izrezovanje vseh vej, ki zrastejo preveč, kot pa da bi jih krajšali in si s tem delali debelejše veje. Dobrodošlo je torej letno izrezovanje 1-2 vej. Da bi dobili nove poganjke, se poslužujemo rezi na čep.
Takšen poseg se lahko izvaja le z ročno rezjo. S predstavljeno mehanizacijo za rez podobnega rezultata ne bi dosegli (Robinson, 2013).
6.4 SADNA STENA
Osnova strojne rezi je izgradnja tako imenovane sadne stene ali Le Mur Frutier. Temelji na dveh stebrih: strojni rezi in gosti listni steni, ki je rezultat gostega sajenja sadik ali večprovodniškega sistema. Vzpodbujamo razvoj novih poganjkov in brstov blizu provodnika. Za razliko od širokih gojitvenih oblik, deluje tu samo provodnik kot strukturni les. Vse drugo so nosilci rodnega lesa ali rodni les. Sadna stena poenostavi ročno delo, tako pri zimski kot pri poletni rezi in pri drugih agrotehničnih ukrepih do obiranja. Poenostavitev dela je tako očitna, da lahko stroji sami izvedejo ročna dela, kot so rez, redčenje in oskrba vrstnega prostora. Zmanjšanje drevesnega volumna se odraža v večji učinkovitosti škropljenja. Za ta namen se lahko uporabljajo pršilniki z modulom za recikliranje škropiva.
Manjši volumen omogoča tudi uporabo večnamenskih mrež, za zaščito proti toči, pticam in moljem (Unuk, 2012; Dorigoni in Micheli 2015).
Vsi sadovnjaki niso primerni za prestrukturiranje v gojitveno obliko sadna stena.
Najustreznejši so nasadi z medvrstno razdaljo manj kot 3,75 m in vrstno razdaljo do 1 m ali večprovodniški sistem. Da v čim večjem obsegu izkoristimo prednosti strojne rezi, morajo veje izraščati vodoravno, torej pod čim večjim kotom. V nasprotju se lahko poslužujemo strojne rezi v sadovnjakih z večjimi krošnjami, saj se tem zagotovimo prehod delovnim strojem, a tu cilj ni več formiranje sadne stene (Dorigoni, 2013).
14 6.4.1 Stroji prilagojeni sadni steni
Strojna rez ustvari dvo-dimenzionalno sadno steno, ki je predpogoj za nove strojne tehnološke ukrepe. Darwin je traktorski priključek za strojno redčenje cvetov (Slika 11).
Najbolj optimalen čas ukrepa je od balonskega stadija do tik pred polnim cvetenjem. Takrat se ne bodo poznale poškodbe na plodovih. Na vertikalnem vrtečem vretenu so nameščene gumijaste nitke, ki udarjajo po cvetovih na drevesih in jih tako neselektivno zbijajo. S hitrostjo vožnje traktorja in s hitrostjo vrtenja vretena reguliramo intenzivnost redčenja. Če smo z vretenom preveč oddaljeni od stene, ne dosežemo željenega učinka. Redčili bomo samo na zunanjosti in ne znotraj sadne stene, saj gumijaste vrvi ne dosežejo cvetov, ki so globje. Možne so tudi poškodbe lesa. Prednost uporabe stroja Darwin je zanesljivost in prilagodljivost izvedbe (Zimmer, 2016).
Novost na trgu je stroj za razlistanje listja jablan. REDpulse Duo je traktorski priključek, ki z dvema paroma šob v pulzih piha stisnjen zrak na listno steno (Slika 12). Zrak raztrga liste, ki senčijo plodove. Stroj je zlasti namenjen razlistanju spodnjega in srednjega dela krošnje pri obarvanih sortah. Ker se moramo z delovnim elementom čim bolj približati rastlinam, je pomembno, da je listna stena ravna in izenačena brez vej, ki bi segale v medvrstni prostor (Fruit tec, 2021).
Slika 11: Stroj Darwin za mehansko redčenje cvetov
15
Slika 12: Stroj REDpulse Duo za razlistanje listja jablan
16
7 SAJENJE SADOVNJAKOV V PRIHODNOSTI
Pri zasnovi nasada na deviških tleh bo potrebno predvideti možne spremembe v tehnologiji pridelave, saj se bo vedno več mehanizacije in tehnologije vključevalo v kmetijstvo.
