PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Matematika in računalništvo
Optimizacija spletnih strani v centrih za izobraževanje odraslih
DIPLOMSKO DELO
Na tem mestu bi se rada zahvalila mentorici, dr.
Ireni Nančovski Šerbec za vso pomoč, podporo in
Opišite pojem optimizacije spletne strani (angl. search engine optimization- SEO) ter opišite dejavnike, ki vplivajo na čim višjo uvrstitev spletnih strani s strani iskalnikov.
Opišite algoritem PageRank, ki ga uporablja Google za analizo popularnosti spletnih strani.
Izvedite empirično raziskavo o seznanjenosti in pomenu SEO s strani slovenskih izobraževalnih centrov.
V Ljubljani, decembra 2011
Mentorica:
Irena Nančovska Šerbec
Dandanes je splet eden od najpomembnejših prostorov pri iskanju informacij. Na spletu je vse več podatkov, iz katerih je kakovostne informacije potrebno izluščiti. Da bo iskalnik google izmed vseh spletnih strani našel prav našo, pa je potrebna optimizacija spletne strani, o kateri je govora v tej diplomski nalogi.
Optimizacija spletnih strani je postopek izboljšanja razpoznavnosti spletišča ali spletne strani v iskalnikih. V diplomskem delu obravnavamo, kako na samo optimizacijo vplivajo razni dejavniki, kot so vsebina, zapisana na spletni strani, meta podatki, naslovi, zunanje povezave in oznake slik. Obravnavamo tudi orodja, s katerimi lahko spremljamo spletno stran in analiziramo stanje njene optimizacije, ali pa nam pri optimizaciji nudijo tehnično podporo.
Izvedli smo empirično raziskavo, s katero smo skušali ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri se slovenski centri za izobraževanje odraslih ukvarjajo z optimizacijo svojih spletnih strani in s tem boljše prepoznavnosti na spletu.
Zanimalo nas je tudi, na katere elemente optimizacije so pri sami zasnovi spletnih vsebin bolj pozorni, in ali za optimizacijo skrbijo sami ali plačajo podjetjem, ki se s tem ukvarjajo. Raziskovali smo tudi, ali centri za izobraževanje odraslih na spletnih iskalnikih oglašujejo, in če da, v kakšnih intervalih.
Ugotovili smo, da večina centrov za izobraževanje odraslih za optimizacijo svoje spletne strani skrbi, vendar pa pri večini manjkajo določeni elementi optimizacije, ki bi njihovo spletno stran postavili še višje med rezultati.
KLJUČNE BESEDE:
Optimizacija spletne strani, SEO, Page Rank, spletni iskalnik, google oglaševanje ACM KLASIFIKACIJA:
H. Informacijski sistemi
The World Wide Web has become one of the most important sources of information.
The amount of information on the Web is increasing daily, but quality information is getting harder to find. For the Google search engine to find our website from all of those which are available, we need to optimize our website, which is the topic of my diploma paper.
Website optimization is a process of increasing a website’s or webpage’s recognition in search engines. In the diploma paper, we deal with the impact that various factors, such as website content, Meta data, Web addresses, links from other sites and picture characteristics, have on the optimization. We also deal with the tools which are used to follow the website and analyse the condition of its optimization, or offer technical support for the optimization process.
We have carried out an empirical study with which we tried to determine the ways and the extent to which the Slovene Adult Education Centres deal with the optimization of their websites and with it, the recognition of their site on the Web.
We were also interested in the elements of the optimization these institutions take special care of when designing a website and weather they are taking care of the optimization themselves or are paying specialised companies to do it. We did some research about the amount of advertising Adult Education Centres do on search engines and also what intervals they use when advertising.
We have determined that most of the Adult Education Centres do take care of their websites’ optimization. However, most of their websites lack certain elements of optimization, which would put them higher up on the hits in search engines.
KEY WORDS:
Website optimization, Search Engine Optimization, Page Rank, search engine, Google advertising
ACM CLASSIFICATION:
H. Information Systems
H.3 INFORMATION STORAGE AND RETRIEVAL
1 UVOD... 1
1.1 Pregled vsebine ostalih poglavij... 2
2 SPLETNI ISKALNIKI ... 3
2.1 RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED SPLETNIM ISKALNIKOM IN SPLETNIM IMENIKOM ... 3
2.1.1 Spletni iskalnik ... 3
2.1.2 Spletni imenik ... 4
2.2 OPIS DELOVANJA SPLETNIH ISKALNIKOV... 5
2.3 Delovanje spletnih iskalnikov po fazah ... 6
2.4 TRIJE NAJBOLJ UPORABLJENI ISKALNIKI ... 8
3 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI ... 10
3.1 VRSTE OPTIMIZACIJE SPLETNE STRANI ... 12
3.1.1 DELITEV GLEDE NA NAČIN OPTIMIZACIJE ... 12
3.1.2 DELITEV GLEDE NA MESTO OPTIMIZACIJE ... 13
4 UKREPI ZA UVRŠČANJE ALI OPTIMIZACIJA NA SPLETNI STRANI... 15
4.1 NASLOVI ... 15
4.2 META OZNAKE ... 16
4.3 VSEBINA ... 17
4.4 SLIKE ... 18
4.5 NAVIGACIJA... 20
5 GOOGLOV PAGE RANK... 21
5.1 Pomembnost spletne strani... 21
5.2 Opis Page Rank algoritma... 22
5.3 Kako pridobimo povezave iz drugih spletnih strani?... 24
7.2 Programsko orodje FREE WEBSITE WEB PAGE ANALYSIS ... 32
7.3 Programsko orodje za ocenitev Page Rank vrednosti spletne strani... 32
7.4 Programsko orodje Google Analytics za analizo spletne strani ... 33
7.5 Orodje Google WebmasterTool za upravljanje spletne strani ... 34
8 RAZISKAVA ... 35
8.1 Opredelitev problema... 35
8.2 Cilji raziskave... 35
8.3 Potek raziskave... 36
8.4 Rezultati raziskave ... 37
8.4.1 Sklop »osnovni podatki« ... 37
8.4.2 Sklop »optimizacija spletne strani« ... 38
8.4.3 Sklop »oglaševanje spletne strani« ... 43
8.5 Povzetek raziskave ... 46
9 SKLEP ... 48
10 LITERATURA ... 57
11 SLIKE IN TABELE... 58
1 UVOD
V današnjih časih predstavljata internet in računalnik ključen del našega življenja. Z njima se srečujemo vsak dan, tako na delovnem mestu kot v prostem času. Kadar iščemo določene informacije, želimo da so kvalitetne in hitro najdljive. Podjetja se trudijo in hkrati borijo za to, da je njihova spletna stran čim večkrat pred uporabnikovimi očmi. Tukaj pride na vrsto optimizacija spletne strani, saj s kvalitetno optimizacijo svojo spletno stran v iskalnikih postavimo na prvo mesto in s tem poskrbimo, da jo bo opazilo največ spletnih uporabnikov.
Kako zgleda vsakdanji uporabnik interneta? Maša je zaposlena kot pomočnica v vrtcu Rožna dolina. Stara je 35 let in odločila se je, da bi študirala ob delu, saj bi ji to pripomoglo k napredovanju v službi. Zvečer se usede za računalnik in v spletni iskalnik google vpiše »višja vzgojiteljska šola«. Na prvi strani med vsemi zadetki odpre prvih pet povezav, pregleda vsebino, cenike, izpiše kontakte in se odloči, da jih bo jutri poklicala. Čez 10 dni se odloči in v spletni iskalnik vpiše enega izmed izbranih centrov za izobraževanje odraslih. Kje so še ostali centri za izobraževanje odraslih? Kako priti do njih? Kaj je potrebno narediti, da bo stran med prvimi tremi zadetki, ko bo iskalec v iskalnik vpisal ključno besedo? S tem problemom se bomo ukvarjali v tej diplomski nalogi.
V sedanjem času je pojem optimizacije spletne strani za iskalnike ključnega pomeni, saj nas le tako ljudje na spletu najdejo. V diplomskem delu bomo skušali ta pojem predstaviti in opisati bistvene korake oz. dele za učinkovito optimizacijo. Na kratko bomo predstavili delovanje in razvoj spletnih iskalnikov ter pogledali razliko in podobnosti med spletnim iskalnikom in imenikom. Ogledali si bomo tudi algoritem Page Rank, ki ga iskalnik google uporablja za ocenjevanje pomembnosti spletne strani.
Preučili bomo, kako na samo optimizacijo vpliva vsebina, zapisana na spletni strani, meta podatki, naslovi, zunanje povezave in oznake slik.
Na to temo je bilo napisanih že nekaj diplomskih in magistrskih del, kljub vsemu pa se še nihče ni odločil raziskati, kako aktivni so centri za izobraževanje odraslih pri optimizaciji svojih spletnih strani. Na področju optimizacije spletne strani imamo bogate izkušnje, zato smo se odločili, da pojem še bolj raziščemo in poleg tega ugotovimo, kako slovenski centri za izobraževanje odraslih skrbijo za svoje spletne strani in koliko poznajo njim konkurenčne spletne strani [7].
