začela se bo bitka za masni tok Papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

JuliJ 2014

90

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Ravnanje z OEEO:

začela se bo bitka za masni tok Papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

Potrebujemo program razvoja reciklažne industrije

Julon – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov

Znova krč pred prenovo IPPC zakonodaje in dovoljenj

Aerodrom bi raje kupca med upravljavci letališč

Člani omrežja Zelene Slovenije

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

˝Zeleno omrežje

ABECEDARIJA d.o.o.

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Elektroinštitut Milan Vidmar

Zbornica komunalnega gospodarstva

Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije

MARIBORSKI VODOVOD

Mestna občina Ljubljana ... se nadaljuje ...

Promocija

U vo d n ik

julij 2014

9 0 EOL 3

Nova vladna koalicija, Slovenija in eko politika

T

istega ne prav lepega julijskega dne se je začelo vse po starem – ali se bo morebiti le po novem, še ne vemo. Slab začetek, dober konec?

T

V Dnevnik nacionalke. Neposredno pred začetkom pogajanj parlamentarnih strank o novi vladni koaliciji. Prispevki: pogajanja o plačah v javnem sektorju, plačna nesoraz- merja v osnovnem šolstvu, kdo bo komisar v Bruslju in kako so si, kolikor so pač na mizi, narazen programi strank. In da bo že na začet- ku vroče. Manjkala je le še izjava, da je pogoj za sodelovanje v vladi izplačilo regresa za upokojence ali pa, da pogajanj ne bo, če misli nova vlada uvesti nove davke.

V

se že videno, kot da se strankarski prva- ki niso nič naučili. Kaj bo zaznamovalo koalicijska pogajanja – prepiri o distribuciji denarja, ki ga v državnem proračunu ni, ali iskanje modela za razdolževanje države in gospodarstva, ki bi lahko v boljši kondiciji, z bolj zdravimi pljuči, z višjo dodano vrednostjo in s še večjo krepitvijo izvoza Slovenijo podprl, da se dokončno ne zlomi.

Č

rna bilanca države je že dolgo na mizi.

Morda bi bilo dobro, da jo pred koali- cijskimi pogajanji predsedniki strank dobro premislijo. Potem jim bo morda lažje doseči neizogibne kompromise. Ve se. V proračunu bo treba v najkrajšem času zbrusiti vse po- stavke za milijardo evrov. Obresti za najete kredite znašajo vsako leto milijardo. Samo za pokojnine mora proračun vsako leto odšteti skoraj poldrugo milijardo. Državni dolg je 28 milijard evrov, primanjkljaj države 5,5 % BDP.

Napoveduje se novo zadolževanje države. Kje bo dobila denar NLB? TEŠ 6 še ni začel obra- tovati, pa se že kaže luknja. Javne finance so ogrožene z vseh strani. Še švicarski sir je bolj kompakten, kot so stabilne finance države.

Tudi iz EU bo v novi finančni perspektivi pri- teklo precej manj denarja. In pika na i – pre- malo aktivnega prebivalstva mora nahraniti predebelo državo.

A

li bo torej v koalicijskih pogajanjih ven- darle merilo za dogovore iskanje progra- ma, ki Slovenijo začne postavljati na noge, za kar bo tako in tako potrebno premnogo let? Bo država, njen izhod iz krize in avtonomnejša

pozicija v odnosu do Bruslja, kolikor upanja za to je pač še ostalo, močnejši adut kot strankar- ski in osebni interesi? In ali bo že na začetku nakazana nova politična kultura, ki jo doslej vodstva strank niso zmogla, volilno telo pa je povedalo, da jo pričakuje.

N

ovo koalicijsko moštvo za drugačno Slovenijo ne bo smelo valjati po pogajal- ski mizi zgolj zvarkov iz strankarskih labo- ratorijev. Četudi je vse to bilo in bo sol realne politike. Le da je zdaj kosilo, ki so ga znani politični poosamosvojitveni kuharji pustili na mizi tako neužitno, da bo potrebno loviti ravnotežje med pragmatičnimi nepopularni- mi odločitvami in novo eko politiko razvoja.

Z novo paradigmo trajnostnega razvoja.

Slovenija kot prva eko regija v Evropi, za kar bi najbrž tudi Bruselj pokazal finančni posluh.

Preglasne disonance v dosedanjem razvoju države, ko vladna raven ni mogla prikriti svoje nebogljenosti pri temeljnem razvojnem izzivu, kako izkoristiti naravne potenciale in konkurenčne prednosti, so se najbolj kazale prav pri šlamparijah in zamudah v naložbe – od hidroelektrarn naprej. Ne le, da vlada ni znala povezati ministrskih resorjev. Še manj se je izkazala pri načrtnem spodbuja- nju najbolj zdravih jeder v stroki, znanosti, gospodarstvu, med mladimi talenti.

