BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Jan JUHART
REDČENJE SORTE 'PINOVA' V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE (Malus domestica Borkh.)
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Jan JUHART
REDČENJE SORTE 'PINOVA' V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE (Malus domestica Borkh.)
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
FRUIT THINNING OF CULTIVAR 'PINOVA' (Malus domestica Borkh.) IN INTENSIVE APPLE ORCHARDS
M. SC. THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2021
Magistrsko delo je zaključek Magistrskega študijskega programa druge stopnje Hortikultura. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja magistrskega dela imenovala prof. dr. Franca ŠTAMPARJA.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: prof. dr. Darja KOCJAN AČKO
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Franc ŠTAMPAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Metka HUDINA
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora: 24. 9. 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du2
DK UDK 634.11:631.542.27:631.559(043.2)
KG sadjarstvo, redčenje, jablana, Malus domestica, intenzivni nasad, kakovost, pridelek AV JUHART, Jan
SA ŠTAMPAR, Franc (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Magistrski študijski program druge stopnje Hortikultura
LI 2021
IN REDČENJE SORTE 'PINOVA' V INTENZIVNIH NASADIH JABLANE (Malus domestica Borkh.)
TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja) OP IX, 40, [1] str., 12 pregl., 11 sl., 35 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Pri intenzivni tehnologiji pridelave jablane je redčenje eden izmed ključnih tehnoloških ukrepov. Namen magistrske naloge je ugotoviti vpliv redčenja na kakovost plodov sorte 'Pinova'. Poskus smo izvajali v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Orehovlje. V poskus smo vključili dve obravnavanji: kontrolo in redčenje s pripravkom Exilis (6-benziladenin - BA) v odmerku 8 l/ha, ki smo ga opravili 7. 5. 2021. Kemično redčenje sorte 'Pinova' ni bilo uspešno, saj je bilo število plodov/drevo enako številu plodov pri kontroli. Menimo, da so slabe vremenske razmere po redčenju vplivale na slabo učinkovitost redčenja. V poskusu smo prešteli število plodov/drevo, stehtali pridelek/drevo in ga razvrstili v 1. in 2.
kakovostni razred. Plodovom smo izmerili dimenzije ploda, maso ploda, trdoto mesa, vsebnost topne suhe snovi, določili škrob po škrobni lestvici ter izmerili parametre osnovne in krovne barve. Ugotovili smo, da med vsemi izmerjenimi parametri ni bilo statistično značilnih razlik med kontrolo in obravnavanjem, kjer smo drevesa kemično redčili. Vzrok za takšne rezultate poskusa so nizke temperature v maju (povprečno 15 °C), suša in visoke temperature v juniju, juliju in avgustu ter nedostopna voda za namakanje, ki so močno vplivali na količino in kakovost plodov.
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Du2
DC UDC 634.11:631.542.27:631.559(043.2)
CX fruit growing, thinning, apple tree, Malus domestica, intensive orchard, quality, yield
AU JUHART, Jan
AA ŠTAMPAR, Franc (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Master Study Programme in Horticulture
PY 2021
TI FRUIT THINNING OF CULTIVAR 'PINOVA' (Malus domestica Borkh.) IN INTENSIVE APPLE ORCHARDS
DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes) NO IX, 40, [1] p., 12 tab., 11 fig., 35 ref.
LA sl AL sl/en
AB In intensive apple orchards, thinning is one of the key technological measures. The purpose of the master thesis was to determine the effect of thinning on fruit quality of cultivar 'Pinova'. The experiment was performed at the Horticultural Center of the Biotechnical Faculty in Orehovlje. Two treatments were included in the experiment: control and chemical thinning with Exilis (6-benzyladenine - BA) at a dose of 8 l/ha, which was carried out on 7th May 2021. Chemical thinning of the variety 'Pinova' was not successful because the number of fruit/tree was equal to the number of fruit/tree in the control. We believe that poor weather conditions after chemical thinning affected the poor thinning efficiency. In the experiment, we counted the number of fruit/tree, weighed the yield/tree and classified it into 1st and 2nd quality class. Fruit dimensions, fruit weight, fruit firmness, soluble solids content were measured, starch was determined according to the starch scale, and the parameters of ground and cover colour were measured. We found that there were no statistically significant differences between control and treatment, where the trees were chemically thinned, in all measured parameters. Such experimental results are due to low temperatures in May (average 15 °C), drought and high temperatures in June, July and August, and inaccessible irrigation water, which greatly affected fruit quantity and quality.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VII
KAZALO SLIK VIII
1 UVOD 1
1.1 VZROK ZA RAZISKAVO 1
1.2 DELOVNE HIPOTEZE 1
1.3 NAMEN RAZISKAVE 1
2 PREGLED LITERATURE 2
2.1 IZMENIČNA RODNOST 3
2.2 NARAVNO REDČENJE ALI TREBLJENJE PLODOV 4
2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REDČENJE 4
2.4 NAČINI REDČENJA 7
2.4.1 Strojna rez po obiranju 7
2.4.2 Zimska rez 7
2.4.3 Mehansko redčenje cvetov 7
2.4.4 Ročno redčenje 8
2.4.5 Kemično redčenje 9
2.5 ČAS UPORABE SREDSTEV ZA REDČENJE 12
2.6 SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA REDČENJE 14
2.7 REDČENJE Z BENZILADENINOM 14
3 MATERIALI IN METODE 17
3.1 LOKACIJA 17
3.1.1 Nasad 17
3.1.2 Klimatske razmere 17
3.2 MATERIALI 19
3.2.1 Sorta 'Pinova' 19
3.2.2 Podlaga 'M9' 20
3.2.3 Pripravek Exilis 20
3.3 METODE DELA 21
3.3.1 Poskus 21
3.3.2 Meritve 22
3.3.3 Statistična obdelava podatkov 23
4 REZULTATI 24
4.1 PARAMETER VEGETATIVNE RASTI 24
4.1.1 Premer debla 24
4.2 PARAMETRI GENERATIVNEGA RAZVOJA 24
4.2.1 Število cvetnih šopov na drevo 24
4.2.2 Število plodov na drevo 24
4.2.3 Pridelek na drevo 25
4.2.4 Pridelek na hektar 27
4.2.5 Dimenzije ploda 27
4.2.6 Trdota mesa, vsebnost topne suhe snovi in škrobni test 28
4.2.7 Parametri osnovne in krovne barve 29
5 RAZPRAVA 30
5.1 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO 31
5.2 PRIDELEK NA DREVO 31
5.3 DIMENZIJE PLODOV 32
5.4 TRDOTA MESA 33
5.5 VSEBNOST TOPNE SUHE SNOVI 33
5.6 OSNOVNA IN KROVNA BARVA 33
5.7 ŠKROBNI TEST 33
5.8 VREMENSKE RAZMERE 34
6 SKLEPI 35
7 POVZETEK 36
8 VIRI 37
ZAHVALA
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Številčna ocena cvetenja od 1 do 10 (Stopar, 2019) 6 Preglednica 2: Povprečne mesečne in letne temperature zraka v °C in količine padavin v mm za dolgoletni obdobji 1981-2010, 2011-2020 ter leti 2020 in 2021 (januar-avgust) za klimatološko postajo Bilje (ARSO, 2021a, 2021b) 17 Preglednica 3: Različni odmerki sredstva za redčenje Exilis® glede na sorto
(ADAMA, 2021) 21
Preglednica 4: Povprečni premer debla (mm) ± standardna napaka in statistični razred pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na obravnavanje 24 Preglednica 5: Povprečno število cvetnih šopov ± standardna napaka in statistični razred pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na obravnavanje 24 Preglednica 6: Povprečno število plodov na drevo 1. in 2. kakovostnega razreda ter skupaj ± standardna napaka in statistični razred pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na
obravnavanje 24
Preglednica 7: Povprečen pridelek na drevo 1. in 2. kakovostnega razreda v kg in delež 1. in 2. razreda ± standardna napaka in statistični razred pri sorti 'Pinova' leta
2021 glede na obravnavanje 25
Preglednica 8: Povprečen pridelek v t/ha ± standardna napaka in statistični razred pri
sorti 'Pinova' leta 2021 glede na obravnavanje 27
Preglednica 9: Povprečna višina, širina plodov v mm in masa ploda v g ± standardna napaka in statistični razred pri sorti 'Pinova' v letu 2021 glede na obravnavanje 28 Preglednica 10: Povprečna trdota mesa v kg/cm2, vsebnost topne suhe snovi v % in škrobni test ± standardna napaka pri sorti 'Pinova' v letu 2021 glede na obravnavanje 28 Preglednica 11: Povprečna vrednost parametrov osnovne barve ± standardna napaka in statistični razred za sorto 'Pinova' v letu 2021 glede na obravnavanja 29 Preglednica 12: Povprečna vrednost parametrov krovne barve ± standardna napaka in statistični razred za sorto 'Pinova' v letu 2021 glede na obravnavanje 29
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Povprečne mesečne temperature zraka v °C za dolgoletni obdobji 1981–
2010, 2011–2020 ter leti 2020 in 2021 (januar-avgust) za klimatološko postajo Bilje
(ARSO, 2021a, 2021b) 18
Slika 2: Povprečne mesečne količine padavin v mm za dolgoletni obdobji 1981–
2010 in 2011–2020 ter leti 2020 in 2021 (januar-avgust) za klimatološko postajo
Bilje (ARSO, 2021a, 2021b) 19
Slika 3: Plod sorte 'Pinova' (Biosüdtirol, 2021). 20
Slika 4: Nasad sorte 'Pinova' v HC BF Orehovlje, 23. 4. 2021 22 Slika 5: Jablana sorte 'Pinova', ki je bila redčena (levo) in kontrola (desno) dne 15. 7.