1.1 Pregled vsebine ostalih poglavij
V naslednjem poglavju bomo opisali razlike in podobnosti med spletnim iskalnikom in spletnim imenikom ter kako spletni iskalnik deluje. Za tem sledi bolj podroben opis ključnih elementov, ki so potrebni za učinkovito optimizacijo spletne strani. Obstaja več vrst optimizacij, tako optimizacija znotraj in zunaj spletne strani kot tudi dovoljene in nedovoljene vrste optimizacij. Pri vsem tem je zelo pomemben tudi Googlov algoritem Page Rank, ki spletni strani določi neko vrednost in jo s tem med rezultati uvršča na višja mesta.
V drugem delu smo nekaj besed namenili oglaševanju na internetnih iskalnikih, opisali nekaj uporabniških vmesnikov in programov, ki pripomorejo k odkrivanju napak na spletni strani in izboljšavam pri optimizaciji spletne strani.
V zadnjem delu bomo opisali empirično raziskavo, s katero bomo skušali ugotoviti, na kakšen način in kolikšni meri se slovenski centri za izobraževanje odraslih ukvarjajo z optimizacijo svojih spletnih strani in s tem boljšo prepoznavnostjo na spletu.
V raziskavi nas bo zanimalo predvsem to, v kolikšnem odstotku centri za izobraževanje odraslih delajo na optimizaciji svoje spletne strani in s tem boljši prepoznavnosti na spletu; na katere elemente optimizacije so pri sami zasnovi spletnih vsebin bolj pozorni;
ali za to skrbijo sami ali plačajo podjetjem, ki se s tem ukvarjajo; in ali na spletnih
2 SPLETNI ISKALNIKI
Spletni iskalniki [14], ki jim pravimo tudi internetni iskalniki, so namenjeni iskanju informacij na spletu. Rezultati iskanja so v večini primerov prikazani v obliki seznama.
Iskanje informacij po spletu delimo na tri geografske razsežnosti:
Iskanje po svetu (npr. google.com)
Iskanje po posamezni državi (npr. najdi.si)
Lokalo iskanje (npr. raziskovalec.com)
Več o spletnem iskalniku bomo opisali v nadaljevanju, sedaj pa bomo razložili razliko med spletnim iskalnikom in spletnim imenikom, saj ju nekateri še vedno ne ločijo.
2.1 RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED SPLETNIM ISKALNIKOM IN SPLETNIM IMENIKOM
2.1.1 Spletni iskalnik
Spletni iskalniki vsebujejo indeks strani z vsebinami, ki se nahajajo na spletnih straneh.
Iskalniki se med seboj razlikujejo, vsi pa uporabljajo tri osnovna opravila oz. so sestavljeni iz treh delov [14]:
Spletni robot ali pajek (ang. »web crawler« ali »spider«), ki neprestano išče po spletu, obdeluje najdeno vsebino in jo zapisuje v svojo bazo.
Indekser ali kazalnik (ang. »indexer«), ki indeksira vsako besedo na posamezni spletni strani. Ta indeks besed shrani v poseben register, kjer so povezane besede in spletne strani.
2.1.2 Spletni imenik
Spletni imenik je spletna stran, ki vsebuje povezave na ostale spletne strani. Razdeljen je na več kategorij, tudi podkategorij, ki lastnikom spletnih strani omogočajo vpis v eno od njih. Obstajajo brezplačni in plačljivi spletni imeniki, ki jih naprej delimo na splošne imenike (ang. general) in tiste, ki so usmerjeni na točno določeno dejavnost (ang.
niche). Spletni imeniki se delijo tudi na takšne, ki spletno stran dodajo v imenik takoj ob vpisu ali pa jo prej pregledajo uredniki, ki se nato odločijo, ali je primerna za objavo v njihovem imeniku. [17]
Če povzamemo zgornja dva opisa, je bistvena razlika med spletnim iskalnikom in spletnim imenikom, da je spletno stran potrebno v imenik vpisati ročno, spletni iskalniki pa strani iščejo sami, s t. i. pajki. Ti brskajo po internetu in prebrano stran skupaj s ključnimi besedami vpišejo v svojo bazo oz. register podatkov. Imeniki iščejo le po straneh, ki so bile vpisane v njihov register in sicer po njihovih opisih, ne pa tudi po celotni vsebini, kakor to delajo iskalniki [1]. Poleg tega imeniki ne berejo in ne hranijo informacij iz spletnih strani [4].
Ključna elementa, pri katerih sta si spletni iskalnik in spletni imenik podobna, pa sta način prikaza rezultatov in izbira iskalnih parametrov. Oboji rezultate iskanja predstavijo v obliki seznama zadetkov, ki vsebuje povezave do najdenih spletnih strani, večpredstavnostnih datotek, lokacij na zemljevidu ipd. [14].
Oba, tako spletni iskalnik kot spletni imenik, omogočata izbiro naslednjih iskalnih parametrov [14]:
1. Najdi strani, ki vsebujejo vse besede.
2. Najdi strani, ki vsebujejo točno to besedno zvezo.
3. Najdi strani, ki vsebujejo vsaj eno izmed besed.
2.2 OPIS DELOVANJA SPLETNIH ISKALNIKOV
Spletni iskalniki so kompleksni programi, običajno sestavljeni iz treh delov, spletni robot ali pajek, indekser ali kazalnik in iskalni procesor [14].
Spletni roboti oz. pajki so neke vrste »izvidniki« za spletne iskalnike, njihov namen je iskanje in odkrivanje spletnih strani na internetu. Ko spletno stran najdejo, se vklopijo indekserji oz. kazalniki, ki indeksirajo najdeno spletno mesto. Spletni roboti delujejo tako, da pošljejo spletnim strežnikom ukaz oz. željo za pridobivanje HTML kode spletne strani, ki jo strežnik gosti, jo posnamejo in pošljejo kazalniku v nadaljnjo obdelavo. Pajki tako tudi iščejo različne spletne povezave v HTML kodi in tako sproti pridobivajo nove naslove spletnih strani (ang. »Uniform Resource Locator« – URL) za obdelavo.
Besede se shranjujejo abecedno v obratnem vrstnem redu. Vsak indeks ima eno besedo, seznam dokumentov, kjer se beseda pojavi, in v nekaterih primerih tudi lokacijo v tekstu, kjer se ta beseda nahaja. Za boljše, natančnejše in hitrejše iskanje spletni iskalniki eliminirajo besede kot so »in«, »za«, »pri«, »je« – poimenujejo jih »odvečne besede« oziroma ang. »stop words«. Te besede so pri iskanju nepomembne, zato jih lahko pri iskanju varno prezrejo.
Najbolj sofisticiran sistem znotraj spletnega iskalnika je iskalni procesor. Vsebuje nekaj nivojev, kot sta uporabniški vmesnik za iskanje (polje za vpis iskane besede) in podprogram, ki oceni vpisano iskalno besedo, jo primerja z bazo kazalnika in relevantnimi dokumenti, in jo nato prikaže v vmesniku, ki uporabniku izpiše predlagane spletne strani.
Največja razlika med načini iskanja v različnih spletnih iskalnikih se kaže v postopkih računanja relevantnosti iskane besede. Večina spletnih iskalnikov računa na podlagi statistične obdelave besed, ostali jih filtrirajo na podlagi spletnih povezav, ki kažejo na iskano besedo in tako na iskano spletno stran. Ti postopki so zapisani v algoritmih. Administratorji spletnih iskalnikov vseskozi nadgrajujejo in spreminjajo
Z optimizacijo spletne strani, ki je osrednja tema diplomske naloge, si želimo povečati relevantnosti ključnih besed, ki se nanašajo na dotično spletno stran.
2.3 Delovanje spletnih iskalnikov po fazah
Spletni iskalniki po svoji bazi iščejo podatke glede na kriterije, ki jih je vnesel spletni uporabnik oz. iskalec informacij.
Način njihovega delovanja bomo opisali v štirih fazah [1].
1. FAZA: Iskanje spletnih strani in shranjevanje vsebine.
V začetku je potrebno sestaviti bazo spletnih strani in jo shraniti na strežnik. Spletni iskalnik lahko šele potem začne brskati po spletnih straneh. Ključnega pomena pri vpisovanju spletnih strani v bazo podatkov je pajek (ang. »spider«) ali robot. To je programska aplikacija, ki išče po spletnih straneh, in vso vsebino vpisuje v indeks oz.
na mesto, kamor se zapisujejo vse informacije o spletnih straneh. Pajek sledi vsem povezavam na spletu in tako pregleda milijone strani (Slika 1). Torej, ko brskamo po spletu, ne iščemo po internetu, ampak po indeksu spletnih strani. Enako velja za spletne imenike, o katerih smo govorili v poglavju 2.1.2.
Pajek spletne strani najde samostojno, s pomočjo povezav, ki ga do nje vodijo, zato nam spletne strani ni potrebno vpisovati ročno.