S

lovenija, njena eksistenca in razvoj za prihodnost, naj bo najvišja mera vseh stvari, ko se bo odločalo pragmatično in ko se bo začelo odgovorno postavljati nove temelje dolgoročne, trajnostne vizije države s kon- kretnimi programi. Na primer s programom razvoja reciklažne industrije, ki bi lahko po- stala središče za ta del Evrope. In mimogrede – novi mandatar pravilno razmišlja, da naj Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pod svojo lupo dobi tudi prostor.

K

ako torej upravljati eko državo za blaginjo državljanov?

N

a obličju države je več kot dvajset let iz- gubljene mladosti. Morda se bodo končno začele politični eliti odpirati oči, da bo s stro- ko, znanostjo in gospodarstvom začela iskati odgovore, kakšna bo Slovenija in kaj bo z njo leta 2030. V globalnem toku, ki je tu z vsemi posledicami.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand, UVodnik

Promocija

vs eb in a

julij 2014

90 4 EOL

Vsebina

impresUm

7 novosti

8 papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

10 V tujini že ponudba živil v razsutem stanju

12 označevanje zdravil pomeni dodatne podatke in več embalaže 14 pri oblikovalskih rešitvah v

ospredju kreativnost in inovativnost 19 Zrak preveč onesnažen,

vode dobre, ločenih odpadkov več 20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 Začela se bo bitka za masni tok 24 potrebujemo program

razvoja reciklažne industrije 26 Več kot polovico zbrane oeeo predelajo v tujini 28 Zelene navade

29 Cilj – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov 32 Usmeritev v zelene

tehnologije je za sejem ključna

34 Znova krč pred prenovo ippC zakonodaje in dovoljenj 36 Zelo različno, a s številnimi predlogi

k Uredbi o odpadkih

42 prvi zeleni svetilnik v tem delu evrope 44 Ljubljana opušča zamisel o izgradnji objekta za termično izrabo odpadkov 46 Želimo biti stroškovno vzdržen servis za uporabnike

48 enkrat komunalec, vedno komunalec 50 Tehnologija že dozoreva, a človek na sledenje ni pripravljen

53 slovenija med vodilnimi ponudniki sistemov sledenja 54 nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga 56 Aerodrom bi raje kupca med upravljavci letališč

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, julij 2014

Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

•

Energetika Ljubljana d.o.o.

vs eb in a

julij 2014

9 0 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Izdelava embalaže In tIsk združena v en proces

podjetje sanner GmbH, proizvajalec visoko kvalitetne plastične embalaže za

farmacevtske izdelke, je na trg lansiralo novo embalažo Brilliance® za šumeče tablete, izdelano z imL (notranje označevanje) tehnologijo in izboljšanim zapiralnim sistemom.

embalaža je primerna za hrambo šumečih tablet kot tudi za konvencionalne tablete in druge farmacevtske proizvode. prednost imL tehnologije je v tem, da sta proizvodnja embalaže in označevanja/

tiska združena v en sam proces. potiskane etikete se vstavijo v kalup, v katerega se potem injicira tekoča plastika. Zaradi primerne temperature plastike se etiketa popolnoma spoji z embalažo. Za razliko od običajne potiskane embalaže tehnologija imL ponuja fotorealistično tiskanje z izbiro poljubne teksture. podatki na nalepkah so vpisani v manjši velikosti črk, kar omogoča več prostora za vse informacije. material je odporen na udarce in praske. V embalažo so integrirane tudi Qr kode, ki potrošniku olajšajo dostop

do informacij o proizvajalcu in izdelku.

bobstove novostI na exoprIntu 2014

podjetje Bobst je na sejmu exoprint 2014 predstavilo nov stroj za pakiranje noVACUT 106 er. V njem so združeni Bobstova rezalna tehnologija, Angle Lock® - ov sistem za

orodja in Bobstovo procesno omrežje. stroj tako omogoča integrirano in avtomatizirano

proizvodnjo, kar viša produktivnost upogibanja in lepljenja. poleg

tega je podjetje predstavilo še linijo BoBsT eXperTFoLd,

ki generira zadnjo izvedbo reliefne enote

ACCUBrAiLLe GT in avtomatskega pakirnika

CArTonpACk GT.

Ta konfiguracija, ki je predvsem primerna za embalažerje

farmacevtskih proizvodov, lahko izdeluje škatle, ki so upognjene, zlepljene in opremljene z Braillovo pisavo s hitrostjo 115.000 kosov na uro. kompozicija ACCUBrAiLLe GT obljublja nižje stroške za orodje, saj eno orodje AccuBraille nadomesti več drugih.

novostI

Novice Embalažnega

omrežja

Fotografije: arhiv članov

projekt 5s z nenehnimi izboljšavami

»Projekt 5S«, ki nam pomaga, da v istem času naredimo več, smo v podjetju Valkarton Rakek pričeli izvajati z mesecem aprilom.