7.1 VIŠINA DREVES
Višina dreves bo kot že po večini nasadov danes med 3 in 3,5 metri zaradi primerne osvetlitve. Manjša drevesa zahtevajo manjšo medvrstno razdaljo, kar za sabo prinese spremembo v strojnem parku kmetije. Ob predpostavki, da ima kmetija že v lasti stroje, bi bil nakup strojev za točno določen sadovnjak negospodaren (Robinson, 2013).
Ideja o sadovnjaku z medvrstno razdaljo samo 1,5-1,8 metra in višino dreves do 1,8 metra je zanimiva. Način obdelave bi bil močno mehaniziran s prekovrstnimi škropilnicami, mehansko rezjo in mehanskim spravilom. Zaenkrat je takšen sistem zgolj ideja prihodnosti, saj ni povečanega pridelka, prav tako ni drastičnega izboljšanja v učinkovitosti dela (Robinson, 2013).
7.2 ENAKOMERNA OBRAŠČENOST
Zaradi cilja doseganja čim večjih pridelkov, si želimo imeti drevesa, ki so dobro obraščena po celem provodniku brez golih mest. Ta mesta zmanjšujejo skupen pridelek, četudi dosledno izvajamo vse agrotehnične ukrepe (Robinson, 2013). Na sliki 13 je porezana vrsta sorte 'Gala' tik po obiranju. Vidimo odrezane veje na vrhu, ki so prerasle protitočno mrežo. V listni steni ni praznih mest.
Slika 13: Strnjena listna stena, sorta 'Gala'
17 7.3 ENOSTAVNE KROŠNJE
Krošnje se bodo ožale zaradi boljše osvetlitve po celem drevesu. Dodatno so takšne krošnje bolj primerne za strojno rez, kjer ni veliko nosilcev rodnega lesa oziroma tudi ogrodnih vej.
Drevesu bo ustrezala vsakoletna strojna rez na približno istem mestu. Tako, da je zaželeno letno spreminjati globino rezi, da ne pride do goljenja znotraj krošnje. To dosežemo z zamikom za ±5 cm vsako leto. Del rodnosti si želimo tudi bližje provodnika. Navadno režemo spodaj 40cm (Slika 14) in zgoraj 20cm (Slika 15) od provodnika (Robinson, 2013).
Širina krošnje je odvisna od medvrstne razdalje in višine dreves. Večje kot so medvrstne razdalje in višja kot so drevesa, širše so lahko krošnje.
Slika 15: Rez zgornjega dela krošnje in vrha.
Približno 20cm od provodnika Slika 14: Rez spodnjega dela krošnje. Razdalja
40cm od provodnika
18 7.4 AVTONOMNA STROJNA REZ
7.4.1 Strojni vid
Prva stopnja avtomatizacije rezi je identifikacija vej in mest rezanja. Za pridobitev informacij o premeru, orientaciji in poziciji vej ter strukture drevesa je pomembna 3D rekonstrukcija. Slika 16 prikazuje primerjavo sadike in njeno rekonstrukcijo. Mehanski vid je preplet večih tipov senzorjev in algoritmov za pridobivanje informacij tarčnega subjekta.
Lidar senzor je že v uporabi za kartiranje gozdov ali posameznih dreves. Prav tako se ga poskuša implementirati v sistem za določanje premera in dolžine vej. Sistem z laserjem je pokazal zelo obetavne rezultate. V 98 % je pravilno prepoznal primarne veje in z natančnostjo 0,6 cm določil premer vej. Čeprav je trenutni sistem prepočasen za testiranje na večjih površinah, je dobra podlaga za prihodnji razvoj. Prepoznava s kamero je najbolj perspektivna za strojno obiranje plodov. Največ prizadevanja za strojni vid in avtomatizirano rez je pri vinski trti, saj je listna stena izenačena in urejena. Osrednji računalnik preko senzorjev pridobi podatke o vejah, ki jih obdela umetna inteligenca in določi mesta rezanja.
Sistem je bil preizkušen na gojitveni obliki ozko vreteno pri jablanah. Algoritem je upošteval 2 parametra, dolžino veje in razdaljo med njimi. Rezultati so pokazali, da je algoritem odstranil 85 % predolgih vej in 69 % vej, ki se prekrivajo (He in Schupp, 2018; Majeed 2018).
Slika 16: 3D rekonstrukcija sadike s strojnim vidom (desno) (prirejeno po He in Schupp, 2018)
7.4.2 Robotska rez
Rez z roboti je za razliko od sedanje strojne rezi selektivna in naj bi opravila rez enako kakovostno kot človek. Prva težava je kompleksno okolje krošnje, druga pa robot sam. Mora biti hiter, natančen in učinkovit. Vsako drevo je drugačno. Tako se mora robot prilagoditi danim okoliščinam. Rezalno telo mora biti dobro gibljivo, podobno kot človeško zapestje.