Pri vsem tem je zelo pomembno, kako je naša spletna stran napisana, saj pajek vidi le HTML obliko, ne pa tudi slik, flash-animacij in podobno. Torej, če je stran napisana v sliki, je pajek ne bo znal prebrati.
2. FAZA: Analiza vsebine dokumentov.
V drugi fazi pride na vrsto iskalnik, ki mora najdeno vsebino razporediti v svoj
3. FAZA: Analiza povezav med stranmi.
Pri iskanju spletnih strani je za iskalnik najpomembneje, da glede na vpisano ključno besedo najde čim bolj relevantne strani, kar pa zna biti težavno. Glede na to, da iskalnik bere samo besedilo in izvorno kodo strani, težko preceni, ali je spletna stran za iskalca informacij relevantna ali ne. Obstaja kar nekaj načinov, na katere lahko iskalnik »prelisičimo« in dosežemo, da našo spletno stran med rezultati uvrsti višje.
O tem bomo govorili v poglavju 2., kjer so opisane vrste optimizacij, med drugim tudi optimizacija »Black hat«, kjer gre za nedovoljene elemente optimizacije. Iz tega razloga se spletni iskalniki opirajo na povezave iz drugih spletnih strani, ki kažejo na tisto stran, ki jo iskalnik trenutno obravnava. Iskalnik sklepa, da je spletna stran dobra, če so ljudje sami naredili povezavo nanjo, veliko mu pomeni tudi to, da je povezava narejena iz še bolj kvalitetne spletne strani.
4. FAZA: Prikaz rezultatov iskanj.
Tukaj pride na vrsto iskalni algoritem iskalnika. Njegova naloga je prikazati podatke, ki jih zahteva uporabnik. Glede na vpisano ključno besedo algoritem naredi nekakšno preselekcijo in s tem izloči po njegovem mnenju manj pomembne strani ter prikaže cca. 1000 spletnih strani, ki jih glede na svojo presojo o kvaliteti zopet razvrsti po pomembnosti.
2.4 TRIJE NAJBOLJ UPORABLJENI ISKALNIKI
Prvi priljubljeni spletni iskalnik je postal leta 1996 iskalnik Altavista, dve leti za tem pa je mesto prevzel še zdaj najbolj popularen iskalnik google.
V svetu so trenutno najbolj uporabljeni iskalniki google, yahoo in bing [14]. Google uporablja kar 90,69 % ljudi po celem svetu, medtem ko ga v Sloveniji uporablja kar 93,55 % uporabnikov. Kot drugi najbolj uporabljen iskalnik v svetu je yahoo, in sicer ga uporablja 3,73 % uporabnikov, v Sloveniji pa najdi.si s 5,11 %. Yahoo v Sloveniji uporablja le 0,35 % ljudi. Kot tretji najbolj uporabljen iskalnik v svetu je bing s 3,72 % iskalcev, prav tako tudi v Sloveniji, le da doseže komaj 0,78 % uporabnikov [16]. Na sliki 2 in sliki 3 si lahko ogledate statistične podatke še v obliki diagrama. Vsi podatki so iz spletne stranihttp://gs.statcounter.com/za leto 2011.
Slika 2:Statistični podatki uporabe spletnih iskalnikov po svetu (Vir:http://gs.statcounter.com/)
Slika 3:Statistični podatki uporabe spletnih iskalnikov v Sloveniji (Vir:http://gs.statcounter.com/)
3 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI
Optimizacija spletne strani (angl. »Search Engine Optimizers« – SEO) je postopek, s katerim na različnih iskalnikih preko neplačanih iskalnih rezultatov izboljšamo vidljivost naše spletne strani. Cilj optimizacije spletne strani je njena čim višja uvrstitev v določenem iskalniku glede na vpisane ključne besede. Višje kot se pojavi spletna stran med vsemi zadetki, več uporabnikov spletnega iskalnika jo bo obiskalo. Pri spletnem oglaševanju je najpomembneje raziskati, kako spletni iskalnik deluje, kaj ljudje iščejo, katere iskalne nize uporabljajo in kako popularen je določen iskalnik [20].
Po Googlovih raziskavah imajo največ možnosti za obisk prve tri strani, ki so prikazane med rezultati iskanja. Podjetje Eyetools je novembra 2006 objavilo raziskavo o iskalniku google in njegovih uporabnikih, ki je pokazala, da največ pozornosti pritegne prvih pet strani iz seznama zadetkov, kot je razvidno tudi iz slike 4. Največ pozornosti pritegne območje, označeno z rdečo barvo, sledi mu območje oranžne barve, nato rumene, zelene, itd. Območje znotraj zelene barve se imenuje googlov zlati trikotnik (ang. »Google golden triangle«). Uporabniki z očmi oblikujejo obliko »črke F«, pri čemer se največ časa zadržijo v levem zgornjem kotu in se tako korak za korak pomikajo nižje po seznamu. Kot je vidno iz slike, to polje zajema prvih pet zadetkov, zato je zelo pomembno, da je naša spletna stran kvalitetna, dobro optimizirana in tako hitreje najdena [21] [3].
Slika 4:Googlov zlati trikotnik
V tabeli 1 so prikazani rezultati iz slike 4 še z odstotki vidnosti določenih zadetkov:
Uvrstitev strani med zadetki
Vidnost rezultatov [%]
1 100
2 100
3 100
4 85
5 60
6 50
7 50
8 30
9 30
10 20
Tabela 1:Vidnost strani med zadetki
3.1 VRSTE OPTIMIZACIJE SPLETNE STRANI
Optimizacijo spletne strani razdelimo glede na način in mesto optimizacije.
Načine optimizacije spletne strani delimo na:
»White-hat« optimizacijo,
»Black-hat« optimizacijo,
»Grey-hat« optimizacijo [20].
Mesta optimizacije spletne strani delimo na:
Optimizacije na spletni strani (On-site).
Optimizacija izven spletne strani (Off-site) [2].
V nadaljevanju bomo opisali bistvene lastnosti in razlike med zgoraj naštetimi vrstami optimizacije.
3.1.1 DELITEV GLEDE NA NAČIN OPTIMIZACIJE
Optimizacijo glede na način delimo na »white hat«, »black hat« in »grey hat«
optimizacijo. Gre za dovoljene in nedovoljene oz. prepovedane načine optimizacije. Pri
»white hat« optimizaciji gre za dovoljene načine optimizacije, pri »black hat« pa za nedovoljene načine, kot je npr. prikrivanje vsebine za uporabnika; vsebina je vidna samo spletnemu iskalniku in ponavadi nima nobene veze z vsebino, ki je na spletni strani. »Grey hat« optimizacija pa je kombinacija obeh vrst optimizacije.
3.1.1.1 »White hat« optimizacija
3.1.1.2 »Black hat« optimizacija
V to vrsto optimizacije vključujemo vse neetične in zavajajoče načine optimizacije, preko katerih skušajo razvijalci spletnih strani pretentati spletni iskalnik in tako svojo spletno stran postaviti med prvih nekaj zadetkov. Kadar spletni iskalnik ugotovi kršitve pri optimizaciji, spletno stran odstrani iz seznama zadetkov ali ji dodeli slabo oceno.
Ena izmed tehnik »black hat« optimizacije je skrivanje besedila kot del ozadja oz.
prikrivanje vsebine. S tem se določene besede prikazujejo samo spletnemu iskalniku, uporabniku pa so skrite. Te ključne besede najpogosteje nimajo nobene veze z besedilom na strani.
Poleg prikrivanja besedila so znane tudi tehnike prikaza drugačne spletne strani glede na to, ali jo zahteva uporabnik ali spletni iskalnik; to tehniko imenujemo »cloaking«.
3.1.1.3 »Grey hat« optimizacija
Prvotno gre za »white hat« optimizacijo, pri čemer so vsebovane primesi »black hat«
optimizacije in je zato velikokrat na meji dovoljenega oz. etično sprejemljivega. Kot primer »sivega klobuka« se pojavljajo spletne strani, ki imajo duplikate spletnih vsebin na različnih straneh [20].
3.1.2 DELITEV GLEDE NA MESTO OPTIMIZACIJE
Poleg etičnih, neetičnih in kombiniranih načinov optimizacijo spletne strani delimo tudi glede na mesto optimizacije. Tako ločimo optimizacijo na spletni strani (ang. »on-site«) in optimizacijo izven spletne strani (ang. »off-site«). Pri optimizaciji na spletni strani gre za optimizacijo ključnih elementov na spletni strani, kot so naslovi, ključne besede, vsebina, itn.; pri optimizaciji izven spletne strani pa gre za povezave, ki jih dobimo iz drugih spletnih strani [2].
3.1.2.1 Optimizacija na spletni strani (ang. »on-site«)
ima stran kvalitetno vsebino in da s tem privabi spletne uporabnike in druge spletne lastnike, da dodajo povezavo na našo spletno stran in si jo seveda ogledajo. Pri razvrščanju spletnih strani je to faktor, ki zgublja svojo pomembnost, saj ga strokovnjaki z različnimi metodami zlorabljajo.