Večina zaposlenih se je seznanila s konceptom 5S na uvodnih delavnicah, kjer smo ob simu- laciji »Štoparice« spoznali, kako lahko v istem času storimo več oziroma, kako nam sistem- ski pristop pomaga dvigniti produktivnost, red, kakovost in ostale ključne kazalnike v proizvodnji. To pomeni, da bi radi vsi zapo- sleni v istem času naredili nekaj več in bolje, predvsem pa bi radi čas v podjetju preživeli koristno in se počutili prijetno. 5S je metoda, pri kateri gre za trajno izvajanje večjega šte- vila aktivnosti. Cilj je izboljšati pogoje dela, poskrbeti za red in čistočo, povečati varnost na delovnem mestu ter hkrati povečati pro- duktivnost. Metoda 5S ni enkraten projekt, nadaljuje se z nenehnimi izboljšavami. Prvo delavnico smo pričeli izvajati na tiskarskem stroju R700. Delavnico 5S bomo nadaljevali še na ostalih strojih v proizvodnji, saj želimo strojni park vrniti v boljšo kondicijo, s tem tudi izboljšati naše delovno okolje, pospešiti naše procese, jih bolje organizirati in izvajati varno.

Pripravil: Matej Kuharič, vodja informatike in splošnih zadev, predstavnik vodstva za kakovost

Valkarton Rakek d.o.o.

www.valkarton-rakek.si

med člani embalažnega omrežja:

julij 2014

90 6 EOL

novostI

Kratko, zanimivo

FolIja, kI zagotavlja avtentIčnost

podjetje schwartauer je v sodelovanju s podjetjem rpC kutenholz izdelalo novo embalažo za njihov

tradicionalni izdelek desertnih prelivov

(2 kg). rpC kutenholz je na

podlagi tržne raziskave

izvedlo več izboljšav

obstoječe embalaže:

večji oprimek za varnejše držanje in nalivanje, prosojnost

embalaže, da je vidna količina porabljenega preliva, razširjen prostor za etiketo. Tudi moderno zapiralo je bilo izdelano prav za to embalažo. Folija zagotavlja avtentičnost in varnost ter hkrati omogoča funkcionalno odstranjevanje.

lesen pokrovček za omejeno serIjo parFumov

podjetje pujolasos je sodelovalo v projektu 100-letnice podjetja puig, ki je veliko ime v modni in kozmetični industriji.

puig in pujolasos sta tako združila svoje želje in

znanja pri izdelavi

pokrova za to omejeno

serijo parfumov

z imenom Agua de Lavanda, ki so jo prejeli le

izbrani. Ta unikatni

pokrovček je izdelan iz certificiranega lesa (peFC – program za odobritev certificiranja gozdov), ki so ga okrasili z reliefnim graviranjem, kar daje izdelku eleganco ter

nagovarja z idejo o dolgi življenjski dobi in unikatnosti.

zelo uporaben zapIralnI sIstem

Vaposphere je eden izmed petih patentov, ki jih je podjetje Axilone registriralo v letu 2013. Bistvo zasnove novega izdelka je izhajalo iz dejstva, da je potrošnik 21.

stoletja vajen enostavne uporabe stvari.

potrošnik, ki nenehno v roki drži mobilni aparat, je vajen opravljati več stvari na enkrat. k tem istočasnim opravilom sodi tudi »lepotičenje«. med telefoniranjem si ženske večkrat nanašajo puder, si mažejo ustnice itd. odgovor na to je Vaposphere, pameten, enoročno uporaben zapiralni sistem. potrošnik zavrti zapiralni obroč z dvema prstoma, da se pokrovček v obliki sfere odpre in se lahko aktivira razpršilo.

Zapiranje je prav tako enostavno: zasuk obroča v nasprotno smer in embalaža je zaprta. embalaža je primerna za kozmetiko, izdelke za nego in parfume.

sladoledI ledo v unIkatnI preoblekI

podjetje Ledo je v sodelovanju s podjetjem rpC superfos Balkan izdelalo novo embalažo za njihov družinski sladoled Quattro. sladoled se prodaja po sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter srbiji.

embalaža je izdelana iz mehke prozorne plastike, skozi

katero se vidijo

Raziskava, ki napoveduJe posel

Slovenski dijaki, ki so letos opravljali razi- skovalne naloge na Kemijskem inštitutu, so se na Olimpijadi mladih raziskoval- cev GENUIS 2014 uvrstili med najboljše.