2021 23
Slika 6: Povprečno število plodov na drevo 1. in 2. kakovostnega razreda ter skupaj
pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na obravnavanje 25
Slika 7: Povprečen pridelek na drevo 1. in 2. kakovostnega razreda pri sorti 'Pinova'
leta 2021 glede na obravnavanje 26
Slika 8: Delež 1. in 2. kakovostnega razreda pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na
obravnavanje 26
Slika 9: Povprečen pridelek v t/ha pri sorti 'Pinova' leta 2021 glede na obravnavanje. 27 Slika 10: Povprečna višina, širina plodov v mm in masa ploda v g pri sorti 'Pinova' v
letu 2021 glede na obravnavanje 28
Slika 11: Povprečna trdota mesa v kg/cm2 pri sorti 'Pinova' v letu 2021 glede na
obravnavanje 28
1 UVOD
1.1 VZROK ZA RAZISKAVO
V intenzivnih nasadih jablan je značilno močno cvetenje in posledično prevelik pridelek in vstop v izmenično oziroma alternativno rodnost. Redčenje je zato zelo pomemben tehnološki ukrep v sadovnjaku. Redčimo lahko cvetove ali pozneje plodiče. Namen redčenja je velik in kakovosten pridelek ter povratno cvetenje v naslednjem letu. Pri redčenju je zelo pomembno, da poznamo nasad, njegove lastnosti, starost, založenost tal s hranili, sorto, ocenimo cvetni nastavek in beležimo ter spremljamo pridelek predhodnega leta. S temi podatki lahko dobro in pravilno redčimo ob pravem času in s pravilnimi odmerki pripravkov za redčenje. V primeru, da kemično redčenje ni bilo uspešno, nam velike stroške povzroči korekcijsko ročno redčenje, ki pa je v tem primeru nujno potrebno.
S pojmom redčenje ne govorimo le o ročnem, kemičnem ali mehanskem redčenju. Prvo redčenje se v novejši tehnologiji pridelave začne že v predhodnem letu s strojno rezjo po obiranju. Drugo redčenje izvajamo pozimi z zimsko rezjo. Redčenje vpliva na velikost plodov, obarvanost plodov, okus plodov in preprečuje odpadanje plodov pred zrelostjo (Štampar in sod., 2014).
Redčenje je izjemno pomemben tehnološki ukrep. Zaradi nepoznavanja in negotovosti se sadjarji pogosto odločajo za ročno redčenje ali pa redčenje z manjšimi koncentracijami pripravkov, zato je nujno še korekcijsko ročno redčenje. Zaradi tega postane redčenje stroškovno zahteven tehnološki ukrep, saj primanjkuje izurjenih in veščih delavcev, naraščajoči stroški pa postajajo vse večja težava v sadjarstvu.
1.2 DELOVNE HIPOTEZE
V magistrskem delu bomo preverili naslednje delovne hipoteze:
- drevesa, ki niso kemično redčena, bodo imela večje število plodov, plodovi bodo slabše kakovosti,
- drevesa, ki so kemično redčena, bodo imela večji delež plodov 1. kakovostnega razreda,
- drevesa, ki so kemično redčena, bodo imela večje dimenzije in maso ploda, večjo trdoto mesa in vsebnost topne suhe snovi.
1.3 NAMEN RAZISKAVE
Namen raziskave je ugotoviti, ali kemično redčenje s pripravkom Exilis vpliva na pridelek in kakovost pridelka jablane sorte 'Pinova'.
2 PREGLED LITERATURE
Redčenje jablane se pri novejših tehnologijah pridelave jabolk začne s strojno rezjo po obiranju, ki jo izvajamo z namenom zmanjšanja stroškov zimske rezi in krepitvijo rodnih brstov za naslednje leto z osvetlitvijo krošnje. Drugo redčenje se izvaja med zimsko rezjo, ki je korekcijska rez za strojno rezjo. V intenzivnih nasadih jablane je nujno potrebno še pomladansko kemično, mehansko ali ročno redčenje za doseganje kakovosti plodov, ki so primerni za trženje. Poznamo tudi naravne procese redčenja, ki potekajo v treh fazah in ne zadostujejo za primerno število plodov na drevesu.
Pridelek je kvantitativni parameter, ki se uporablja v industriji in je definiran kot število plodov na drevo. Število plodov na drevo je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na velikost plodov. Odstranjevanje plodov je najbolj učinkovit način pri izboljševanju velikosti plodov. V normalnem letu je za polni pridelek dovolj, da se na drevesu oplodi do 10 % cvetov. Večje število plodov lahko vpliva na velikost in s tem kakovost plodov na drevesu. Prevelik pridelek vpliva tudi na alternativno rodnost, kar pomeni manjši pridelek v naslednjem letu (Racskó, 2006).
Namen redčenja je odstranjevanje manj kakovostnih, manjših plodov in s tem omogočanje boljše dostopnosti do hranil kakovostnejšim, večjim plodičem. Redčenje sadja lahko hitro doseže točko, kjer bo donos vedno manjši. Namen redčenja je izboljšati kakovost in velikost plodov ter redni vsakoletni veliki pridelek (Racskó, 2006).
Kemično redčenje je nujen tehnološki ukrep v intenzivnih nasadih jablane. Namen redčenja je zmanjšanje rodnega nastavka zaradi preobilnega cvetenja. Za polni pridelek zadošča že približno od 5 do 30 odstotkov cvetov. V primeru, da ne bi redčili, bi imeli preveliko število plodov na drevesu, ki bi bili neokusni, majhni, neobarvani in netržni.
Prav tako bi prevelik rodni nastavek preprečil nastanek cvetnih brstov za drugo leto, kar povzroči alternativno oziroma izmenično rodnost (Stopar, 2020a).
Potrebno je pravočasno kemično redčenje, saj plodiči postanejo pri premeru okoli 16 mm neobčutljivi na sredstva za redčenje, kar sovpada s povečanjem zalog ogljikovih hidratov v drevesu (Pavanello in sod., 2019).
Tehnološki ukrep redčenja je eden najbolj rizičnih in pomembnih ukrepov v tržni pridelavi sadja. V primeru nepoznavanja nasada in neizkušenosti pri kemičnem redčenju lahko v določenem letu uporabimo prevelike koncentracije ob neprimernem času in plodove preveč razredčimo. Zaradi pomembnosti tega ukrepa se k redčenju pristopa večfazno. Običajno redčimo v fazi takoj po cvetenju in kasneje še enkrat ali dvakrat. Pomembno je slediti vremenskim napovedim, saj mora biti vreme pri kemičnem redčenju lepo in ne deževno.
Prvo redčenje se po navadi izvaja v zgodnjih jutranjih urah ali pred sončnim vzhodom, ko je listje vlažno in primerno za absorpcijo sredstva na mesto delovanja v mezofilnih celicah
listja. Takrat je velikost plodičev okoli 6 mm in se uporablja sredstvo NAD. Drugo redčenje se izvaja, ko so plodiči premera 10 mm (Stopar, 2020a).
Potrebno je poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na uspeh redčenja plodičev jablane po uporabi določenega sredstva.
Na povečano redčenje vplivajo (Stopar, 2020a):
- oblačno vreme,
- temperature po nanosu sredstev za redčenje, - noči z rahlo slano,
- dodatek močila, - velika relativna vlaga, - uporaba mehke vode, - počasno sušenje listja, - obilno cvetenje, - velika bujnost dreves.
Na zmanjšano redčenje vplivajo (Stopar, 2020a):
- suho in sončno vreme, - visoke temperature, - majhna relativna vlaga, - neuporaba močila, - škropljenje s trdo vodo, - šibko cvetenje,
- majhna bujnost dreves, - hitro sušenje listja.
2.1 IZMENIČNA RODNOST
Alternativna ali izmenična rodnost je nihanje pridelka med posameznimi leti. Pojav je pogost v intenzivnih, dobro oskrbovanih nasadih jablan. Najpomembnejši dejavniki za vstop v izmenično rodnost so bujnost rasti, prevelik ovesek plodov, pozeba in močno poškodovana listna površina. Drevesa je zelo težko spraviti iz izmenične rodnosti.
Izmenična rodnost se lahko pojavi na posameznem drevesu ali pa v celotnem nasadu.
Pojav izmenične rodnosti lahko rešujemo s pravilnim razmerjem med rastjo in rodnostjo ter pravilnim foliarnim in talnim gnojenjem (Štampar in sod., 2014).
Pri izmenični rodnosti, zaradi velikega pridelka predhodno leto, zmanjka hranil za cvetni nastavek za prihodnje leto in obratno. Zato pride do menjavanja rodnega in nerodnega leta, torej izmenične rodnosti. Pojav izmenične rodnosti ni zaželen, zato ga zmanjšujemo z naslednjimi ukrepi (Hudina in sod., 2011):
- sadimo sorte, ki niso nagnjene k izmenični rodnosti, - dovolj vlage v tleh,
- sajenje selekcioniranega sadilnega materiala, - optimalne rastne razmere,
- preskrba nasada s hranili (talno in foliarno gnojenje), - dobro zdravstveno stanje v nasadu,
- redčenje plodov.