3.1.2.2 Optimizacija izven spletne strani (off-site)
Pri optimizaciji izven spletne strani se vsi procesi izvajajo izven spletne strani, skrbniki pri tem nimajo stoodstotnega nadzora. Pri tem je pomembno zunanje število povezav, torej spletne strani, ki kažejo na našo spletno stran. S pregledom same vsebine spletne strani google ne more določiti, ali je spletna stran relevantna, zato uporablja pregled oziroma analizo zunanjih povezav. Kent [4] pravi, da so zunanje povezave (off-site) za samo indeksacijo bolj pomembne, kot vpis v iskalnik. Več zunanjih povezav kaže na našo spletno stran, višje med zadetki se bo pojavila [23]. Ta algoritem imenujemo Page Rank, o njem bomo več povedali v poglavju 5. Pri tem algoritmu je pomembno, kako priljubljene so spletne strani, ki kažejo na našo spletno stran in pa vsebinska podobnost obeh spletnih strani.
4 UKREPI ZA UVRŠČANJE ALI OPTIMIZACIJA NA SPLETNI STRANI
Spletni iskalniki imajo različne algoritme, po katerih razvrščajo spletne strani, zato univerzalen recept, kako spletno strani uvrstiti visoko med zadetki, ne obstaja. Pri uvrščanju spletnih strani obstajajo določene tehnike in pravila, s katerimi lahko želene rezultate dosežemo. Te tehnike bomo skušali opisati v nadaljevanju. Elementi, ki jih lahko skrbnik izboljša sam in s tem poskrbi za boljšo uvrstitev spletne strani, so naslednji: naslovi, meta oznake, vsebina, slike, povezave oz. navigacija, itn. Običajno je potrebno izbrati največ deset ključnih besed in jih v elemente naštete v prejšnjem stavku vpisati [1] [18] [11]. V tekočem poglavju bomo opisali dejavnike, s katerimi dosežemo, da našo spletno stran oz. spletišče iskalniki uvrstijo višje med vsemi zadetki za določen iskalni niz.
4.1 NASLOVI
Pri optimizaciji spletne strani se je potrebno zavedati, da spletni iskalniki ne vidijo oblike oz. videza naše spletne strani, pač pa le izvorno kodo. Torej, če naslov oblikujemo s krepko, ležeče, barvno pisavo, to spletnim iskalnikom ne pomeni nič, zanje je to le besedilo.
Spletni iskalniki razumejo informacije, ki jih v spletni strani podamo z logičnim oblikovanjem. Pri logičnem oblikovanju določimo, kaj predstavlja posamezen del besedila, brskalnik pa se sam odloči, kako bo to prikazal [5]. Za to je potrebno poznavanje označevalnega jezika HTML. Naslove je potrebno v kodi spletne strani označiti z oznakami <h1>, <h2>, <h3>, itn., ki v HTML kodi označujejo naslove. Za boljšo razpoznavnost spletnih strani je potrebno vključiti ključne besede, ki se vežejo na besedilo v dokumentu [11] [23].
4.2 META OZNAKE
Meta oznake so del HTML kode spletne strani in jih vključimo v glavo dokumenta,
<head> …</head>. Iskalniku povedo, kakšna je spletna stran, njena vsebina, jezik in kdo je njen avtor. Poznamo tri meta oznake; naslov, ključne besede in opis strani. V izvorni kodi jo najdemo zapisano na naslednji način [18] [23]:
<title>Naslov spletne strani</title>
<meta name="keywords" content="beseda1, beseda2, beseda3 ...">
<meta name="description" content="krajši opis spletne strani">
Meta oznake so bile nekoč zelo pomembne, saj spletni iskalniki niso bili zmožni pregledati vsebine celotne spletne strani, danes pa pregledajo celotno kodo spletne strani. Kljub vsemu so meta oznake nujen del optimizacije. Oglejmo si tri ključne elemente meta oznak.
1. Meta oznaka za naslov spletne strani
<meta name="title" content="Izobraževalno-Mesto.com">
V to oznako se vnese naslov spletne strani. Vanjo se vnese nekaj ključnih besed, ki so za določeno stran najpomembnejše. Najbolj učinkovito je, če v oznako vključimo maksimalno deset ključnih besed. Rolih [1] v svoji knjigi navaja, naj se izogibamo uvodnim frazam, kot so »dobrodošli na …« ali »domača stran …«.
Katera od konkurenčnih spletnih strani ima v <title> vpisano določeno ključno besedo, se lahko preveri tako, da se v iskalnik vnese intitle: »Ključna beseda«.
Google prikaže seznam vseh spletnih strani, ki imajo v naslovu spletne strani vpisano to ključno besedo.
V content='' '' se vnese kratek opis spletne strani, ki ne sme biti daljši od 200 znakov. Oznaka je izredno pomembna pri optimizaciji spletne strani. Iskalniki jo za prikaz krajšega opisa spletne strani uporabljajo v seznamu vseh zadetkov.
3. Meta oznaka za ključne besede
<meta name="keywords" content="izobraževanje, andragoško ...">
Sem se vnesejo ključne besede, ki opisujejo spletno stran. Tudi ta oznaka je pri optimizaciji spletne strani pomembna. Ni priporočljivo, da se uporabi več kot 200 znakov, vključno s presledki in vejicami, drugače rečeno, oznaka naj vsebuje od tri do dvajset ključnih besed. Pri tem je zelo pomembno, da se ključne besede ujemajo z vsebino spletne strani.
Če teh podatkov v glavi spletne strani ni, ima spletna stran takoj manjšo možnost, da se na seznamu zadetkov dobro uvrsti. Pri tem lahko dodamo še, da google daje tem elementom manjšo pomembnost kot najdi.si. Za google je bolj pomembna vsebina strani in povezave, ki kažejo nanjo.
4.3 VSEBINA
V sami vsebini spletne strani morajo biti zajete ključne besede, po katerih želimo, da iskalci najdejo našo spletno stran. Besedilo mora biti bogato z raznimi opisi izdelkov, njihovimi lastnostmi, nasveti o uporabi itn. Vse to prinese pozitivne točke k rangiranju spletne strani na najvišje mesto. Ključne besede so lahko vse tiste, ki nam pridejo na misel, ko se postavimo v vlogo iskalca po spletnih straneh. Dobro je preiskati tudi ključne besede naše konkurence, ki jih najdemo v zgoraj opisanih meta oznakah [23].
Kot pravi Enge [3], je koristno analizirati konkurenco, saj je pri vsaki dejavnosti prisotna konkurenca in vsak si prizadeva k preusmeritvi čim več kupcev na svojo spletno stran. Ko imamo spisan seznam vseh ključnih besed, je dobro uporabiti Googlovo programsko orodje za ključne besede Google AdWords (Slika 5), ki nam
priporoča Kent [4]. Besede, ki jih zberemo za ključne in jih uporabimo v meta oznakah, je potrebno potem vključiti tudi v samo vsebino, saj so iskalniki na to zelo pozorni [1]
[19]. Priporočljivo je med ključne besede vnesti tudi ime podjetja oz. centra za izobraževanje odraslih in ime kraja, kjer se podjetje nahaja. Dilema se pojavi tudi pri izbiri ednine ali množine za določeno ključno besedo. V tem primeru se je potrebno postaviti v vlogo iskalca in se nato odločiti ali uporabimo ednino, množino ali oboje [4].
Pri tem je zelo pomembna tudi gostota ključnih besed, ki ne sme znašati več kot 3– 6 %.
Vse, kar ima višji procent, lahko google prepozna kot »spam«. Gostoto določene ključne besede lahko izračunamo po formuli:
= ( ) ∗ 100
Nkr= kolikokrat je bila v besedilu uporabljena določena ključna beseda Tkr= vse besede v besedilu
Preprosto pa nam to izračuna tudi program, ki ga dobimo na spletni strani http://www.keyworddensity.com/.
Slika 5:Konkurenčnost in predlogi ključnih besed (Google AdWords, 2012)
4.4 SLIKE
Prvo, kar je potrebno narediti, je zmanjšati velikost slike, saj nihče ne mara dolgega nalaganja spletne strani. Poleg tega je potrebno biti pozoren, da slike pravilno vključimo na spletno stran in da imajo ustrezne opise.
Pri sliki je potrebno določiti štiri stvari:
1. »File name« (ime datoteke)
Če damo sliki ime 123.jpg, nam to o sliki ne pove nič, zato je bolje izbrati ime kot je optimizacija.jpg, vključimo torej ključno besedo, ki jo želimo izpostaviti. V primeru več ključnih besed pa med besedami uporabimo pomišljaje in podčrtaje, npr. ključna- beseda.jpg.
2. »Image title« (naslov slike)
Naslov slike se nam prikaže oz. izpiše, če se z miško postavimo na sliko. Pri sami optimizaciji nima bistvenega pomena, saj iskalniki iščejo po »alternativnem tekstu«.
<img src="www.spletnastran.si/slike/izobrazevanje.jpg" title="Računalniška izobraževanja/>
3. »Alt text« (alternativno besedilo)
Alternativno besedilo se prikaže, kadar slike ne vidimo oz. se ta ni pravilno naložila.