Osvojili so zlato, srebrno in bronasto odličje.

Olimpijada mladih raziskovalcev Genius je potekala v Oswegu v zvezni državi New York.

Tekmovalci z vsega sveta so tekmovali v petih kategorijah: umetnost, kreativno pisanje, glasba, dizajn in znanost.

Aleš Zupančič z Gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja z Gimnazije Črnomelj sta osvo- jila zlato medaljo za raziskovalno nalogo Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika. Oba zma- govalca pravita, da ju zanimajo predvsem raziskave v okolju.

V svojem delu sta dijaka s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic. Njuna raziskovalna naloga je vsebova- la tudi poslovni del, v katerem sta dokazala, da je lahko pridobivanje vodika iz organskih gospodinjskih odpadkov zelo dobičkono- sna dejavnost. Na Kemijskem inštitutu, Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvu, kjer sta dijaka raziskovala, so jima bili men- torji dr. Albin Pintar, dr. Boštjan Erjavec in dr.

Ilija Gosan. Mentorici na šolah sta bili Marija Kočar in Meta Šorli.

Hladna Reciklaža za obnovo cest

Projekt REBIRTH, nosilec in koordinator je Zavod za gradbeništvo Slovenije, je v sklepni fazi. Poseben dogodek v promociji reciklira- nja industrijskih in gradbenih odpadkov, vključno z njihovo uporabo v gradbeništvu, je bil nedvomno praktični prikaz hladne reciklaže za zeleno obnovo cest. Ta metoda obnove voziščnih konstrukcij sledi smer- nicam trajnostnega razvoja. Stroka meni, da ponuja številne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. V svetu je hladna reciklaža uveljavljena, v Sloveniji ne. Zato je Zavod za gradbeništvo pripravil brezplačni ogled prikaza hladne reciklaže na cesti Bača – Dolenja Trebuša.

Zavod za gradbeništvo je med drugim v okviru projekta REBIRTH organiziral mo- bilno razstavo Kam z gradbenimi odpadki?

Doslej je razstava gostovala že na osemnajstih lokacijah, še vedno lahko z njimi gostujejo v občinah, ki bi jih to zanimalo. Kontakt: jure.

leben@zag.si.

julij 2014

9 0 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novostI

štirje različni okusi sladoleda. Vsak okus je okrašen s prelivom, ki je tudi viden skozi transparentno embalažo. embalaža prihaja v dveh velikostih, 1.650 ml in 900 ml, ima ovalne kote in pokrov, ki ga je enostavno odpreti in zapreti. oblika embalaže omogoča učinkovito hrambo in enostaven transport.

okolju prIjazen In vodotesen papIr

podjetje Cortec predstavlja patentiran, visoko kakovosten recikliran papir ecoshield. prekrit je s premazom na vodni osnovi in je popolnoma reciklabilen.

njegove tesnilne sposobnosti so boljše od papirja, prekritega z voskom ali polietilenom. iz njega je možno izdelati škatle, karton in drug valovit material.

možno pa ga je tudi ponovno zmehčati v kašo in zmešati z drugo vrsto celuloze za nove izdelke iz papirja. Za izdelavo tega papirja ne uporabljajo belil ali drugih kemikalij, zato je primeren za neposreden stik s hrano v skladu s pravili FdA. papir torej učinkovito varuje izdelke, ki so občutljivi na vlago. Je netoksičen, ne vsebuje nitratov, silikonov ali drugih težkih kovin.

rešItev za razpršIlo s šobo

da bi ljudem pomagali pri različnih alergijah, kot je alergija na seno, je podjetje nasaleze izdelalo priročen prašek iz naravnih sestavin, ki uspešno premaguje alergene. izdelava embalaže za izdelek je bila precejšen izziv za podjetje m&H plastics, ki je del skupine rpC. izdelali so plastenko s pokrovčkom in primerno šobo, ki preprečuje prehajanje vlage v plastenko.

embalaža je bila uspešno sprejeta s strani farmacevtov in supermarketov, saj prodajo milijon plastenk letno.

kozmetIčna FuzIja vzorcev

podjetje Bioplan-Le papillon Us* je lansiralo »Fuzijo«, vzorček za kozmetično industrijo, ki vključuje termično obdelano vsebino in še dodatno formulo v eni sami vrečki. podjetje se že 20 let specializira v tehnologiji izdelave vzorcev in trgu ponuja vedno nove inovacije od majhnih stekleničk do reprodukcije make-up kompletov. inovacija Fuzija gre korak dlje, saj združuje termično obdelan

odmerek in vrečko z dvema različnima formulama, ki se zmešata, ko vzorec odpreš. s prstom pritisneš na termični element, ki se potem razlije v vsebino vrečke.