2.2 NARAVNO REDČENJE ALI TREBLJENJE PLODOV
Naravno redčenje ali trebljenje plodov poteka običajno v 3 fazah. Prva faza se začne takoj po cvetenju. Ta faza traja od 10 do 20 dni in odpadejo tisti cvetovi, ki so slabo oprašeni ali neoplojeni, cvetovi, v katerih je prišlo do abortusa embria, cvetovi, pri katerih je tok hranil slab in plodovi s slabo razvitim pecljem. Druga faza oziroma junijsko odpadanje plodov je pogosto pri pečkarjih. V tem procesu sodeluje etilen in gre za tvorbo ločitvenega tkiva na bazi peclja. Pred junijskim trebljenjem je nivo etilena višji, po trebljenju pa se vrne na normalen nivo. Pri tej fazi se trebijo plodiči, ki so dosegli premer 2,5 cm. Odpadejo plodiči, ki so slabše razviti in imajo manjše število pečk. Velja, da so plodovi z večjim številom pečk bolje preskrbljeni s hranili. Do naravnega redčenja pride tudi, če je razvoj pečk prekinjen na kakršen koli način. Pri tej fazi je pomembno, da so drevesa in plodiči dobro prehranjeni, saj ta dejavnik določa, kakšen bo obseg odpadanja plodičev. Glavni vzrok za odpadanje plodičev pri junijskem trebljenju je kompeticija plodov za hranila.
Proces je izrazit pri mlajših jablanah, saj potrebuje drevo veliko dušika za rast in ga primanjkuje za razvoj plodov. Junijsko odpadanje plodov je tesno povezano s količino fotosintetsko aktivnega sevanja. Nekajdnevno zmanjšanje fotosintetsko aktivnega sevanja v kritični fazi razvoja plodičev povzroči trebljenje plodičev jablane. Pri slabše oskrbljenih intenzivnih nasadih jablan lahko pri tem trebljenju odpade tudi do 30 % plodičev. Tretja faza trebljenja plodov se začne tik pred zorenjem. Ta faza je močno pogojena s sorto in je odvisna od dolžine peclja, prožnosti peclja in mase plodu. Odpadanje plodov je izrazito pri debeloplodnih sortah, ki imajo kratke in debele peclje ('Jonagold', 'Boskop') in pri tistih sortah, ki rastejo v šopih ('Priolov delišes'). Intenzivnost odpadanja plodov je pogojena s pomanjkanjem vode, ki povzroči prisilno dozorevanje plodov in s tem predčasno odpadanje. Za preprečitev odpadanja plodov lahko uporabimo avksinske regulatorje in s tem omogočimo plodovom, da dozorijo. Med dozorevanjem se zmanjšuje nivo avksinov, abscizinska kislina (ABA) in etilen pa se povečujeta, kar povzroči odpadanje plodov (Hudina in sod., 2011).
2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REDČENJE
Intenzivnost rasti drevesa je pomemben dejavnik pri samem redčenju, saj vpliva na koncentracijo in pogostost škropljenja s sredstvi za redčenje. Mlajša drevesa se lažje
redčijo kot starejša z uravnovešenim pridelkom. Najverjetnejši razlog za to je hitrejša vegetativna rast in s tem zmanjšanje zalog ogljikovih hidratov in drugih hranil, ki so dostopna mlajšim, razvijajočim se plodom v zgodnjem razvoju po cvetenju (Racskó, 2006).
Hladne, oblačne in vlažne razmere v obdobju redčenja bodo zaradi spremenjenega razvoja epikutikularnega voska in povrhnjice listov vplivale na boljšo absorpcijo listov za vsa sredstva za redčenje. Učinkovitost absorpcije je povezana s fiziološkim stanjem drevesa (Greene, 2002).
Okoljski dejavniki, kot je npr. vlaga, vplivajo tako na debelino, kot na sestavo kutikule rastlinskega lista. Temperatura in svetloba otežita redčenje po cvetenju. V primeru, da je jeseni hladno, oblačno vreme, bodo rezerve ogljikovih hidratov zmanjšane za naslednjo spomlad. V primeru, da so temperature med cvetenjem višje, se rezerve ogljikovih hidratov porabijo hitreje, kot če so temperature nižje. Manjše rezerve ogljikovih hidratov predstavljajo manjšo vegetativno rast in počasnejšo rast plodov. Zaradi tega je pridelek manjši (Racskó, 2006).
Dva najpomembnejša okoljska dejavnika, ki vplivata na penetracijo sredstev za redčenje v listje, sta temperatura in čas sušenja. Višje temperature povečajo sprejem NAA v listih jablan. Daljši kot je čas sušenja škropiva, boljša je absorpcija v list. Študije kažejo, da je vstop NAD v rastlino boljši, če imamo daljši čas sušenja škropiva na listu (Greene, 2002).
Temperatura po uporabi sredstva za redčenje je glavni dejavnik, ki vpliva na odziv pripravka za kemično redčenje. Povišane temperature povzročijo stres, ki je potreben za delovanje kemičnih pripravkov. Če po nanosu sledi hladno vreme, so rezultati redčenja pogosto porazni. Bolje je počakati 2 ali 3 dni, da so po nanosu višje temperature, kot pa redčiti v času nizkih temperatur (Greene, 2002).
Drevesa z majhno bujnostjo je enostavno redčiti, lahko tudi prekomerno. Ustrezno redčenje takšnih dreves vedno ne prinese pridelek primerne velikosti in ustrezno povratno cvetenje. Majhna bujnost je pogosto povezan z neustreznim gnojenjem z dušikom (Racskó, 2006).
Izpostavljenost svetlobi vpliva na učinkovitost redčenja. Senčni predeli jablane se zlahka preveč razredčijo. To se pogosto dogaja v nasadih, ki niso bili ustrezno rezani (Racskó, 2006).
Prevelik pridelek zmanjša bujnost dreves naslednjo sezono in hkrati poveča dovzetnost za redčenje v naslednjem letu. Sorte, ki so močno nagnjene k izmenični rodnosti se lažje redčijo v letih po polnem pridelku, kot pa v letih, kadar imajo poln pridelek. Boljše kot je cvetenje, bolj so jablane dovzetne na sredstva za kemično redčenje in obratno (Racskó, 2006).
Pri kemičnem redčenju je ključnega pomena pravilna namestitev šob. Z dobrim kemičnim redčenjem dosežemo enakomerno gostoto plodov na celotnem drevesu. Ključni dejavnik pri doseganju tega rezultata je kalibracija pršilnika. Plodovi so običajno najmočnejši na vrhu krošnje, najšibkejši pa na spodnjem, notranjem delu krošnje, zato morajo biti kemična škropiva za redčenje usmerjena v zgornji del krošnje. To se doseže z zapiranjem šob, usmerjenim proti spodnjemu in srednjemu delu krošnje (Wilton, 2007).
Raziskave v Avstraliji so pokazale, da vlažnost vpliva na velikost kapljic pri uporabi sredstev za kemično redčenje. Pri visoki vlažnosti (nad 80 %) so lahko manjše količine vode z drobnimi kapljicami (od 0,1 do 0,15 mm) zelo učinkovite, pri manjši vlažnosti pa so za dobre rezultate potrebne večje količine vode z večjimi kapljicami (0,3 mm) (Wilton, 2007).
S sredstvi za redčenje cvetov se je potrebno osredotočiti na določeno fazo cvetenja, saj ni nujno, da je faza cvetenja enotna od vrha do dna krošnje. Včasih se sredstva za redčenje cvetov uporabljajo le na srednjem in/ali zgornjem delu krošnje. Spodnji del krošnje se običajno redči s sredstvi za redčenje plodičev (Wilton, 2007).
V intenzivnih nasadih jablan, ki še nimajo želene končne višine, ni zaželen pridelek v zgornjem delu krošnje, zato se agresivna sredstva za redčenje pogosto uporabljajo samo na tem delu drevesa (Wilton, 2007).
Na škropilnike se zaradi izboljšanja pokritosti zgornjega dela krošnje nameščajo škropilne letve, ki usmerjajo škropivo iz šob neposredno v zgornji del drevesa (Wilton, 2007).
Dolgotrajno pomanjkanje vlage v tleh tudi vpliva na bujnost dreves, cvetni nastavek in odziv na redčenje. Daljše sušno obdobje povzroči večjo učinkovitost sredstev za redčenje (Racskó, 2006).
Preglednica 1: Številčna ocena cvetenja od 1 do 10 (Stopar, 2019).
Lestvica: 1 do 10 Pomen
1 Brez cvetov na drevesu
2 Par cvetov na drevesu
3 5 do 10 cvetov na drevesu višine 3 m
4 Zelo šibek cvetni nastavek
5 Šibek cvetni nastavek
6 Nastavek cvetov ne obeta polnega pridelka
7 Primerno cvetenje, ne močno
8 Primerno cvetenje, močno
9 Zelo močno cvetenje, vsi terminalni brsti cvetijo, potreba po močnem redčenju plodičev
10 Snežna kepa, vsi brsti so cvetni, tudi lateralni na daljših enoletnih poganjkih.
Potrebno močno redčenje cvetov in plodičev, ki verjetno ne bo zadoščalo za preprečitev alternativne rodnosti)
Pred redčenjem je potrebno oceniti cvetenje jablane, ki poteka numerično v vrednostih od 1 do 10 (preglednica 1). Lestvica se uporablja enako v vseh nasadih jablan, ne glede na starost nasada. Najprimernejša je za ocenjevanje povratnega cvetenja na pomlad in obilnosti cvetenja (Stopar, 2019).
2.4 NAČINI REDČENJA
Prvo redčenje se pri novejši tehnologiji izvaja s strojno rezjo po obiranju. Sledi drugo redčenje, ki je zimska rez. Tretje redčenje lahko izvajamo mehansko, kemično ali ročno.
Redčenje se v osnovi izvaja kemično, ročno ali mehansko. Kemično redčenje se deli v kategorije na tista sredstva, ki se uporabljajo za redčenje cvetov, in tista, ki se uporabljajo za redčenje plodičev. Redčenje cvetov se uporablja pri številnih pridelovalcih jabolk za izboljšanje povratnega cvetenja. Prav tako zmanjša kompeticijo za hranila. Redčenje po cvetenju se izvaja pri velikosti plodov med 3 – 18 mm in izboljšuje povratno cvetenje ter regulira pridelek (Racskó, 2006).