Kot smo omenili že zgoraj, je »alt text« pomemben del slike, saj ga ima iskalniki raje kot same naslove slik. Zato je v »alt text« pomembno dodajati najpomembnejše ključne besede.
<img src=”www.spletnastran.si/slike/izobrazevanje.jpg” alt=”Tečaji računalništva.“ />
4. »Caption« (opis)
Caption je opis pri sliki, ki se ponavadi nahaja pod njo. To je dodaten opis, ki je vedno viden in tako o sliki ponudi dodatno informacijo. Opisa ni nujno uporabiti vedno in povsod; včasih je lahko tudi moteč.
4.5 NAVIGACIJA
Pravila za oblikovanje spletnih strani določajo, naj bo spletna stran za uporabnika enostavna za navigacijo in mu omogočajo hiter vpogled. Položaj navigacijskih elementov ni samo stvar oblikovanja, ampak ima vpliv tudi na uporabnost spletnega mesta. Navigacijo lahko postavimo na pet različnih področij: zgornje, spodnje, levo, desno in sredinsko. Vsako od teh področij nudi določene prednosti in slabosti. Kljub dobri vsebini stran ne bo uporabna, če informacije ne bodo logično razporejene.
Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, kje znotraj spletne strani se nahaja. Kot pravijo pri reviji Moj mikro [8], mora vsaka stran uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer: a) Kje sem? in b) Kam grem lahko s te strani?
Velikokrat slišimo izraz oz. pravilo »three-click-rule«, ki predvideva, da uporabnik ne klikne več kot trikrat, da bi prišel do želenih informacij. Slikovnim povezavam na strani se je potrebno izogibati, predlagamo večinoma tekstovne povezave.
Poleg tega lahko pajkom na spletni strani pomaga t. i. kazalo strani (ang. »sitemap«), ki je neke vrste kazalo dokumentov, ki so na strani, in iskalnikom omogoča lažjo indeksiranje celotne vsebine spletne strani.
5 GOOGLOV PAGE RANK
Page Rank je algoritem, ki analizira povezave med spletnimi stranmi z namenom določanja njihove »popularnosti«. Poimenovan je po ameriškem računalniškem znanstveniku Larry Pageu, ki je eden od soustanoviteljev Googla. Skupaj s Sergey Brin sta imela idejo, da bi bile lahko informacije na spletu glede na popularnost povezav razvrščene hierarhično; torej več strani kaže na stran, višje bo uvrščena. V času, od kar je nastal Google (leto 1998), se je v tehnologiji na področju iskanja in razvrščanja zgodilo veliko sprememb, vendar kljub temu ostaja Page Rank eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na položaj strani. [1] [15]
5.1 Pomembnost spletne strani
Naslednji korak Googlovega sistema je razvrstitev rezultatov iskanja, in sicer po oddani poizvedbi. Iskalnik najprej išče po ključnih besedah, zatem pa sledi prikazovanje ustreznih rezultatov glede na doseženo stopnjo zaupanja vsebine strani. Zaupanje spletnih iskalnikov se doseže z dolgotrajnim doseganjem dobre ocene vsebine in željo uporabnikov po prikazovanju te vsebine. Pomaga tudi, če druge »ugledne« strani kažejo (imajo povezave) na našo spletno stran.
Visoko uvrstitev spletne strani si ustvarimo z ustreznostjo vsebine in s tem pomembnostjo strani za druge. Ustreznost vsebine pomeni stopnjo, na kateri se vrnjeni rezultati ujemajo z iskalno frazo. Rezultat je ustreznejši, če se iskana fraza pojavi večkrat in je vsebovana tudi v naslovih oz. podnaslovih. Pomembnost ali popularnost strani lahko razumemo tudi kot določanje o tem, katera izmed enakovrednih strani bo po vsebini prikazana na prvem mestu in katere ji bodo sledile. Seveda to določanje ni preprosto; vse strani ponavadi nimajo enako ustrezne vsebine. Ker popularnost ni določena ročno, so za to razviti posebni algoritmi, ki vsebujejo več sto komponent s področja iskalnega marketinga, pogosto jih imenujemo razvrstitveni faktorji. [6]
5.2 Opis Page Rank algoritma
Googlova tehnologija določi pomembnost strani zgolj prek združene inteligence spleta.
Prav zato, ker na prikaz zadetkov nikakor ne vpliva človek, uporabniki zaupajo Googlu kot viru objektivnih informacij, saj njihove uvrstitve ni mogoče spreminjati z denarjem [13].
Page Rank se izvaja na grafih, ki jih ustvarijo vse svetovne spletne strani. Spletne strani so vozlišča, robovi, ki vozlišča povezujejo, pa hiperpovezave. Page Rank vrednost nam pove, kako pomembna je določena spletna stran. To je odvisno predvsem od povezav, ki kažejo na spletno stran, gre torej za off-site optimizacijo.
Slika 6: Page Rank (Wikipedia, 2012)
Če imamo dve spletni strani, pri čemer stran A kaže na spletno stran B, to pomeni, da ima stran B en glas več. Pri tem ne šteje samo število glasov, saj bi lahko lastniki spletnih strani v tem primeru naredili množico strani, ki bi kazale na njihovo. Pri algoritmu Page Rank se upošteva tudi pomembnost spletne strani.
10) spletne strani ima večjo vrednost kot deset vhodnih povezav iz strani z nižjim Page Rankom.
Ker pomembne strani prejmejo višjo uvrstitev Page Rank, so prikazane na vrhu zadetkov iskanja. Algoritem se zakomplicira, kadar se računa Page Rank spletne strani ne da bi poznal končne vrednosti drugih spletnih strani, povezanih med sabo. To rešijo pri Googlu s preprostim iterativnim algoritmom, ki znova in znova ponavlja izračune, ki določajo vrednosti spletnih strani, dokler se ti ne ustalijo na neki vrednosti [6].
Spletno stran google uvrsti višje med rezultate tudi glede na ključno besedo, ki je vpisana v povezavo na stran. Kot primer lahko navedemo ključne besede
»izobraževanje za odrasle«, ki jih uporabnik vnese v iskalnik. Če ima naša spletna stran zunanjo povezavo, ki ima v besedilu npr. opis »Nudijo vam kvalitetno izobraževanje za odrasle …«, potem pri Page Ranku dobi še dodatne točke.
Page Rank se določa v vrednostih od ena do deset. Oceno deset ima le redkokatera spletna stran, celo Google sam ima oceno devet. V nadaljevanju smo dodali tabelo, ki je lahko v pomoč pri izboljšavi Page Rank vrednosti spletne strani.
Po stolpcih so razporejene željene Page Rank vrednosti za spletno stran, po vrsticah pa vrednosti Page Rank. Torej, če želimo Page Rank 4, potrebujemo 18, 5 spletnih strani s Page Rank 4, ki kažejo na našo spletno stran in samo eno spletno stran z vrednostjo Page Rank 6 [13].
5.3 Kako pridobimo povezave iz drugih spletnih strani?
V prejšnjem poglavju smo predstavili, kako pomembne so povezave na našo spletno stran, v tem delu pa bomo predstavili načine, s pomočjo katerih te povezave dobimo.
Obstaja več načinov [1]:
Povezave na spletnih straneh poslovnih partnerjev.
Stopiti je potrebno v kontakt z našimi strankami, raznimi društvi, v katere smo včlanjeni, poslovnimi partnerji, s katerimi sodelujemo, in jih prositi za povezavo na našo spletno stran.
Vključitev v spletne imenike.
Stran je potrebno vključiti v čim več imenikov. Nekateri omogočajo brezplačen vpis, drugi so plačljivi. Najbolj znani so Business.com (http://www.business.com/), Yahoo!
Directory (http://www.yahoo.com/) ali pa Open Directory Project (http://www.dmoz.org/). V spodnji tabeli se nahaja seznam slovenskih spletnih imenikov.
http:// www.e-imenik.com http://www.spletni-imenik.si http:// www.krajnc.net http://www.trgovine.net http:// www.odmevi.com http://www.vklop.net http:// www.povezave.kopa.si http://www.webdirectory.si http:// www.sl.reddit.com http://www.web-imenik.net http://www.direktorij.net http://www.www-strani.si http://www.imenik-spletnih-strani.net http://www.ilbis.com/regija http://www.isci.fraj.net http://www.ilbis.com http://www.matkurja.com/si http://www.isci.fraj.net
http://www.najdi.si http://www.odpri.si
http://www.naravnazdravila.com/imenik http://www.povezave.si http://www.raziskovalec.com http://www.raziskovalec.com http://www.slowwwenia.com http://www.slowwwenija.com
Sodelovanje na forumih.
Tukaj lahko povezavo na našo spletno stran dodamo sami ali pa k večji obiskanosti spletne strani pripomoremo samo s sodelovanjem in dodano povezavo v našem podpisu.
Pisanje člankov, ki jih druge strani objavijo brezplačno.
Obstajajo spletne strani, ki vsebujejo arhiv člankov o različnih temah, in s tem, ko članke vključimo v takšne arhive, pridobimo zunanje povezave.