Ta inovacija omogoča mešanje dveh vsebin, ki morata ostati ločeni do uporabe.

embalaža je tako primerna za manjše volumne (serumi, olja, make- up), kot tudi za večje

(šampon/maska za obraz). Vzorec se lahko odpre z lupljenjem ali z zarezo. Zelo fleksibilna tehnologija izdelave vzorčkov omogoča različne velikosti in oblike le-teh. površino vzorčka je mogoče tudi potiskati.

Festival tRaJnostne mobilnosti v solčavi

V Alpah bo zagotovo manj emisij, če bo v Logarski dolini manj avtomobilov in več fe- stivalov trajnostne mobilnosti. Poleg razsta- ve vozil na električni pogon, testnih voženj, tekmovanj in predavanj, dr. Štefan Merkač je predaval o energetskem konceptu Koroške in trajnostni mobilnosti, so v Solčavi in v Logarski dolini priredili več rekreacijskih programov. Od testnih voženj električnih avtomobilov, skuterjev in električnih koles so povabili tudi k nordijskemu rolkanju, po- letom z jadralnim letalom, k družinskemu vozičkanju s škratom Nejkom v Pravljičnem gozdu in vodenim pohodom ter izletom.

komunalci bodo RazmišlJali o

tRaJnostnem RazvoJu

Tradicionalna problemska konferenca ko- munalnega gospodarstva bo letos 25. in 26.

septembra 2014 v Rogaški Slatini. Osrednja tema: Trajnostni razvoj komunalne dejavno- sti, o čemer bodo razpravljali prvi dan. Drugi dan konference pa bodo potekale tematske razprave: ekonomski vidik izvajanja javnih služb, izvajanje oskrbe s pitno vodo, odva- janje in čiščenje odpadne vode in ravnanje z odpadki.

delavnica o uRe in ove za občine

Od lokalnih k regionalnim energetskim konceptom – to je naslov delavnice medna- rodnega projekta CEP – REC. V tem okviru Agencija za prestrukturiranje energetike v sodelovanju s partnerji pripravlja energet- ski koncept za Savinjsko regijo. Osrednji del dogodka, ki bo 4. septembra v celjskem Tehnopolisu, bo okrogla miza o ustrezni za- snovi projektov učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Celotni projekt CEP – REC je namenjen rabi OVE in izboljšanju energijske učinkovitosti v Srednji Evropi. Savinjska re- gija se zaveda pomena trajnostnega razvoja, saj so se občine k temu zavezale z deklara- cijo o trajnostnem razvoju. Na delavnici bo APE predstavila tudi možnosti financiranja projektov s pomočjo javnih sredstev in pri- vatnih investitorjev.

Kot predavatelji bodo na delavnici sodelo- vali Franko Nemac, Matjaž Grmel, Marko Krajnc in Boštjan Krajnc. Zanimiva bo okrogla miza, kako z URE in OVE do novih delovnih mest.

P o lo ža j P a n o g e

julij 2014 foto: arhiv podjetja

B ra nk o r ož ič

Emb ALA žA 8 90

smela napoved? ne. Branko rožič, direktor družbe količevo karton, napoveduje 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega. Lani je v sloveniji znašala 39.000 €. Čeprav so povečanje načrtovali z naložbo v prenovo kartonskega stroja, pa to ni edini adut, na katerega stavijo. Je pa res, da so podjetju naklonjene tudi razmere na trgu, saj ohranja skromno rast. Tudi za papirno- predelovalno industrijo Branko

rožič napoveduje boljše poslovno leto. Bolj pa dvomi o tem, ali bo politika sebe in državljane znala prepričati, da ne bo denarja za javno porabo in socialo, če ne bo hitreje zadihalo gospodarstvo.

jože volfand

poLoŽAJ pAnoGe

papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

z naložbo v nove kartonske stroje ste napo- vedovali osredotočenost na proizvode z višjo dodano vrednostjo. kateri kartoni so zdaj vaši paradni proizvodi in za katere panoge?

Naložba v prenovo večjega od dveh kartonskih strojev, ki smo jo izvedli ob koncu leta 2011, zagnali pa v letu 2012, se je izkazala za uspe- šno. Njen namen je bil prenova in sprememba proizvodnih programov in s tem odmik od pro- izvodnega programa, ki je desetletja temeljil na recikliranju vračljivega papirja. Poudarek naložbe torej ni bil v dvigu dodane vrednosti z večanjem fizičnega obsega poslovanja, temveč z uvedbo novih proizvodov, ki so še vedno pre- mazni kartoni za izdelavo komercialnih škatel.