Ne sme zavzemati preveč prostora za manevriranje v krošnji. Do sedaj še ni bil razvit noben sistem za takšno rez. Večina raziskav se nagiba k strojnemu vidu in identifikaciji vej.
Trenutno traja 3D rekonstrukcija drevesa 8 minut, kar je predolgo. Pri upoštevanju hitrosti dela robota sta vključena tako 3D rekonstrukcija in čas rezi po izdelavi 3D karte. Obe časovni komponenti se da posebej izboljšati (He in Schhup, 2018).
19 8 SKLEPI
Strojna rez je ukrep, s katerim želimo ohranjati velike pridelke z manjšimi vložki. Povprečna ročna zimska rez enega hektarja jablan zahteva 60 delovnih ur. Strojna rez opravi enako površino v povprečno 5 urah. Prišteti moramo še ročno korekcijo, vendar se kljub temu skrajša čas rezi za 70 %. Čeprav nam številke kažejo na drastično zmanjšanje stroška delovne sile, strojna rez ni primerna za vsak sadovnjak in vsako pridelovalno leto. So leta z obilnim oveskom in posledično močnim cvetenjem, spet drugič pa naravne ujme ali tehnološke napake zmanjšajo končni pridelek. Strojno (zimsko) rez opravljamo v letih, ko predvidimo, da bo naslednja sezona obilna, saj je rez neselektivna.
Z rezjo v različnih terminih dosežemo drugačne učinke. Rez v fazi mirovanja bo naslednje leto spodbudila rast, kar je primerno za nasade s šibko rastjo zaradi slabih tal, sadik… V fenofazi zeleni brst do fenofaze balonskega stadija bo rez zmanjšala rast, vendar manj kot rez po obiranju. Rez takoj po cvetenju je redka. Izvaja se na debeloplodnih sortah, ki imajo premalo cvetnih brstov. Rez pred obiranjem je edina, ki prispeva k obarvanosti plodov.
Odrežemo največ 50–60 % toletnih poganjkov. Najpomembnejši vpliv te rezi je povečanje osvetlitve znotraj krošnje, posledično se več brstov diferencira. V naslednjem letu imamo večji pridelek. Obiranje je lažje, saj obiralci plodove prej opazijo in jih lažje oberejo.
Pri kakršnikoli strojni obdelavi lahko pričakujemo napake, poškodbe. Omenili smo stroja za rez z diski in kosilnimi grebeni. Prvi so bolj primerni za rezanje debelejših vej, drugi ne.
Poškodbe so različne, npr.: cefranje, odrgnine, udarci na plodovih, razcepitev itd. Vse rane so vstopne točke za povzročitelje bolezni in škodljivce.
Ker stroj reže vse veje, ki segajo v medvrstni prostor, moramo mehanizaciji prilagoditi gojitveno obliko. Postavitev nasada je za osvetlitev krošnje pomembna, priporoča se orientacija vrst v smeri sever–jug. Tako sta obe strani krošnje osvetljeni čez dan. Dopušča se delno odstopanje, vendar je v tem primeru treba znižati drevesa.
Krošnje nasadov naj bi prestrezale do 75 % razpoložljive svetlobe za polni pridelek. Ožje krošnje manj senčijo notranjost. Osvetlitev tako plodov kot generativnih brstov je boljša. Na eni strani dobimo bolje obarvane plodove, na drugi pa več diferenciranih brstov.
Za podlago se večinoma uporablja šibka podlaga 'M9'. Zlasti prispeva k omejevanju vegetativne rasti in zgoščenju krošnje.
Gojitvena oblika ozko vreteno, ki je v Sloveniji najbolj razširjena, omogoča doseganje visokega in kakovostnega pridelka. Z obliko prisekanega stožca oziroma trapeza ni prevelikega senčenja spodnjega dela krošnje. Tako je najprimernejša gojitvena oblika za strojno rez.
20 9 VIRI
Arkel V. P. 2018. Mechanical pruning, last insights per October 2018. Gulpen, Fruit Advises zuid Limburg (osebni vir, 20. 7. 2021)
Babnik M., Benedičič T., Jazbec M., Timer N. 1990. Obrezovanje sadjega drevja. Ljubljana.
Ob dvajsetletnici Slovenskega sadjarskega društva Slovenije. Sadjarsko društvo Slovenije: 71 str.