Ustvarjanje lastnih spletnih strani z zunanjimi povezavami.
Podjetja se poslužujejo ustvarjanja novih spletnih strani, ki kažejo na njihovo prvotno stran. Pri tem je pomembno, da je vsaka takšna dodatna stran napisana kot samostojna celota s točno določeno tematiko. Ta stran mora nato kazati na vsebinsko smiselno stran na prvotni spletni strani.
5.4 Page Rank nič
Page Rank nič (ang. »Page Rank zero« – PR0) je situacija, kjer google spletni strani, ki je do sedaj imela dober Page Rank in hkrati povezave iz strani z visokim Page Rankom, nanadoma dodeli vrednost nič. Velika verjetnost je, da je bila spletna stran s strani Googla zaradi »black hat« metode, o kateri smo govorili v poglavju 3, blokirana. Tukaj gre predvsem za kaznive tehnike kupovanja povezav, skrivanja besedil za spletne iskalce, itn. Iz takšne Page Rank vrednosti se lahko »rešimo« na zelo dolgotrajen način, saj je najprej vse tehnike nedovoljene optimizacije potrebno odstraniti, in nato prositi Google, da našo spletno stran »sprejme« nazaj [2].
6 GOOGLOVO OGLAŠEVANJE
V prejšnjem poglavju delu smo opisali način, kako iskalnik našo spletno stran med zadetki uvrsti na vrh; temu rečemo naraven način optimizacije. Drugi način, ki ga bom opisala v nadaljevanju [10] [9], pa je razvrščanje z raznimi oglaševanji; najbolj učinkovito oglaševaje je npr. plačilo na klik (ang. »PPC – Pay Per Click«).
Raziskave kažejo, da 80 % ljudi v iskalniku pogleda samo prvo stran rezultatov, zato je zelo pomembno, da svojo spletno stran optimiziramo, in če je potrebno tudi oglašujemo, da jo s tem spravimo na vrh zadetkov.
Optimizacija spletne strani poskrbi, da spletno stran uvrstimo čim višje med naravne zadetke, z Google oglaševanjem pa jo spravimo med prvih par zadetkov na hiter, a plačljiv način.
Rolih [1] v svojem članku predstavlja možnosti oglaševanja na internetu, oglaševanje po ključnih besedah, oglasne pasice, video oglasi, oglasi v e-poštnih publikacijah, itn.
Predstavil je le 20 % tipov oglaševanj, ki lahko prinesejo 80 % rezultatov.
Tipi oglaševanja, ki lahko prinesejo največ rezultatov, so [1] [9]:
1. Oglaševanje po ključnih besedah
V iskalnik vpišemo ključno besedo in poiščemo informacije, ki jih iščemo, zato je pomembno, da je naša spletna stran vidna na prvem mestu.
Ena od možnosti, ki jih za to imamo, je optimizacija spletne strani, ki sem jo opisala v prejšnjih razdelkih. Ta opcija je brezplačna in je zato ne štejemo v oglaševanje. V veliko primerih pa samo ta način optimizacije naše spletne strani ne bo postavil med prvih par rezultatov, za ta učinek je potrebno plačati. Temu načinu pravimo oglaševanje po ključnih besedah ali zakup sponzoriranih povezav. To pomeni, da
Na spodnji sliki so ponazorjeni rezultati, ki nam jih vrne vpis ključne besede
»spletno oglaševanje«. V razdelku 1 in 2 se prikažejo plačani oziroma sponzorirani rezultati. Ti so alternativa za doseganje prvega mesta na seznamu rezultatov, in se plačajo takrat, ko iskalec klikne na oglas. V razdelku 3 pa se nahajajo naravni rezultati, ki niso plačljivi. Na vrh teh rezultatov pridemo le z učinkovito optimizacijo, torej z vsemi elementi, ki smo jih opisali v razdelku optimizacije spletne strani. Prvega mesta med naravnimi rezultati torej ne moremo doseči na plačljiv način.
Slika 8:Struktura Googlovega iskalnika (Google, 2012)
Prednosti takšnega oglaševanja so [10]:
V roku 10 minut bo povezava do naše spletne strani iskalniku vidna.
Oglas se bo prikazal le takrat, kadar bo uporabnik iskal po tej ključni besedi in so zato oglasi bolj ciljani.
Ključne besede lahko zakupimo tudi za tuje trge, na katerih želimo, da se naša spletna stran prikazuje.
1 2
3
Rezultati akcije so lahko merljivi, saj se točno ve, koliko uporabnikov je kliknilo na oglas.
Če želimo, da je naša spletna stran med najdenimi rezultati vedno na prvem mestu, je skoraj nujno potrebno tudi Google oglaševanje.
2. Oglaševanje na tematsko obarvanih spletnih straneh
To so spletne strani, ki jih obiskuje točno določena ciljna skupina. S tem je oglaševanje na njih najverjetneje zelo uspešno. Bistveno je, da naš oglas vidijo potencialni kupci, ne pa tisoč drugih ljudi. Tematsko obarvane spletne strani ponavadi ponujajo oglasni prostor, ki ga plačamo glede na število objav ali glede na določeno časovno obdobje. O obiskanosti spletne strani se je potrebno predhodno pozanimati, da investicija v oglas ne bi bila nična.
3. Oglaševanje v e-publikacijah
To so publikacije, ki jih izdajajo različna podjetja in jih uporabniki redno berejo. V kolikor takšna publikacija obstaja, in jo naši potencialni kupci berejo, je to odlična naložba za oglaševanje našega produkta. Uspešne e-publikacije imajo zvest krog bralcev in tako bodo ti že z enim klikom prišli do naše spletne strani.
6.1 Kako deluje Googlovo oglaševanje?
Gre za ceno na klik ali krajše PPC (Pay Per Click). Sistem deluje kot dražba;
oglaševalec, ki je pripravljen plačati več, dobi med rezultati temu primerno višjo pozicijo [4].
Oglaševanje spletne strani poteka preko programa Google AdWords, s pomočjo katerega se ustvarijo oglasi in zakupijo ključne besede, ki jih želimo oglaševati. Ceno,
Slika 9:Primer izračuna stroškov s programom Google AdWords
Uporaba orodja je enostavna, saj se lahko prijavimo z obstoječim računom Gmail, Google Group, itn. Edino, kar je potrebno dodati, je potrditev računa in naslov, kjer se zaračunavajo stroški oglaševanja. Za tem lahko z ustvarjanjem oglasov začnemo.
Potrebno je sestaviti oglasno besedilo in dodati naslov naše spletne strani. Sestaviti je potrebno tudi naslov in vsebino, na katero bo povezava kazala; pri tem mora biti naslov za obiskovalca privlačen, spodbuditi ga mora k temu, da prebere še preostali del vsebine. V naslednjem koraku se izberejo območja ali države, kjer se bo oglas prikazoval, določijo se ključne besede in v zadnjem koraku še cena, po kateri smo pripravljeni za klik plačati. Ceno lahko kasneje spreminjamo in jo povišujemo toliko časa, dokler ne pridemo med rezultati na prvo mesto.
Poznamo dve vrsti plačil na klik:
Flat-rate PPC: tukaj gre za fiksno ceno, ki se zaračuna ob vsakem kliku. Višina cene je odvisna od popularnosti ključne besede, same vsebine spletne strani in pa območja, v katerem želimo oglaševati. Tak način oglaševanja je na spletnem iskalniku Najdi.si.
Bid-based PPC: ta deluje po vzajemnem sistemu; več kot plačaš, višje bo tvoja stran uvrščena. Za plačilo lahko ponudimo tudi nekajkrat višjo ceno, pri čemer
Paziti pa je potrebno na konkurenta, ki bo za oglas plačal več kot 20€; takrat bo klik na naš oglas stal celih 20 €, njegov pa 20, 01 € [4].
V poglavjih 4 in 6 smo predstavili naraven način optimizacije in oglaševanje na spletnih iskalnikih. Naše mnenje je, da je za dolgoročno kvaliteto spletne strani definitivno boljša optimizacija na naraven način, torej oblikovanje naslovov, meta oznak, pisanje kvalitetnih vsebin, člankov in gradnja zunanjih povezav. V kolikor želimo hiter učinek, pa je za to potrebno oglaševanje, ki prinese hitre, a kratkoročne rezultate. Poleg tega je za optimizacijo na naraven način ves čas potrebno spremljati spremembe, ki se dogajajo na tržišču, medtem ko tega znanja pri oglaševanju ni potrebno imeti.
Optimizacija na naraven način je brezplačna in je med uporabniki bolj priljubljena, medtem ko je za oglaševanje potrebno plačati; in na oglase po raziskavah klikne manj uporabnikov. Menimo, da je spletno stran, kolikor se le da, potrebno optimizirati na naraven način, v primerih, kjer tudi naraven način ni učinkovit, pa se lahko poslužimo oglaševanja na spletnih iskalnikih.