Ti po novem temeljijo na svežih celuloznih in lesovinskih vlakninah. To so tako imenovani kromo kartoni, ki so namenjeni za farmacijo, tobačno industrijo in druga zahtevnejša paki- ranja, kjer sta odločilna dizajn in sporočilna sposobnost pakirne enote.

prisluhnili ste kupcem vaših kartonov. za ka- tere gramature kartonov je največje povpraše- vanje? ali se odpirajo nove možnosti uporabe kartona kot embalažnega materiala?

Vsekakor je pred proizvajalci kartonov v tem času kar nekaj izzivov. Izhajajo iz pričakovanj ali, če hočete, zahtev embalažnega trga, ki bi jih lahko strnil v dve usmeritvi: po eni strani gre za nižanje gramatur ob nespremenjenih fizičnih lastnostih kartona (s tujko: light weighting), druga usmeritev pa gre v izdelave kartonov, ki so sposobni brez zastojev prenašati hitrosti najmodernejših tiskarskih strojev, ki tiskajo do 18.000 pol na uro. Obe dve zahtevi sovpa- data s trajnostno naravnanostjo izkoriščanja surovinskih resursov, ki sta jim koncern Mayr – Melnhof in naše podjetje zavezana. Tako smo v preteklem letu v tem pogledu prenovili in izbolj- šali Kromopak, ki je naš najpomembnejši pred- stavnik družine kromo kartonov. Naši kupci so lahko zmanjšali gramaturo za 5 do 10 %.

kako v proizvodnji kartonov zagotavljate sledljivost, ki postaja v vseh panogah ena temeljnih zahtev?

Zagotavljanje sledljivosti vgrajenih sestavin v končnem proizvodu postaja eden od pomemb- nih dejavnikov organizacije proizvodnje. Ni pa ga enostavno izvajati. Pri surovinah, kot so premazi, pomožne kemikalije in celuloza, je sledljivost moč doseči enostavneje. Točno določene recepture in sestavine, ki so vsa- kokrat podprte s certifikati in natančnim

volumenskim dovajanjem materialov, nam omogoča sledljivost. Pri vračljivem papirju pa je zadeva nekoliko težja. Številne kvalitetne oznake, ki izhajajo iz evropske klasifikacije in so podlaga za zbiranje in sortiranje, imajo širok kvalitetni razpon dobave. Glede na to, da se v proizvodnji sestavlja receptura za določene tipe kartonov od različnih dobaviteljev, ki so običajno v različnih državah, je zahtevnost po sledljivosti, mislim na vlaknine te vrste, zelo visoka. Z dobrim približkom jo je moč zagoto- viti za kakovostno najzahtevnejše proizvode.

vse več je signalov, da naj bi v embalažni indu- striji bolj uporabljali reciklate. tudi recikliran karton. kako je s tem trendom na globalnem trgu?

Znano je, da se celulozno in lesovinsko vlakno v papirju in kartonu lahko reciklira, torej po- novno uporabi od šest do osemkrat. Potem pa se spremeni v papirniški in biološki mulj. To načelo recikliranja se uporablja že desetletja.

Posebno močno v proizvodnji premaznih kar- tonov, kjer se približno polovica vlakninske bilance celotne evropske proizvodnje, kar znese slabih 4 mio ton proizvodov, izdela iz

Zagotavljanje sledljivosti

vgrajenih sestavin v končnem

proizvodu postaja eden

od pomembnih dejavnikov

organizacije proizvodnje.

julij 2014

9 9 0 Emb ALA žA

reciklaže. Tradicionalno posebej močni smo v koncernu Mayr – Melnhofu, kjer je ta delež 75%. Na Količevem smo se z novo investicijo odmaknili od tega povprečja in smo trenutno na 60 % vlakninskem deležu reciklaže.

Gibanja na globalnem trgu so zelo različna.

Odvisna so predvsem od lokalne dosegljivosti svežih vlaknin in od deleža zbiranja, to je od zbranih količin v državnih zbiralnih shemah v primerjavi s porabo papirja v teh državah.

Temu so se z leti prilagodile proizvodne ka- pacitete. Tako imamo v Skandinaviji in na Kitajskem pretežno uporabo svežih vlaknin, v ostalem delu EU pa proizvodnjo iz reciklaže.

Tudi v bodoče se trend po mojem mnenju ne bo spremenil. Zahtevi po vse večji čistosti papir- jev in kartonov iz reciklaže bodo proizvajalci ustrezno odgovorili s tehnološkimi ukrepi.

količevo karton je med slovenskimi podjetji visoko po ustvarjeni dodani vrednosti. kaj ka- žejo podatki in s katerimi ukrepi ste dosegli visoko dodano vrednost?

Nekaj sem o tem že povedal. Ko smo načrto- vali investicijo v prenovo kartonskega stroja, je bil doseči dodano vrednost 100.000 €/za- poslenega v dveh letih po izvedbi investicije.