2.4.1 Strojna rez po obiranju
Pri sadjarjih, ki se poslužujejo strojne rezi, predstavlja ta rez prvo redčenje. Strojna rez po obiranju ima najmočnejši vpliv na zmanjšanje rasti. Izvedena mora biti v času, ko so listi še aktivni oziroma zeleni. V nasprotnem primeru, ko listi že rumenijo, dosežemo močnejšo rast. Najpogosteje se ta termin rezi izvaja 1 do 6 tednov po obiranju. Pri zgodnejših sortah strojno rez po obiranju izvajamo 6 tednov po obiranju ('Gala', 'Delcorf'). Sorte, kot sta sorti 'Zlati delišes' in 'Elstar', režemo strojno 2 do 4 tedne po obiranju. Pozne sorte, kot sta 'Fuji', 'Cripps Pink', pa strojno režemo 1 teden po obiranju. S strojno rezjo po obiranju dobro osvetlimo notranjost krošnje in okrepimo cvetne brste. Pri tem načinu redčenja je potrebno izvesti še priporočena listna gnojenja (Arkel, 2018).
2.4.2 Zimska rez
Zimska rez se izvaja od rumenenja listov do brstenja. V primeru večjih površin in pomanjkanja izkušene delovne sile, se lahko ukrep zavleče tudi do cvetenja. Močna zimska rez med mirovanjem spodbuja rast. Rez proti koncu zime do začetka cvetenja rast dreves slabi, saj ji odvzamemo hranila in energijo, ki bi se usmerila v rodni les. Zimske rezi proti koncu zime do cvetenja se poslužujemo v nasadih, kjer imamo slab cvetni nastavek (Štampar, 2014).
2.4.3 Mehansko redčenje cvetov
Gojitvena oblika mora biti prilagojena stroju za redčenje. Mehansko redčenje cvetov se najpogosteje izvaja v nasadih z gojitveno obliko ozko vreteno. Tega načina redčenja ne
smemo kombinirati s kemičnim redčenjem s pripravkom ATS, saj oba načina predstavljata šok za rastlino. Mehansko redčenje plodov običajno izvajamo v ekoloških nasadih jablane.
Ta način redčenja se mora izvajati v suhem vremenu, saj obstaja možnost okužb s hruševim ožigom in prenosa drugih okužb, ki so prisotne na določenih drevesih v nasadu.
V vlažnem vremenu je po mehanskem redčenju priporočljivo razkuževanje z bakrenimi pripravki, če pa ti niso dovoljeni, se lahko uporabijo listna gnojila, ki vsebujejo baker (Copfort, Cuprovin 50, Labicuper). Za pravilno redčenje moramo dobro oceniti cvetni nastavek in tako prilagoditi hitrost vožnje in število obratov niti na minuto. Tega načina redčenja se poslužujemo v času rdečega brsta do prvih odprtih cvetov. Listi so po redčenju poškodovani, a se stanje popravi in ni negativnih učinkov na kakovost plodov (Brence, 2019).
2.4.4 Ročno redčenje
Ročno redčenje je zelo drag tehnološki ukrep, saj zahteva veliko delovne sile, ki pa je primanjkuje. Ponekod se uporablja redno v mlajših nasadih ali pa v kombinaciji s kemičnim redčenjem pri starejših nasadih, ki pa je običajno posledica neuspeha pri kemičnem redčenju (Duhanaj in sod., 2015).
Ročno redčenje v osnovi delimo na 2 dela:
1.) Ročno redčenje pred, med in po cvetenju
V nasadih, kjer je cvetni nastavek obilen, izvedemo po zimski rezi še korekcijsko rez, ko so cvetni brsti že dobro vidni. Pri tej metodi je potrebno biti previden, saj bi s premočno rezjo lahko pokvarili habitus drevesa in posledično vzpodbudili preveč bujno rast, kar pomeni porušenje ravnotežja med rastjo in rodnostjo. Po tem ukrepu bodo jablane še vedno imele nadpovprečni nastavek. Nadaljnjo redčenje plodičev lahko opravimo kemično ali ročno. Podoben učinek zgodnjemu kemičnemu redčenju ima tudi ročno odstranjevanje cvetnega nastavka. Preden se cvetovi začno odpirati, s škarjami odstranimo vsako tretje ali drugo socvetje. V primeru obilnejšega cvetnega nastavka odstranimo še več socvetij tako, da ostanejo listi in ostanki cvetnih pecljev na drevesu. Pri polnem cvetenju je rezanje zelo težko, zato z ročnim redčenjem nadaljujemo, ko se začno razvijati drobni plodiči. Ti ukrepi se izvajajo pri manjših nasadih in vrtičkarjih. Tehnološki ukrep pri sadjarjih z večjimi površinami zaradi pomanjkanja delovne sile in ogromnih stroškov ter časovne zahtevnosti ni mogoč (Hudina in sod., 2011).
2.) Ročno redčenje plodičev jablan po junijskem odpadanju.
V nasadih, kjer kemično redčenje ni bilo uspešno in kjer iz določenih razlogov nismo kemično redčili, moramo izvesti še dodatno korekcijsko ročno redčenje. Med te nasade spadajo mladi, do 4 leta stari nasadi z nadpovprečnim nastavkom, sorte
jablan, ki so nagnjene k izmenični rodnosti ('Elstar', 'Fuji'). Pri takšnih nasadih začnemo s kemičnim redčenjem že v drugem ali tretjem letu. Drevo potrebuje okoli 20 do 40 listov na plod, da je le ta kakovosten. Večje število listov na plod ne bo imelo vpliva na večanje kakovosti plodu. Ta termin redčenja ne vpliva na cvetni nastavek, ker ga izvajamo pred začetkom diferenciacije cvetnih brstov za naslednje leto. Bistveno vpliva na velikost in kakovost plodov. Pri tem redčenju se odstrani plodove, ki so poškodovani, deformirani, rjasti in plodove, ki so pregosto skupaj. V primeru, da nismo kemično redčili, se ta termin ročnega redčenja splača, saj močno vplivamo na učinkovitost obiranja, kakovost in velikost plodov. Tehnološki ukrep se izvaja po junijskem odpadanju plodičev, ki traja običajno od sredine junija pa do zadnje dekade v juniju. Ročno lahko redčimo do sredine julija, saj je kasneje učinek na razvoj plodov slabši. Bolje je pozno redčiti plodiče premera od 3 do 5 cm, kot pa sploh ne redčiti. Velja pravilo, da pri tem načinu redčenja puščamo 1 do 2 najbolj razvita ploda v socvetju na razdalji od 10 do 15 cm. Nujno je odstraniti plodove, ki so podpovprečno razviti, saj nikoli ne bodo dosegli primerne velikosti in ne bodo primerni za trženje. V primeru, da je celotno socvetje slabo, podpovprečno razvito, moramo odstraniti vse plodove. Sprva redčimo zgodnje, kasneje jesenske sorte.
Pravilno ročno redčenje se izvaja tako, da z eno roko v smeri od sebe sunkovito odtrgamo plodič. Najbolje je, če pustimo pecelj na drevesu, saj se tako izognemo poškodbi celotnega socvetja. Za ročno redčenje sodobnega intenzivnega nasada potrebujemo od 40 do 100 h/ha, pri slabo opravljenem kemičnem redčenju pa tudi več (Hudina in sod., 2011).
2.4.5 Kemično redčenje
Kemično redčenje je najbolj razširjen tehnološki ukrep pri intenzivni pridelavi jabolk in je omejeno na določen čas. Kemično lahko redčimo ob koncu polnega cvetenja do 5 mm premera plodičev, od 5 do 12 mm in več kot 12 mm premera plodičev (Štampar in sod., 2014).
Redčenje cvetov oziroma plodičev je eden izmed najpomembnejših tehnoloških ukrepov v nasadu, ki izredno zmanjša število ur, potrebnih za ročno, korekcijsko redčenje plodov.
Pomemben je tako v integrirani kot v ekološki pridelavi. Brez redčenja ne moremo pričakovati kakovostnega, za trženje primernega pridelka (Stopar, 2020b).
Redčenje cvetov/plodičev v integrirani pridelavi poteka stopenjsko v 1 do 3 fazah. Na podlagi cvetnega nastavka interveniramo kemično enkrat, dvakrat ali trikrat. V svetu se običajno uporablja dvostopenjski pristop. Tristopenjsko redčenje je izjemno redko in se uporablja v primeru izrednega cvetnega oziroma rodnega nastavka (Stopar, 2020b).
Za kemično redčenje cvetov lahko uporabljamo ATS (amonijev tiosulfat), za kemično redčenje plodičev pa NAA, NAD, BA, metamitron in etefon.
Sredstva za redčenje cvetov
Cvetove kemično redčimo s pripravkom ATS (amonijev tiosulfat). Pripravek se na drevo nanaša kot foliarno gnojilo z učinkom na redčenje cvetov. Sredstvo se uporablja v fenofazi vrha cvetenja dreves, praviloma enkrat. V primeru cvetenja na enoletnem lesu se lahko izvede drugi nanos. Pri tem je potrebno upoštevati nevarnost porjavenja kožice bodočega plodu (Stopar, 2020b).