7 ORODJA ZA ANALIZO SPLETNIH STRANI
Pri optimizaciji spletne strani obstaja tako iz tehničnega kot tudi analitičnega področja veliko orodij, ki nam pripomorejo k sami analizi spletne strani. Tudi za merjenje učinkovitosti spletnega oglaševanja obstaja kar nekaj orodij, ki nam prikazujejo, kako uspešni smo bili z določeno akcijo.
7.1 Programsko orodje Google AdWords za izbiro ključnih besed
Storitev oz. program, s katerim si lahko pomagamo pri izbiri ključnih besed, je Google AdWords. Orodje nam predlaga in opredeli rezultate iskanj za določeno ključno besedo. Pove nam tudi, kako konkurenčna je beseda in kolikokrat dnevno to besedo na spletu iščejo uporabniki [3].
7.2 Programsko orodje FREE WEBSITE WEB PAGE ANALYSIS
Orodje FREE WEBSITE WEB PAGE ANALYSIS – CreatingOnline.com naredi celotno analizo spletne strani; opozori na to, kaj vse bi bilo potrebno izboljšati, kje se pojavljajo napake, kaj naši spletni strani v določenih segmentih manjka, in s tem pripomore k njeni višji uvrstitvi. Spletno orodje se nahaja na spletni strani http://www.creatingonline.com/site_promotion/website_checker.htm. Rezultate, ki nam jih vrne, obarva rdeče, rumeno in zeleno. Rdeča barva pomeni, da je na spletni strani potrebno narediti popravke, rumena barva je le priporočilo, da bi bilo potrebno popraviti, zelena barva pa nam sporoča, da je stvar narejena tako, kot je potrebno.
Slika 11: Rezultati, ki nam jih vrne programsko orodje FREE WEBSITE WEB PAGE ANALYSIS
7.3 Programsko orodje za ocenitev Page Rank vrednosti spletne strani
Page Rank vrednost spletne strani se lahko izračuna na spletni strani http://www.prchecker.info/. V okence se vpiše naslov spletne strani in v nekaj
Slika 12:Rezultat Page Rank za stranwww.b2.eu
7.4 Programsko orodje Google Analytics za analizo spletne strani
Programsko orodje je oblikovalo podjetje Google in se imenuje Google Analytics.
Orodje je namenjeno predvsem spremljanju obiskanosti spletne strani. Prikazuje različne podatke, ki se nanašajo na spletno stran: koliko uporabnikov jo dnevno obišče, iz katerih držav prihajajo, kateri jezik govorijo, koliko povprečno so se zadržali na spletni strani, katere strani so pregledali, kateri operacijski sistem in kateri brskalnik uporabljajo ter podatek, katero ključno besedo so vpisali. Poleg naštetega lahko analizira še kup drugih ključnih elementov. S tem orodjem lahko izdelamo lastna poročila v različnih formatih, ki jih lahko potem delimo preko elektronske pošte. Na spodnji sliki je prikazan del podatkov, ki nam jih prikaže orodje Google Analytics.
7.5 Orodje Google WebmasterTool za upravljanje spletne strani
Google WebmasterTool je orodje, s katerim našo spletno stran upravljamo. Preko tega orodja lahko izvajamo naslednje dejavnosti:
Pregledamo naše spletne strani in izpišemo vse povezave, ki jih orodje ne najde, ter vse napake, ki se pojavijo pri prikazovanju vsebine;
oblikujemo predloge za izboljšanje spletne strani;
izpišemo povezave na naše spletno mesto, torej spletne strani, ki kažejo na našo spletno stran;
lahko pošiljamo zemljevide spletnega mesta, ki ga predhodno sami ustvarimo;
imamo možnost vpogleda v prikaz podatkov o brskanju pajka po vsebini naše spletne strani;
preverimo lahko prikaz podatkov o obisku spletne strani in pomembnosti ključnih besed.
8 RAZISKAVA
8.1 Opredelitev problema
Internet postaja vse bolj pomemben medij za komuniciranje in iskanje informacij, zato je pomembno, da je spletna stran dobro optimizirana in s tem hitreje najdena. S področja optimizacije spletnih strani je bilo narejenih nekaj raziskav, predvsem v gospodarskih podjetjih. Sami smo se osredotočili na centre za izobraževanje odraslih, saj je konkurenca med njimi močna in zato je dobra optimizacija spletne strani toliko bolj pomembna. Zanima nas predvsem, kolikšen odstotek centrov za izobraževanje odraslih svojo stran optimizira in se s tem bori za boljše mesto med konkurenco.
Anketni vprašalnik smo poslali na 251 naslovov, ki smo jih našli na spletni strani andragoškega zavoda http://pregled.acs.si/. Med njimi je bilo kar nekaj srednjih šol, ljudskih univerz in seveda centrov, ki se ukvarjajo samo z izobraževanjem odraslih. Na anketni vprašalnik smo dobili 64 odgovorov, kar je 25, 5 %. Odstotek odgovorov je nizek. Menimo, da je razlog tako majhnega odziva dejstvo, da je bilo vključenih malo centrov, ki se dejansko ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. V osnovi smo vprašalnik poslali le zavodom ali posebnim institucijam, ki delajo z odraslimi. Ti se obnašajo premalo tržno, da bi jih optimizacija spletnih strani utegnila zanimati. Dobili smo kar nekaj odgovorov, v katerih so nam anketiranci sporočili, da se z izobraževanjem odraslih ne ukvarjajo.
8.2 Cilji raziskave
Osnovni cilj anketnega vprašalnika je ugotoviti, ali slovenski centri za izobraževanje odraslih skrbijo za optimizacijo svoje spletne strani in v kakšni meri uporabljajo elemente za optimizacijo.
8.3 Potek raziskave
Priprava raziskave je potekala v več fazah. Najprej smo pripravili vzorec, nato vprašalnik, zatem sta sledili izvedba in analiza.
Vzorec centrov za izobraževanje odraslih smo pridobili na spletni strani Andragoškega centra Slovenijehttp://pregled.acs.si/. Na strani so objavljeni vsi centri, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, razni tečaji, šolanje ob delu, brezplačne delavnice itn. Ker smo bili skeptični, ali bo 50 centrov, ki se ukvarjajo izključno z izobraževanjem odraslih, dovolj velik vzorec, smo v raziskavo vključili tudi srednje šole in ljudske univerze, ki se ukvarjajo z raznimi aspekti izobraževanja.
Zatem je sledilo sestavljanje vprašalnika. Sestavljen je iz treh delov. V prvem delu je potrebno izpolniti nekaj osnovnih podatkov o centru, koliko je zaposlenih, koliko je center star itn. V drugem delu vprašalnika sledijo vprašanja v zvezi s samo optimizacijo spletne strani. Zanimalo nas je, ali centri za izobraževanje odraslih dejansko skrbijo za optimizacijo svoje spletne strani, na kakšen način pridobivajo zunanje povezave in katere vse elemente pri sami optimizacijo spletne strani upoštevajo. Sledil je še zadnji del, to je oglaševanje spletne strani. Zanimalo nas je predvsem to, ali centri za izobraževanje odraslih svojo spletno stran oglašujejo na katerem izmed iskalnikov, v katerih obdobjih oglašujejo in ali učinkovitost tega oglaševanja sploh merijo.
V vprašalniku se nahajajo samo zaprti tipi vprašanj, pri katerih imajo anketiranci možnost enega ali več odgovorov.
Vprašalnik smo sestavili s pomočjo brezplačnega orodja Google Docs, v katerega lahko na enostaven način vnesemo vsa vprašanja, izberemo predlogo za anketni vprašalnik, vnesemo vse anketirance in razpošljemo. Ob vsakem odgovoru se odgovori na vprašanja zbirajo v tabelo, v istem trenutku se izdelajo tudi grafikoni, ki prikazujejo rezultate.
anketnega vprašalnika, preko katerih bodo lahko ugotovili, ali za optimizacijo spletne strani v primerjavi s konkurenco naredijo dovolj.
8.4 Rezultati raziskave
Analizo anketnega vprašanja bomo v nadaljevanju razdelili na tri sklope, kot si sledijo v samem anketnem vprašalniku.
8.4.1 Sklop »osnovni podatki«
V raziskavi je sodelovalo 64 centrov za izobraževanje odraslih od 251 povabljenih, to je 25, 5 %. Odziv na anketo je bil slab. Razlog za to vidimo predvsem v tem, da je bil anketni vprašalnik poslan tudi ustanovam, ki niso toliko tržno usmerjene, kot so npr.
srednje šole, ljudske univerze itn. Ker je pojem optimizacije spletne strani marsikomu nepoznan, verjamemo, da vprašalnik do nekaterih anketirancev ni prišel v želeni obliki, čeprav smo v uvodu zapisali, naj prejemniki anketni vprašalnik posredujejo skrbnikom njihove spletne strani.
Večina centrov za izobraževanje odraslih, ki so vprašalnik izpolnili, prihaja iz Osrednjeslovenske regije, to je kar 44 %. Sledita ji Podravska in Savinjska regija z 12
%, nato Gorenjska regija z 8 %, Pomurska, Goriška in Obalno-kraška regija s 5 % ter Zasavska, Jugovzhodna in Notranjsko-kraška regija s 3 %.