To pomeni skoraj 50 % povečanje v letu 2014 v primerjavi z izhodiščnim letom 2011. V tem trenutku smo na dobri poti, da ne samo doseže- mo ta cilj, ampak ga z nekaj poslovne sreče tudi presežemo. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na doseganje višje dodane vrednosti. Vsekakor so najučinkovitejši tisti, ki omogočajo spremem- bo dejavnosti podjetja v smer ponudbe višjih uporabnih vrednosti storitev ali produktov, ki imajo plačilno sposobno povpraševanje.

V kolikor se te storitve ali produkti izvajajo stroškovno konkurenčno, je uspeh zagotovljen.

V tej smeri smo mi začrtali naše ukrepe in za zdaj uspeli.

ali se trg komercialne kartonske embalaže v svetu in pri nas krepi?

Se. Na srečo je trg embalažnih papirjev in pred- vsem kartonov pri nas in v svetu v trendu 2-3 % letne rasti. V državah BRIC je večji, na zrelih trgih EU nekoliko manjši. Nobenih znanilcev ni, da bi bile na obzorju spremembe, ki bi to rast zavrle. S to embalažo se lahko najučinkoviteje udejanji rek, da embalaža prodaja izdelek.

Njena sposobnost za marketinško sporočilnost v povezavi z ekološko sprejemljivostjo sta glav- na dejavnika tržne rasti.

to ugotavljate kot proizvajalec kartona. toda močna nihanja na globalnem trgu so že nekaj časa značilnost, ki določa položaj celotne papirno-predelovalne industrije. kje so zdaj glavni igralci in koliko izgublja gospodarstvo eu v primeri z drugimi deli sveta?

Ta nihanja so kratkoročno povzročena z geopolitičnimi težavami. V tem času je to Ukrajina, prej si bile posledice arabske pomladi.

Dolgoročnejše pa z rastjo kapacitet v Aziji in

posledično s spremembo konkurenčnosti ter nivoja marginalnih cen, po katerih pretežni izvozniki lahko prodajo kapacitete do polne za- sedenosti. Glavni igralci za igro v sedanjosti in predvsem prihodnosti so Kitajci, ki jim deloma sledijo Južnoameričani. Investicijska vehemen- ca, ki se z malimi prekinitvami že leta dogaja z investiranjem v za evropske razmere ogromne kapacitete po proizvodni enoti, predstavlja do- datna tveganja za naložbe v Evropi in Ameriki.

Brez njih pa se slabša konkurenčnost in krog je sklenjen. Slika pa kljub znatnemu presežku kapacitet na vseh delih globalnega trga vseeno za slovensko papirno – predelovalno industrijo ni tako zelo črna, kot mogoče zgleda, če se ana- lizira bilančne podatke. Dejavnost je poslovno relativno prilagodljiva. In če se najdejo viri financiranja, ki bodo učinkovito uporabljeni, lahko držimo korak z največjimi igralci tudi na daljše obdobje.

kateri izvozni trgi kažejo največje povpra- ševanje?

To so trgi z največjo rastjo bruto družbenega proizvoda. Še vedno namreč velja, da je povpra- ševanje po papirju v tesni povezavi z zdravjem gospodarstva. Odlično je povpraševanje na nemškem trgu in, glede na težave, solidno na italijanskem.

težki ali vsaj malo lažji časi za slovensko pa- pirno-predelovalno panogo v tem letu?

Poglejte, na področju produktov in doseganja njihovih cen na izbranih trgih vsak pač dose- ga dani optimum, ki ga je s poslovno politiko sposoben doseči. Glede na to, da naj stroški proizvajanja ne bi naraščali, saj so cene na področju surovin stabilne, cene energije pa so nižje, kot so bile v preteklosti, bi moralo biti poslovno leto dejavnosti boljše, kot je bilo v preteklem letu.

zakaj slovensko gospodarstvo še naprej drsi navzdol na lestvici svetovne konkurenčnosti?

Če vzamemo za merilo globalni indeks kon- kurenčnosti, ki je bil do leta 2009 relativno stabilen, potem zadnja leta nezadržno izgublja- mo. In to ravno v času, ko bi morali relativno napredovati po motu, ki ga je izrekla takratna politika, češ da je vsaka kriza priložnost za rast in prenovo. Praktično ni kriterija, kjer bi beležili izboljšanje, najhujše pa je pri učinko- vitosti trga dela, financiranju podjetij, admi- nistrativnih ovirah, tudi pri davčnem primežu in produktivnosti. A tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je v preteklih štirih letih rasla

po 3,3% letni stopnji in dosegla lansko leto 39.000 €, je daleč od nivoja, ki bi zagotavljal pomemben del virov za naložbe. Zakaj drsimo?