BMV – Costruzioni meccaniche e applicazioni technologiche. 2021. FL200P. Italy – Strada Forcellini.
https://www.bmv-italy.com/en/products/orchard-machines/pruning-machines/fl200p (2.7.2021)
Dorigoni A. 2013. The fruiting wall: From Hedging to Window Mechanical Pruning.
https://www.researchgate.net/publication/284129628_The_fruit_wall_are_tall_trees_rea lly_necessary (17.7.2021)
Dorigoni A., Micheli F. 2015. The fruit wall: are tall trees really necessary? European Fruit Magazine, 6: 10–13
FAMA - Fabbrica macchine. 2021. Lopping machines for orchards. Sailetto di Suzzara.
http://famapruning.com/products/lopping-machines/lopping-machines-for-orchards (20.7.2021)
Fruit Tec. 2016. Operating manual Mechanical blossom thinning machine Darwin.
https://fruit-tec.com/wp-content/uploads/2016/10/Fruit-Tec-Darwin-english-LR.pdf (15.7.2021)
He L., Schupp J. 2018. Sensing and automation in pruning of apple trees: a review.
Agronomy, 8, 10 : 211, doi: 10.3390/agronomy8100211: 18str.
Lafer G. 2012. Erste Erfahrungen mit dem mechanischen Schnitt in der Obstbaufachschule Gleisdorf.
http://www.obstwein-technik.eu/1020/Details?fachbeitragID=249 (20. 3. 2012)
Majeed Y., Zhang J., Zhang X., Fu L., Karkee M., Zhang Q., D. Whiting M. 2018. Apple Tree trunk and branch segmentation for automatic trellis training using convolutional neural network based semantic segmentation. IFAC PapersOnLine, 51, 17: 75–80 Nowakowski T., Dąbrowska M., Sypuła M., Strużyk A. 2018. A method for evaluating the
size of damages to fruit trees during pruning using different devices. Scientia Horticulturae, 242: 30-35
Petri J. L., Hawerroth F. J., Leite G. B., Couto M., Francescatto P. 2012. V: Apple phenology in subtropical climate conditions. Phenology and Climate Change: 320
Robinson T, Hoying S, Miranda Sazo M, DeMarree A., Dominquez L. 2013. A Vision for Apple Orchard Systems of the Future. New York Fruit Quarterly, 21, 3: 11-16
Sadjarstvo. 2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
https://www.gov.si/teme/sadjarstvo (20. 3. 2021)
21
Sansavini S. 1978. Mechanical pruning of fruit trees. Agra Horticulturae, 65: 183–197 Štampar F. 2021. Povprečni stroški naprave nasada. Ljubljana, Biotehnična fakulteta v
Ljubljani (osebni vir, marec 2021)
Štampar F., Jakopič J. 2018. Gojenje in rez sadnih rastlin. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 151 str.
Štampar F., Lepnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G.
2014. Sadjarstvo. Tretja dopolnjena izdaja. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 416 str.
Unuk T. 2012. Strojna (mehanska) rez–prve izkupnje v nasadih jablan v Sloveniji. V:
Zbornik referatov 3. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 21. – 23. november 2012. Ljubljana, Sadjarsko društvo Slovenije: 21-23
Vigl J. 2011. Innovatier Baumschnitt. Obstbau.
https://obstwein-technik.eu/Core?aktiveNavigationsID=879&fachbetraegeID=322 (17.7.2021)
Vrščaj B., Grčman H., Kralj T., Prus T. 2019. Klasifikacija tal Slovenije 2019 sistem za opisovanje in poimenovanje tal Slovenije. Ljubljana, KIS, Univerza v Ljubljani: 156 str.
20. 7. 2021)
Vrtin D. 2006. Rez visokodebelnih sadnih dreves. Novo mesto, KGZS–kmetijsko goszdarski zavod Novo mesto: 5 str.
https://www.kmetijskizavod-
nm.si/sites/default/files/interreg/Rez_VSD_Damijan_15.03.06.pdf (17.7.2021)
Zimmer J., Schwender C. 2016. Mechanical pruning in organic apple production-especially with regard to pathogens and pests. V: Proceedings of the 17th International Conference on Organic Fruit-Growing. Univerza v Hohenheimu, Nemčija, 25.–17. februar 2016.
Weinsberg Foerdergemeinschaft Oekologischer Obstbau e.V. (FOEKO): 224-227 https://www.ecofruit.net/wp-content/uploads/2020/04/38_Zimmer_224bis227.pdf (15.7.2021)
22 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Robertu Veberiču za pomoč pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se recenzentu, prof. dr. Francu Štamparju, za dodaten pregled diplomskega dela.
Posebna zahvala gre mojim staršem, ki sta mi študij omogočila.