8% 5% 3%
3% 5%
44%
12%
5% 12%
3% Gorenjska regija
Goriška regija Jugovzhodna regija Notranjsko - kraška regija Obalno - kraška regija Osrednjeslovenska regija Podravska regija
Pomurska regija
40 % anketiranih centrov za izobraževanje odraslih je majhnih, saj je v njih zaposlenih manj kot pet ljudi, v 33 % jih ima zaposlenih med pet in 25 ljudi, 27 % pa ima več kot 25 zaposlenih.
Velika večina, kar 87 % centrov za izobraževanje odraslih, je starejših od pet let, 11 % jih je starih med enim in pet let, 2 % pa manj kot eno leto. Velika večina centrov je torej starejših, že bolj poznanih.
8.4.2 Sklop »optimizacija spletne strani«
V sklopu »optimizacija spletne strani« nas je zanimalo, ali centri za izobraževanje odraslih svoje spletne strani optimizirajo za boljšo pozicijo med Googlovimi rezultati, in na kakšen način oz. katere elemente optimizacije upoštevajo. Postavili smo pet hipotez:
H1:Centri za izobraževanje odraslih optimizirajo svoje spletne strani.
H2:Centri za izobraževanje odraslih pri optimizaciji uporabljajo ključne elemente.
H3:Centri za izobraževanje odraslih pridobivajo zunanje povezave s pisanjem člankov, sodelovanjem na forumih in socialnih omrežjih.
H4:Centri za izobraževanje odraslih za optimizacijo skrbijo sami.
H5:Centri za izobraževanje odraslih spremljajo obiskanost svoje spletne strani.
Na vprašanje, ali so spletno stran že kdaj optimizirali za spletne iskalnike, je 61 % anketirancev odgovorilo pritrdilno, kot kaže Slika 16. Zaradi tega rezultata lahko prvo hipotezo potrdimo. Kot smo tudi pričakovali, so centri za izobraževanje odraslih v današnjih časih večinoma ozaveščena o potrebah po prepoznavnosti na spletu, zato se tudi trudijo uvrstiti svojo spletno stran med prve zadetke. Presenetil nas je podatek, da slaba petina sploh ne pozna pojma optimizacije spletne strani. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da kar 39 % anketirancev na svoji spletni strani v zvezi z optimizacijo ne
Slika 16:Ali ste spletno stran že kdaj optimizirali za spletne iskalnike?
Na vprašanje, katere izmed načinov za optimizacijo spletne strani so uporabili, je 68 % anketirancev odgovorilo, da redno ustvarjajo nove vsebine. Tukaj smo pričakovali, da bo velika večina odgovorila »z oblikovanjem meta oznak in naslovov oznak«, vendar za to v povprečju poskrbi le 55 % anketirancev. Oblikovanje meta oznak je zelo enostavno, zato smo pričakovali malo višji rezultat. En sam center za izobraževanje odraslih je odgovoril s trditvijo »Te stvari nam ureja zunanje podjetje«.
Iz vseh teh rezultatov lahko hipotezo H2 potrdimo. Mogoče smo hipotezo malo preveč posplošili oz. je nismo dovolj natančno definirali. Centri res da za optimizacijo spletne strani uporabljajo vse mogoče elemente, vendar ti niso dovolj dobro izkoriščeni. Pri tem vprašanju je zelo zanimiv podatek (Tabela 3), koliko načinov za optimizacijo spletne strani so centri za izobraževanje uporabili. S tem lahko potrdim, da so ključni elemeneti za optimizacijo spletne strani definitivno neizkoriščeni. Vseh devet ključnih elementov, ki smo jih definirali v vprašalniku, ne uporablja noben center za izobraževanje odraslih.
14 % od tistih, ki optimizirajo spletno stran, uporablja samo osem ključnih elementov.
Samo pet jih elemente, ki nam jih ponuja optimizacija, izkorišča v polni meri, kar se nam zdi še vedno nezadovoljivo.
23% 61%
16% Da
Ne
Ne poznam pojma optimizacija.
Število uporabljenih načinov za optimizacijo spletne strani
Število centrov
Število centrov (v odstotkih)
1 5 14 %
2 5 14 %
3 4 11 %
4 7 19 %
5 5 14 %
6 4 11 %
7 2 5 %
8 5 14 %
9 0 0 %
Tabela 3:Število uporabljenih načinov za optimizacijo spletne strani.
Slika 17:Katere izmed spodaj naštetih načinov ste uporabili za optimizacijo svoje spletne strani?
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
68% 65% 63%
48% 48% 45% 45% 43% 43%
3%
Slika 18:Katere izmed spodaj naštetih načinov ste uporabili za pridobivanje zunanjih povezav?
S tem rezultatom lahko delno potrdimo hipotezo H3, ki pravi, da centri za izobraževanje odraslih pridobivajo zunanje povezave s pisanjem člankov, sodelovanjem na forumih in socialnih omrežjih. Centri za izobraževanje odraslih glede na raziskavo največ zunanjih povezav pridobijo z ustvarjanjem strani preko socialnih omrežij, kar smo tudi sami predvideli. Nismo pa pričakovali, da jih tako malo sodeluje na forumih, saj je to, čeprav vzame veliko časa, zelo enostaven način pridobivanja zunanjih povezav. Predvideli smo tudi velik odstotek pridobivanja zunanjih povezav s pisanjem člankov, ki pa smo ga iz svojega anketnega vprašalnika po pomoti žal izpustili, tako da za ta odgovor nimamo rezultatov.
Na vprašanje, ali so za optimizacijo spletne strani najeli podjetje, ki se s tem ukvarja, je odgovorilo le 39 anketirancev, kar je dobrih 60 % vseh, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. Od tega je 41 %, torej 16 centrov za izobraževanje odraslih, za optimizacijo spletne strani najelo zunanjega izvajalca, v 23 centrih pa spletno stran optimizirajo sami.
S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo H4, da centri za izobraževanje odraslih za
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
Vpis v
imenike Ustvarjanje strani preko socialnih
omrežij (Facebook, Tweeter,...)
Ustvarjanje dodatnih
spletnih strani, ki kažejo na vašo spletno
stran
Pridobivanje povezav iz
spletnih strani poslovnih partnerjev
Izmenjava povezav z ostalimi centri za izobraževanje
Aktivno sodelovanje
na forumih
28% 28%
17%
12% 10%
5%
centri zaposlenega vsaj enega računalničarja ali tržnika, ki za te stvari poskrbi sam in zato nima potrebe po najemanju zunanjih sodelavcev.
Slika 19:Ali ste za optimizacijo spletne strani najeli podjetje, ki se ukvarja z optimizacijo spletne strani?
Na vprašanje, ali spremljajo obiskanost svoje spletne strani, je malo manj kot tri četrtine, bolj natančno 68 % vseh anketirancev odgovorilo z »da«, kar je zelo pozitiven rezultat. Še vedno je dovolj velik odstotek tistih, ki ne spremljajo, kaj se na njihovi spletni strani dogaja; teh je 30 %. En sam center za izobraževanje odraslih pa o obiskanosti svoje spletne strani ne ve ničesar.
Slika 20: Ali spremljate obiskanost vaše spletne strani?
41%
59%
0%
Da Ne
68%
30%
2% 0%
Da Ne Ne vem
8.4.3 Sklop »oglaševanje spletne strani«
V tretjem sklopu vprašanj, kjer je govora o oglaševanju spletne strani, nas je zanimalo predvsem, ali centri za izobraževanje odraslih svoje spletna strani oglašujejo na katerem izmed spletnih iskalnikov. V tem sklopu smo postavili tri hipoteze.
H6:Centri za izobraževanje odraslih ne oglašujejo na spletnih iskalnikih.
H7: Centri za izobraževanje odraslih oglašujejo, ko je čas vpisov v izobraževalne programe, torej v drugem kvartalu leta.
H8:Centri za izobraževanje odraslih ne spremljajo konkurence.
Na prvo vprašanje iz sklopa »oglaševanje spletne strani«, ki se je glasilo »ali ste že oglaševali na spletnih iskalnikih«, je slaba polovica (45 %) anketirancev odgovorila pritrdilno. S tem rezultatov lahko potrdimo hipotezo H6, da centri za izobraževanje odraslih ne oglašujejo na spletnih iskalnikih. 55 % vseh anketiranih na spletnih iskalnikih ne oglašuje. Preden smo sestavili vprašalnik, smo pobrskali po spletnih iskalnikih in ugotovili, da je centrov za izobraževanje odraslih, ki oglašujejo, zelo malo, zato smo predvideli in določili hipotezo H6.
Slika 21:Ali ste že oglaševali na spletnih iskalnikih?
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, na katerih spletnih iskalnikih centri za izobraževanje odraslih oglašujejo. Največ jih je oglaševalo na spletnem iskalniku najdi.si in google, kot kaže Slika 22. Eden od anketirancev je odgovoril, da oglašuje na
45%
55%
DaNe