V normalnih letih, kjer se ne pričakuje pozebe, redčimo cvetove s pripravkom ATS takrat, ko imamo močno cvetoča drevesa z oceno cvetenja 8 ali več. Sledi redčenje plodičev do 6 mm po končanem cvetenju, nekaj dni po koncu odpadanja venčnih listov. Tretjo stopnjo redčenja, ki je glavna, se izvaja ob velikosti plodičev večjih od 8 mm. Takrat že moramo imeti oceno rodnega nastavka po prvem ali drugem redčenju cvetov/plodičev (Stopar, 2020).
Ker je cvetenje izjemno zgodnje, se sredstva za redčenje cvetov zaradi nevarnosti pozeb ne uporabljajo več tako pogosto.
Amonijev tiosulfat v glavnem deluje na pravkar odprte cvetove. Deluje tako, da poškoduje pestič in druge dele cveta, kar povzroči odpadanje neoplojenih cvetov. Sredstvo prav tako zavira rast pelodne cevi. ATS deluje na cvetove in liste. Preko listja deluje tako, da upočasni fotosintezo in s tem razvoj listov, kar povzroči slabši transport hormonov iz plodičev in hkrati poveča tvorbo etilena v cvetnih organih. Etilen povzroči, da se jajčne celice pospešeno starajo in abotirajo, ker se po oprašitvi niso uspešno oplodile. Učinkuje tudi kot foliarno gnojilo in pospešuje rast listov in poganjkov zaradi vsebnosti dušika.
Posledica je kompeticija med poganjki in cvetovi, zato slabše razviti cvetovi prej odpadejo.
S sredstvom ATS ne redčimo pred napovedjo dežja in pri temperaturah, višjih od 20 °C ter na moker list, saj lahko plodove preveč razredčimo in povzročimo listne ožige. Uporablja se v odmerku 15 l/ha (odvisno od sorte). Odmerek se po vsakem tretiranju zmanjša za 30
%. Prvo tretiranje izvedemo 3 do 4 dni po odprtju prvega cveta, drugo 5 do 7 dni po odprtju prvega cveta in tretje 7 do 9 dni po odprtju prvega cveta. Učinkovitost ATS-a je odvisna od ustreznega in pravočasnega nanašanja škropiva na ciljna mesta cvetov.
Premajhne količine vode na hektar se ne priporočajo, saj lahko povzroči večje poškodbe listov zaradi previsoke koncentracije sredstva za redčenje. Priporočena količina porabe vode je med 500 do 1000 l/ha. ATS sredstva požigajo cvetne organe tako, da iz okolice odvzemajo vlago in oploditev ni mogoča. ATS sredstva se v zadnjih letih ne uporabljajo zaradi nevarnosti pozeb (Wilton, 2007).
Sredstva za redčenje plodičev
NAA (naftilocetna kislina) je prvo sprejeto hormonsko sredstvo za redčenje. Pripravek deluje pri velikosti plodičev od 8 do 12 mm. NAA pri sortah, kot so 'Fuji' ali 'Rdeči delišes', povzroča zakrnelo rast plodov (pigmejski plodovi), še posebej v kombinaciji z
NAD (naftilacetamid). Prevelik odmerek tega sredstva lahko močno zavira rast in kot posledica nastanejo pigmejski plodiči, še posebej, če smo predhodno uporabili NAD (AMID THIN W). Idealna temperatura za redčenje je med 12 in 25 °C. Relativna zračna vlažnost mora biti nad 70 %. V primeru, da je temperatura med redčenjem nad 25 °C, bi redčenje s tem sredstvom povzročilo mrežavost plodičev. Tega pripravka v primeru dežja ne smemo ponovno uporabljati, saj bi povzročili prevelik šok razvijajočih se plodičev.
Redčiti moramo samostojno (Gutman Kobal in Soršak, 2013).
NAD (naftilacetamid) ima manjšo hormonsko aktivnost in ostane aktiven dlje kot NAA.
NAD ima manj stranskih učinkov na vegetativno rast, zato je priporočen za mlajše nasade, ki še niso dosegli končne višine. S sredstvom redčimo plodiče velikosti 6 do 8 mm.
Optimalne temperature redčenja so med 12 in 25 °C in relativna zračna vlažnost nad 70 %.
Priporočena količina vode je 500 l na višinski meter krošnje dreves. NAD ugodno vpliva na gladko kožico jabolk, še posebej pri sorti 'Zlati delišes' in vzpodbuja diferenciacijo cvetnega nastavka. Sredstvo se pogosto ne uporablja, ker se učinek glede na neugodne vremenske razmere izrazito poslabša v primerjavi z ostalimi sredstvi za redčenje. Pripravka v primeru dežja ne smemo ponovno uporabit, saj povzročimo prevelik šok na plodičih. Pri nanosu škropiva moramo biti natančni, saj sredstvo ne deluje, če ga nanesemo prezgodaj, pri prepoznem nanosu pa izrazito zavira rast poganjkov, kar pomeni, da bo veliko število zavezanih plodičev (pigmejski plodiči). Najpogostejši pripravek v tej skupini je AMID THIN W (Gutman Kobal in Soršak, 2013).
BA (benziladenin) je novejše sredstvo za redčenje. Na razpolago sta citokininska pripravka MaxCel in Exilis, ki se uporabljata v odmerkih 3 do 7 l/ha. S tem sredstvom uspešno redčimo plodiče velikosti 8 do 15 mm in hkrati pozitivno vplivamo na velikost plodov in povratno cvetenje. Potrebna je temperatura najmanj 18 °C, da pripravek dobro deluje. Optimalne temperature za učinkovito delovanje tega pripravka so med 20 in 25 °C.
Relativna zračna vlaga mora biti nad 65 %. Najpomembnejši dejavnik za maksimalno učinkovitost tega pripravka so vremenske razmere. Pri uporabi sredstva je potrebno gledati vremensko napoved za 5 do 7 dni vnaprej, saj morajo biti temperature nad 18 °C. Sredstva ne smemo uporabljati v kombinaciji z NAA na sortah 'Rdeči delišes' in 'Fuji', saj lahko pride do pigmejskih plodov, ki ne odpadejo in so velik porabnik hranil vse do obiranja. V tem primeru moramo z ročnim redčenjem do začetka meseca julija odstraniti takšne plodove. S tem ukrepom preprečimo pojav izmenične rodnosti v naslednjem letu. BA poleg trebljenja plodičev pospešuje deljenje in povečanje celic v preostalih plodičih, zato ima dodaten, od količine rodnega nastavka neodvisen vpliv na povečanje rasti plodičev (Greene, 2002).
Metamitron je herbicid, ki se je sprva uporabljaj pri sladkorni pesi in je sedaj registriran kot sredstvo za redčenje jablan. Trži se ga pod blagovno znamko Brevis. Metamitron je inhibitor fotosinteze, ki za 7 do 10 dni zmanjša preskrbo s hranili razvijajočim se plodičem.
Posledica je odpadanje plodičev. Intenzivnost redčenja je pogojena s koncentracijo, ki jo
uporabimo pri škropljenju. Brevis se uporablja samostojno, brez kombinacije z drugimi pripravki za redčenje. Metamitron lahko povzroči veliko škodo v primeru oblačnega vremena ali toplih noči, saj je preskrba z asimilati še bolj omejena zaradi dodatno slabe fotosinteze ob šibki svetlobi ali zaradi povečanega dihanja dreves ob toplih nočeh. Sadjarji so pri uporabi tega pripravka previdni, zato ga uporabijo v dveh stopnjah. Prvo redčenje izvedejo z manjšim odmerkom ob velikosti plodičev 8 mm. V primeru, da prvo redčenje ni zadoščalo, aplicirajo metamitron še ob velikosti plodičev 12 mm (druga stopnja) (Cline, 2019).
Prej omenjene skupine sredstev imajo uradno dovoljenje za uporabo, etefon pa ga trenutno nima, vendar se uporablja v številnih državah v Evropi in po svetu. Pripravek ne velja za glavno sredstvo za redčenje. Priporoča se kot sredstvo za redčenje po cvetenju na območjih in v situacijah, ko so druga sredstva za redčenje manj učinkovita ali pa imajo neželene stranske učinke. Etefon velja za nepredvidljivo sredstvo za redčenje. V primeru višanja temperatur po nanosu škropiva se lahko intenzivnost sredstva močno poveča. Prav tako je dovzetnost cvetov in plodov na etefon drugačna pri različnih razvojnih stopnjah. Sredstvo je učinkovito za redčenje cvetov. Raziskave so pokazale, da ima pripravek slab učinek na redčenje že 7 dni po cvetenju. Plodovi ponovno razvijejo občutljivost na pripravek pri premeru med 16 in 22 mm. Etefon bi tako lahko dobil mesto v programu za redčenje kot ''zadnja možnost'' kemičnega redčenja, saj druga kemična sredstva za redčenje ne delujejo pri teh premerih plodov. S tem sredstvom se lahko popravlja napake pri predhodnem redčenju s standardnimi sredstvi za redčenje, kjer je pridelovalec uporabil premajhne koncentracije ali pa vreme ni dopuščalo varnega in učinkovitega termina za redčenje (Greene, 2002).
2.5 ČAS UPORABE SREDSTEV ZA REDČENJE
Sredstva za kemično redčenje se lahko uporabljajo v razmeroma širokem časovnem razponu, odvisno od leta, in sicer od cvetenja do trenutka, ko plodovi dosežejo premer 25 mm. Vreme v veliki meri določa dolžino obdobja, v katerem je mogoče redčiti drevesa. Če je vreme po cvetenju razmeroma hladno in sončno, je rast plodov počasna, razvijajoči se plodovi so pod majhnim stresom, zato se redčenje lahko izvaja dlje časa. V primeru, da je po cvetenju toplo do vroče vreme, je rast plodov hitra, plodovi so pod stresom zaradi konkurence z drugimi plodovi in rastočimi poganjki, čas, ko lahko plodove redčimo, je krajši (Greene, 2002).
Vreme je po uporabi sredstva za redčenje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učinkovitost redčenja in določa obseg junijskega trebljenja. Vremena ni mogoče uravnavati, natančna napoved vremena pa ne more biti daljša od 2 ali 3 dni. Pridelovalci vse pogosteje opravijo dva ali več redčenj. To je dobra strategija, saj se redčenje razporedi v daljšem časovnem obdobju in poveča možnost, da uporaba sredstev za redčenje sovpada
z ugodnim vremenom za redčenje. Pristop je varnejši, saj se običajno uporabljajo manj agresivni postopki redčenja, možnost prekomernega redčenja pa je manjša (Greene, 2002).
Rast in razvoj plodov v obdobju redčenja je dinamičen in neprekinjen. V določenih obdobjih tega razvojnega procesa so lahko plodovi še posebej občutljivi na pripravke s posebnim načinom delovanja, medtem ko so v drugih obdobjih učinkovita vsa sredstva za redčenje. Vsako obdobje med razvojnim procesom ponuja priložnost za redčenje in v tem času se lahko oblikujejo strategije za način in čas redčenja (Greene, 2002).
Redčenje med cvetenjem in takoj po cvetenju ima več prednosti pred redčenjem v kasnejši fazi. Zgodnje odstranjevanje cvetov/plodov običajno omogoči obiranje plodov primerne velikosti in dobro vpliva na povratno cvetenje v naslednjem letu. Na učinkovitost sredstev za redčenje cvetov vreme vpliva manj, kot na sredstva za redčenje plodičev na osnovi hormonov (Greene, 2002).
Strategija uporabe sredstev za redčenje med cvetenjem omogoča oprašitev kraljevega cveta, nato pa preprečimo oprašitev stranskih cvetov. Sredstva za redčenje cvetov se uporabljajo na podlagi ocene cvetenja z najmanj 7. Veliko sadjarjev se zaradi nevarnosti pozeb za ta način ne odloča, saj lahko ostanejo brez pridelka (Greene, 2002).
Sadjarji najpogosteje redčijo, ko so plodiči premera 7 do 14 mm. To se običajno zgodi 7 do 14 dni po cvetenju. V tem času je večina sredstev za kemično redčenje učinkovita. To je tudi razvojna faza, ko so plodovi najbolj občutljivi na sredstva za redčenje. V tem času poganjki in plodovi hitro rastejo in med seboj aktivno tekmujejo za razpoložljive ogljikove hidrate. Povpraševanje po ogljikovih hidratih lahko preseže ponudbo, zlasti v toplih dneh, ko fotosinteza zaradi oblačnosti ne poteka optimalno. V tem času je največja učinkovitost redčenja (NAA, BA, NAD), saj se na redčenje plodovi odzovejo z zmanjšanjem razpoložljivih ogljikovih hidratov, kar okrepi konkurenco med poganjki in plodovi (Greene, 2002).
Na splošno velja, da zmanjšanje obremenitve pridelka zaradi kemičnega redčenja povzroči povečanje velikosti plodov, ki so tako primerni za trženje. BA tako kot druga sredstva za redčenje poveča velikost plodov. BA je citokinin, ki pospešuje delitev celic, s tem pa dodatno pozitivno vpliva na končno velikost plodov (Greene, 2002).
Skrajni čas za uporabo kemičnih sredstev je pri velikosti plodov od 15 do 18 mm.
Učinkovitost pripravkov se zmanjša, ko se velikost plodov poveča na več ko 15 mm.
Junijsko trebljenje je končano, rast drugih plodov, ki naj bi odpadli, pa se je upočasnila ali ustavila, kar pomeni, da je bilo nadaljnje odpadanje plodov vsaj delno vnaprej določeno.
Uspešno redčenje plodov v tej fazi razvoja plodov z NAA, BA in morda NAD je na splošno omejeno na leta, ko je bilo vreme sončno in hladno, plodovi pa do te faze niso bili izpostavljeni stresu. Vendar je bilo poročano, da lahko z uporabo etefona uspešno redčimo plodove premera nad 18 mm. Uporaba NAA v tem času bi lahko povzročila zmanjšanje
velikosti plodov, zato se ga ne uporablja. Etefon v Sloveniji ni registriran in se ga zato ne sme uporabljati (Greene, 2002).
Ko plodovi dosežejo velikost 20 mm in več, lahko kemično redčimo le s sredstvom etefon.
Izkušnje iz Nove Anglije v tej fazi razvoja plodov kažejo, da so zadostne koncentracije med 0,25 in 0,5 l/ha. Obstaja možnost, da se pri nekaterih zgodnjih sortah pospeši zorenje in pride do odpadanja plodov pred obiranjem. Zaradi oblačnega in toplega vremena v tem obdobju razvoja plodov so lahko drevesa bolj dovzetna za tretiranje z etefonom (Greene, 2002).
2.6 SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA REDČENJE
Pri kemičnem redčenju je nujno, da se držimo navodil proizvajalca. Zmeriti moramo velikost dreves. V primeru, ko je navodilo dano v koncentraciji, velja, da se hektarski odmerek pripravka računa za koncentracijo vode 1000 L. Tako dobimo ustrezen odmerek sredstva na ha za višino krošnje 2 m. Pri krošnjah velikosti 3 m, se mora odmerek sredstva povečati za 50 %. Redčiti ni potrebno s škropilnikom volumna 1000 l. NAD, NAA, BA in metamitron lahko nanašamo z manjšo, polovično rabo vode (Stopar, 2020b).
Pri različnih sortah uporabljamo različne koncentracije sredstev za redčenje. Sorte, kot so 'Elstar', 'Fuji', 'Rdeči delišes', 'Zlati delišes', se težje redčijo in zato izberemo najvišje priporočene odmerke sredstev za redčenje. Z manjšimi odmerki učinkovito redčimo sorte, kot so 'Gala', 'Idared', 'Braeburn', 'Jonagold', 'Granny Smith' (Stopar, 2020b).
Temperatura med in nekaj ur po nanosu je bistvena pri vseh kemičnih sredstvih za redčenje. Višje temperature povzročijo večjo učinkovitost sredstev. Pri temperaturah pod 18 °C sredstva delujejo slabo, pri temperaturah nad 25 °C pa je redčenje plodičev lahko premočno. Sredstva za redčenje je najbolje nanašati v zgodnjih jutranjih urah, na dan ko se pričakuje toplo, sončno vreme (Stopar, 2020b).
2.7 REDČENJE Z BENZILADENINOM
Gabardo in sod. (2019) so v letu 2016/2017 v Braziliji na Santa Catarina State University izvajali poskus, kjer so testirali, kako sredstvi Exilis in Maxcel (BA) ter ročno redčenje vplivajo na redčenje plodičev jablane sorte 'Fuji Suprema' (2500 dreves/ha). Med redčenjem so bili plodiči velikosti od 5 do 10 mm. Uporabljali so različne koncentracije obeh sredstev za redčenje in spremljali trdoto plodov, vsebnost topne suhe snovi, velikost, maso in količino plodov na drevo. Exilis so dodajali v koncentracijah 1,5, 3,0, 4,5 in 6,0 l/ha, Maxcel pa 4,5 l/ha. Poraba vode je bila 1000 l/ha. Pri tretiranih drevesih se je število plodov zmanjšalo ne glede na koncentracijo BA. Pri škropljenju s pripravkom Exilis, je bil pridelek od 38,0 do 56,5 t/ha. S pripravkom Maxcel (4.5 l/ha) so dosegli pridelek 24,5 t/ha, kar je značilno za pretirano redčenje. BA je učinkovit pri redčenju sorte 'Fuji Suprema', saj
je sorta močno nagnjena k izmenični rodnosti, redčenje pa zmanjšuje rodnost in povečuje velikost plodov sorazmerno z uporabljeno koncentracijo. Škropili so 13. oktobra, 18 dni po polnem cvetenju v letu 2016. Povprečna temperatura tega dne je bila 17,0 °C. V naslednjih 3 dneh po škropljenju so bile temperature 18,2 °C, 19,1 °C in 23,4 °C. Ugotovili so da BA učinkovito uravnava pridelek te sorte in izboljšuje kakovost in kaliber plodov sorazmerno z uporabljeno koncentracijo. Najboljše rezultate so dosegli s koncentracijo pripravka Exilis 4,53 l/ha. Pri tej koncentraciji sredstva za redčenje so dobili 124 plodov na drevo s skupno maso 20,8 kg. 67,4 % plodov je bilo večjih od 65 mm, ki so imeli vsebnost topne suhe snovi 12,3 °Brix in so imeli boljšo tržno vrednost kot ostali.
Na Nizozemskem je Mass (2006) v kraju Randwijk izvajal poskus redčenja sorte 'Elstar Elshof', cepljene na podlago 'M9'. Nasad je bil sajen leta 1999 v enovrstnem sistemu na sadilni razdalji 3 x 1 m. Drevesa so imela gojitveno obliko ozko vreteno in bila gojena v skladu s standardi integrirane pridelave sadja, ki se uporablja na Nizozemskem. Za redčenje so uporabljali LUXAN, ki vsebuje 100 g/l alfa naftilocetne kisline (NAA), in MaxCel, ki vsebuje 19 g/l BA. Poraba vode je bila 1000 l/ha. Naredili so 6 obravnavanj: 1.
Kontrola, 2. Ročno redčenje, 3. 10 mg/l NAA pri velikosti plodičev 10 do 12 mm, 4. 150 mg/l BA pri velikosti plodičev 10 do 12 mm, 5. 100 mg/l BA + 10 mg/l NAA pri velikosti plodičev 10 do 12 mm, 6. 150 mg/l BA + 10 mg/l NAA pri velikosti plodičev 10 do 12 mm. Kontrola je imela v povprečju 237 cvetov. Pri obiranju so imela drevesa 225 plodov s povprečno maso 134 g, kar pomeni 29,9 kg na drevo. Samo 65 % plodov je bilo debelejših od 70 mm. Drevesa, ki so bila ročno redčena na 94 plodov na drevo, so imela 16,6 kg/drevo s povprečno maso enega ploda 179 g. Tretiranja z NAA so pokazale rezultate, vendar ni bilo velike razlike v masi ploda v primerjavi z netretiranimi drevesi.
Obravnavanja s 100 mg/l BA + 10 mg/l NAA, 150 mg/l BA + 10 mg/l NAA in 150 mg/l BA so imela podobne dobre rezultate. Število plodov na drevo se je zmanjšalo na okoli 100 plodov, kar znaša med 17 in 20 kg na drevo. Posledično se je povprečna masa ploda povečala iz 134 g na 182 do 189 g. Odstotek plodov večjih od 70 mm se je prav tako povečal na 94 % (BAA + NAA) in 97 % (150 mg/l BA). Vsa obravnavanja, v katere je bil vključen BA, so imela boljši razvoj cvetnih brstov s povratnim cvetenjem v naslednjem letu med 80 in 95 % v primerjavi s cvetenjem v predhodnjem letu. Povratno cvetenje na drevesih, ki niso bila redčena, ročno redčenih in redčenih samo s sredstvom NAA ni bilo zadovoljivo.
Ambrožič Turk in Stopar (2010) sta v eksperimentalnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije izvedla poskus na 2,5 m visokih in 1,0 m širokih jablanah sorte 'Zlati delišes' in 'Idared', cepljenih na podlago 'M9'. Gostota sajenja je bila 3300 dreves/ha z gojitveno obliko ozko vreteno. Primerjala sta neredčena in ročno redčena drevesa z drevesi, redčenimi s sredstvom BA, ki je bil uporabljen v polnem cvetenju, ob koncu cvetenja in pri različnih velikostih plodičev (6 mm, 10 mm, 15 mm, 20 mm in 25 mm). Uporabila sta koncentracijo 100 mg/l BA pri sorti 'Zlati delišes' in 50 mg/l BA pri sorti 'Idared'.
Pripravek, s katerim sta redčila, je bil Exilis (2 % BA). Ugotovila sta, da je bilo redčenje
pri sorti 'Zlati delišes' učinkovito, ko je bil BA uporabljen ob koncu cvetenja in pri velikosti plodičev 6 mm, 15 mm ali 20 mm. Redčenje ob polnem cvetenju in pri velikosti plodičev 10 mm in 25 mm ni bilo učinkovito. Pri sorti 'Idared' je bil odziv na redčenje slabši. Uspešno redčenje s koncentracijo BA 50 mg/l je bilo samo ob koncu cvetenja in pri plodičih velikosti 10 mm. V izvedenih poskusih sta ugotovila, da je pri obeh sortah prišlo do nezadostnega redčenja in da bi to lahko povzročilo nezadostno povprečno maso plodov.
Na to bi lahko vplivale suhe vremenske razmere v preučevanem letu. Rezultati pri redčenju velikosti plodičev 10 mm so bili nedosledni, saj je bilo redčenje neučinkovito pri sorti 'Zlati delišes' in učinkovito pri sorti 'Idared'. Pokazalo se je, da je BA lahko dobro sredstvo za redčenje v širšem obdobju fenoloških faz, od konca cvetenja do premera plodičev 20 mm in ne predvsem pri velikosti plodičev 10 mm, kot kažejo številna poročila.
Kadivnik (2013) je izvajala poskus mehanskega in kemičnega redčenja na sorti 'Pinova' v Sadjarskem centru Maribor. Mehansko so redčili s strojem Tree Darwin pri različnih hitrostih (6 km/h in 8 km/h ter obratih 250 in 350 na minuto), kemično pa s pripravkoma Amid thin W (NAD) s koncentracijo 1,2 kg/ha in MaxCel (BA), s koncentracijo 4 l/ha.
Uporabili so tudi kombinacijo mehanskega in kemičnega redčenja. Redčili so pri velikosti plodičev 6 mm in 14 do 16 mm. Ugotovili so, da so glede na količino in kakovost pridelka do najboljših rezultatov prišli z uporabo stroja Tree Darwin s 350 obrati/min in hitrostjo 8 km/h ter dodatnim redčenjem s pripravkom MaxCel. Delež plodov I. razreda je bil 83,6 %, povprečna masa plodov 180 g. Pridelek je bil pri tem obravnavanju 11 kg/drevo. Majhen pridelek pri kombinaciji mehanskega in kemičnega redčenja so pripisali neprimerni gojitveni obliki (ozko vreteno) za mehansko redčenje in dejstvu, da je bilo mehansko redčenje izvedeno prvič. Najslabše rezultate so dobili pri kontroli, kjer je delež plodov primernih za trženje znašal 6,2 %.
Szot in Lipa (2019) sta raziskovala optimalne koncentracije pripravkov Brevis 150 SG (metamitron) in Maxcel (BA) v intenzivnem nasadu jablan sorte 'Braeburn Mariri Red'.
Poskus je bil zastavljen v letih 2016 do 2017 v poljskem kraju Stryno. Pripravek Brevis 150 SG sta uporabila v koncentraciji 1,1 kg/ha, Maxcel pa v koncentracijah 5,0 in 7,5 l/ha ter kombinacijo MaxCel 5 l/ha + Brevis (1,1 kg/ha). Poraba vode je bila 1000 l/ha. Vse poskuse sta opravila pri velikosti plodičev 10 do 12 mm. Redčenje je bilo uspešno pri vseh obravnavanjih, razen pri uporabi koncentracije pripravka MaxCel, kjer je koncentracija 5,0 l/ha bila povsem neučinkovita v obeh letih poskusa. Pripravka Brevis 1,1 kg/ha in MaxCel 7,5 l/ha sta imela podobne učinke na pridelek in strukturo pridelka, čvrstost mesa pa je bila bistveno večja pri uporabi pripravka Brevis. Najboljši učinki redčenja so se pokazali pri kombinirani uporabi pripravkov MaxCel/Brevis, saj je bil pridelek precej manjši kot pri kontroli, plodovi pa so imeli največje vrednosti analiziranih parametrov kakovosti: masa, premer, višina ploda, vsebnosti topne suhe snovi.
3 MATERIALI IN METODE 3.1 LOKACIJA
3.1.1 Nasad
Poskus smo izvajali v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Orehovlje, občina Miren-Kostanjevica. Kemično smo z BA redčili sorto 'Pinova' spomladi 2021. Vas Orehovlje se nahaja na zahodnem delu Slovenije, na nadmorski višini 55 m. Skupna velikost obdelovalnih zemljišč znaša okoli 17 ha, kjer pridelujejo jabolka, hruške, breskve, kaki, kivi in grozdje. Sorta 'Pinova' je bila posajena leta 2016 na površini 71,4 arov.
Sadovnjak je star 5 let, kar pomeni, da je v polni rodnosti.
Tla so srednje težka, zmerno kisla (pH 6,0). S fosforjem (15,0 mg/100 g tal) in kalijem (27,6 mg/100 g tal) so tla dobro založena. Z magnezijem (29,0 mg/100 g tal) in organsko snovjo so tla pretirano preskrbljena. Bora je premalo (0,3 ppm).
3.1.2 Klimatske razmere
Podnebje je prehodno submediteransko z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. V spomladanskem času je možna rahla pozeba, ampak ni nikoli povzročila večjega izpada pridelka.
Preglednica 2: Povprečne mesečne in letne temperature zraka v °C in količine padavin v mm za dolgoletni obdobji 1981–2010, 2011–2020 ter leti 2020 in 2021 (januar–avgust) za klimatološko postajo Bilje (ARSO, 2021a, 2021b)
Mesec
1981–2010 2011–2020 2020 2021 (jan.–avg.)
Temp.
[°C] Pad.
(mm) Temp.
[°C] Pad.
(mm) Temp.
[°C] Pad.
(mm) Temp.
[°C] Pad.
(mm)
Januar 3,0 82 3,7 91,8 3,7 24,4 3,7 149,2
Februar 3,7 66 5,2 117,1 6,8 27,1 6,6 90,7
Marec 7,6 81 8,9 99,4 8,5 112,5 7,0 23,2
April 11,6 95 13,1 84,0 13,3 15,4 10,4 120,3
Maj 16,7 117 16,8 113,5 17,1 75,0 15,0 172,8
Junij 20,1 117 21,6 130,6 20,3 199,2 22,8 11,9
Julij 22,4 97 23,5 91,8 23,0 97,1 24,2 74,2
Avgust 21,8 112 23,2 92,0 23,3 199,8 22,6 64,2
September 17,3 162 18,6 149,0 19,0 294,4
Oktober 12,9 156 13,4 159,2 12,6 209,0
November 7,9 151 9,4 191,4 8,1 36,7
December 4,0 130 4,6 106,7 6,2 243,9
Letno 12,4 1366 13,5 1426,5 13,5 1534,5
Parametri, ki smo jih uporabili so: povprečna mesečna in letna temperatura zraka (°C), povprečne minimalne in maksimalne temperature zraka (°C) in količine padavin (mm).
Iz preglednice 2 je razvidno, da je bil najhladnejši mesec v obdobju 1981–2010 in 2011–
2020 ter leta 2020 in 2021 januar. Najtoplejši mesec v obdobjih 1981–2010 in 2011– 2020 je bil julij. V letu 2020 je bil najtoplejši mesec avgust, v letu 2021 (januar – avgust) pa julij. Povprečne letne temperature so v obdobju 1981–2010 bile 12,4 °C, v obdobju 2011–
2020 pa višje za 1,1 °C (13,5 °C). V letu 2020 so bile povprečne letne temperature 13,5 °C.
Povprečna letna količina padavin je bila v obdobju 1981–2010 1366 mm, v obdobju 2010 –2020 pa 1426,5 mm. Leta 2020 je bila letna količina padavin nad povprečjem, saj je znašala 1534,5 mm. Leto 2020 je v primerjavi z obdobjema 1981–2010 in 2011–2020 bolj deževno.
Slika 1: Povprečne mesečne temperature zraka v °C za dolgoletni obdobji 1981–2010, 2011–2020 ter leti 2020 in 2021 (januar–avgust) za klimatološko postajo Bilje (ARSO, 2021a, 2021b)
Iz slike 1 je razvidno, da so povprečne mesečne temperature za dolgoletno obdobje 1981–
2010 nižje v primerjavi z obdobjem 2011–2020 ter leti 2020 in 2021. V primerjavi z obdobjema 1981–2010 in 2011–2020 lahko opazimo, da so temperature zraka leta 2020 in 2021 (januar–avgust) nekoliko višje tako v zimskih kot tudi v poletnih mesecih. Krivulje so dokaj skladne v jesenskih mesecih, kar pomeni, da ni bilo velikega temperaturnega nihanja.
Slika 2: Povprečne mesečne količine padavin v mm za dolgoletni obdobji 1981–2010 in 2011–2020 ter leti 2020 in 2021 (januar–avgust) za klimatološko postajo Bilje (ARSO, 2021a, 2021b)
Iz slike 2 opazimo nihanja v količini padavin. V dolgoletnem obdobju 1981–2010 je bilo največ padavin septembra, najmanj pa februarja. V tem obdobju so padavine razporejene dokaj enakomerno skozi vso leto. V obdobju 2011–2020 je bilo največ padavin novembra, najmanj pa aprila. Ta krivulja se dokaj prilega s krivuljo 1981–2010, kar pomeni, da ni bilo večjih nihanj padavin med tema obdobjema. Leta 2020 je bilo največ padavin septembra, najmanj pa aprila. Krivulja močno niha, kar pomeni, da so padavine neenakomerno razporejene po mesecih. V letu 2021 (januar–avgust) je bilo največ padavin maja, najmanj pa julija. V primerjavi z letom 2020 in obdobjema 1981–2010 in 2011–2020 je leto 2021 dokaj sušno.
3.2 MATERIALI 3.2.1 Sorta 'Pinova'
'Pinova' je sorta, ki izvira iz Nemčije in je v Sloveniji uvrščena na seznam B (postranske sorte). Sorta raste šibko do srednje bujno in je srednje občutljiva na jablanov škrlup in jablanovo pepelovko. Plod je srednje velik z zeleno-rumeno osnovno barvo, ki ga prekriva cinobrasto rdeča barva in je primerne velikosti. Meso je čvrsto, sočno, sladko kislega okusa. Sorta rodi redno in obilno, zato je za doseganje kakovostnih plodov za trženje redčenje nujno potrebno. Sorta zori konec septembra (Štampar in sod., 2014).
V Evropi se je uvedla leta 1986 in postala tako priljubljena, da je že leta 2004 prišla v Združene države Amerike, kjer so jo sprva začeli gojiti v zvezni državi Washington. Sorta je bila razvita na Inštitutu za odpornost sadja v Pillnitzu. 'Pinova' je križanec med sorto 'Clivia' (križanec med sortama 'Cox's Orange Pippin' in 'Duchess of Oldenburg') in 'Zlati
delišes'. Sorta je hitro postala uspešno in iskano jabolko, vzgojeno zaradi dolge obstojnosti, odpornosti na posamezne bolezni in sladko kislega okusa (Minnetonka …, 2021).
Slika 3: Plod sorte 'Pinova' (Biosüdtirol, 2021).
3.2.2 Podlaga 'M9'
Trenutno je podlaga 'M9' najbolj razširjena šibkorastoča vegetativna podlaga na svetu.
Jablane po sajenju potrebujejo oporo, da sadika ne pade, saj se korenine lahko zlomijo.
Podlaga je primerna za težka in lažja tla. Najprimernejše tla so humusna, globoka, prepustna in zmerno vlažna. Podlaga je občutljiva na prekomerno vlago, zato je pri postavitvi nasada smiselno narediti drenažo, če je ta potrebna. S to podlago lahko sorta ob primerni oskrbi tal in pravilni rezi, vstopa v polno rodnost že v 4 letu po sajenju. Plodovi v prvih letih niso trpežni. Podlaga je občutljiva na pepelovko, hrušev bakterijski ožig, ognjevko, krvavo uš, voluharja in oster zimski mraz. Podlaga 'M9' je očiščena virusov in ima različne tipe, ki se od klasične podlage 'M9' razlikujejo predvsem v bujnosti. Podlaga 'EMLA' je za 10 % bolj bujna od podlage 'M9'. Podlagi 'T 337' in 'PAJAM 1' imata za 10
% manj bujno rast, kot 'EMLA'. Podlaga 'PAJAM 2' pa ima podobno bujnost kot 'EMLA' in je primerna za šibke sorte (Štampar in sod., 2014).
3.2.3 Pripravek Exilis
Sredstvo za redčenje nežno redči pridelek jabolk, hkrati pa neposredno povečuje maso plodov. Posledica uporabe tega pripravka je večji delež večjih plodov, kar povečuje pridelek in kakovost sadja, hkrati pa zmanjšuje stroške ročnega redčenja (Fine, 2021).
Exilis (benziladenin – BA) je v vodi topen koncentrat, ki se uporablja za redčenje jablan.
Pripravek ima 20 g/l BA aktivne snovi. Najbolj učinkovit je pri velikosti plodov med 8 in
12 mm. Uporablja se ga v odmerkih 3,75 l/ha na meter višine krošnje v največ 500 l vode.
Največji dovoljeni odmerek je 7,5 l/ha. Deluje tako, da zmanjšuje fotosintezo, poveča dihanje rastlin, povzroči tekmovanje plodov za hranila in spodbuja delitve celic in s tem poveča velikost plodov. Za optimalen učinek sredstva za redčenje je odločilna temperatura 3 do 4 dni po škropljenju. Minimalne temperature so lahko med 15 do 18 °C, optimalne med 20 in 25 °C, maksimalne pa 30 °C. Velikost plodov mora biti med 7 in 15 mm (10 do 12 mm optimalno). Odmerki se spreminjajo glede na sorto (ADAMA, 2021).
Preglednica 3: Različni odmerki sredstva za redčenje Exilis® glede na sorto (ADAMA, 2021) Sorta 'Pinova' 'Elstar' 'Fuji' 'Gala' 'Braeburn' 'Zlati delišes' 'Jonagold' Odmerek (l/ha) 5,0-7,5 5,0-7,5 5,0-7,5 7,5 3,75-7,0 5,0-7,5 3,75-5,0
BA je spojina iz skupine citokininov, ki ima sposobnost spodbujanja rasti plodov, vegetativne aktivnosti, vpliva na delitev celic, povečuje tekmovanje za asimilate, zmanjšuje energijo dostopno za razvoj plodov, zmanjšuje stopnjo neto asimilacije CO2, zaradi česar plodovi hitreje odpadajo. Citokinini povečajo velikost plodov jabolk tudi brez redčenja, saj spodbujajo delitev celic v tkivu jabolk. BA velja za dober pripravek, saj ima nizek toksikološki profil in posnema biološko delovanje citokinina, ki se sintetizira v rastlinah.
3.3 METODE DELA 3.3.1 Poskus
Poskus je bil zastavljen spomladi 2021 v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Orehovlje. Medvrstna razdalja znaša 3,2 m, sadilna razdalja pa 0,8 m. Sorta je posajena v sedmih, 300 m dolgih vrstah. Sorta 'Pinova' je bila sajena leta 2016, kar pomeni, da je nasad star 5 let. Sadovnjak je opremljen z namakalnim sistemom in protitočno mrežo.
V poskusu smo imeli 2 obravnavanji, redčena drevesa s pripravkom Exilis (8 l/ha) in kontrola. Redčili smo 7. 5. 2021 s pripravkom Exillis (8 l/ha). Poskus smo izvedli ponoči pri temperaturi 15 °C. Na ta dan je bila maksimalna temperatura 20 °C, minimalna pa 15,5
°C. Povprečna temperatura zraka je znašala 17,8 °C. Premer plodičev med redčenjem je bil 8 do 12 mm.
Slika 4: Nasad sorte 'Pinova' v HC BF Orehovlje, 23. 4. 2021.
Izmerili smo premer debla dreves, prešteli cvetne šope, izmerili količino in maso pridelka na drevo, intenzivnost barve plodov, razvrstili plodove v prvi in drugi kakovostni razred, izmerili vsebnost topne suhe snovi, določili trdoto plodov, višino in širino plodov, maso plodov in naredili škrobni test. Obirali smo 13. 9. 2021. Za analize smo naključno izbrali po 20 plodov za vsako obravnavanje.
3.3.2 Meritve
Za opravljanje meritev smo uporabili:
- tehtnico (meritve mase ploda in pridelka na drevo), - refraktometer (meritve vsebnosti topne suhe snovi), - pomično merilo (meritve višine in širine ploda), - penetrometer (meritve trdote mesa),
- merilni trak (merjenje premera debla),
- kolorimeter (meritve parametrov osnovne in krovne barve), - škrobni test.