Zato, ker v zadnjih nekaj letih za vzdržnost pro- računa na strukturnih reformah nismo naredi- li nič. Čisto nič. Edini zakon, ki bi imel učinek na celotno prebivalstvo, je klavrno propadel, ob aplavzu in triumfu velikega dela politike.

200 milijonski primanjkljaj pa politika krpa s cestnim denarjem. Vse več mostov v državi je voznih enosmerno. Triumf česa?

kaj pričakujete od ekonomske politike države v prihodnjih mesecih?

Da prepriča najprej sebe, nato pa še državljane, da je uspešno in rastoče gospodarstvo pogoj za nemoteno financiranje javne porabe in transfer- jev, ki so na bremenih proračuna. Od uspešnosti tega bo odvisna nadaljnja usoda države.

distributerji električne energije napoveduje- jo rast cene, do leta 2020 tudi za več kot 20

%. kaj ste in boste še storili za energetsko učinkovitost?

Teh napovedi ne poznam. Če so, so mrtva črka na papirju, saj so cenovni premiki na leipziškem, glavnem evropskem trgovalnem vozlišču v za- dnjih šestih letih gigantski. Nobena napoved cene za nekaj let ni veljala. Kdo bi lahko v sredini leta 2011, ko je bila cena pasu 63 €/MWh, vedel, da bo čez tri leta stabilna pri 33 €/MWh, ali da se bo od januarja 2009 v letu in pol povečala za 50 % in od sredine leta 2008 v pol leta več kot razpolovila. Skratka, dolgoročne napovedi cen električne energije na odprtem trgu, do- mnevam, da Slovenija to je, niso možne. Cena je opredeljena z gospodarsko aktivnostjo in z rastjo deleža zelene energije. Kje se bo tu našla Slovenija s Šoštanjem in čezmejnimi stroški čez šest let, pa ni mogoče predvideti.

To pa seveda nima nič z ukrepi za zmanjšanje porabe energije, ki so ne glede na ceno električ- ne energije stalnica, ki nam zmanjšuje vsako leto specifično porabo.

kaj se dogaja s ceno surovine za vašo proi- zvodnjo in kako komentirate zelo nizko ceno odpadnega kartona?

Cene so v zadnjem letu, dveh stabilne in se gibljejo v okviru 10 %, kar je za tovrstno poslo- vanje zelo malo. Ta trg je cenovno hitro odziven na razmerje ponudbe in povpraševanja. Zato v preteklosti več kot 50% spremembe na posame- znih kvalitetah niso bile nikakršna redkost. 

na srečo je trg embalažnih papirjev in predvsem kartonov pri nas in v svetu v trendu 2-3 % letne rasti.

Zakaj drsimo? Zato, ker

v zadnjih nekaj letih za

vzdržnost proračuna na

strukturnih reformah nismo

naredili nič.

Tr g o v in e br ez em b a la že

julij 2014 foto: arhiv podjetja

Emb ALA žA 10 90

odpadna embalaža predstavlja velik okoljski problem za ves svet. del rešitve je v zmanjšanju uporabe embalaže, ki je velikokrat le marketinški del izdelka z največjim vplivom na okolje. po evropi in v ZdA so vzniknile trgovine, ki prodajajo živila v razsutem stanju (nepakirano) in nič več v precenjeni embalaži. Trgovine privabljajo ozaveščenega potrošnika in potrošnika z ekonomskim izzivom, saj ponujajo nakup izdelkov v poljubnih količinah. ključ do zmanjšanja količine odpadne embalaže je v potrošniku, ki bo izbral, kaj bo kupil in česa ne.

urška košenina

TrGoVine BreZ emBALAŽe

v tujini že ponudba živil v razsutem stanju

K

oličine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji naraščajo, z izjemo ra- hlega padca v letu 2009 zaradi gospodarskih razmer. Po letu 2010 so se količine nastale odpadne embalaže povečevale predvsem na račun odpadne papirne in plastične embalaže.

V povprečju je v letu 2010 v državah EU-27 nastalo 157 kg odpadne embalaže na prebi- valca. Med posameznimi državami so opazne velike razlike med količinami nastale odpadne embalaže. V letu 2010 je na primer v Nemčiji nastalo 196 kg odpadne embalaže na prebival- ca, v Luksemburgu celo 202 kg na prebivalca, medtem ko je v Bolgariji nastalo le 43 kg od- padne embalaže na prebivalca. Slovenija je po količini nastale embalaže na prebivalca (100 kg) pod evropskim povprečjem. Razliko med državami gre delno pripisati tudi neenotni metodologiji. V letu 2011 je bilo v Sloveniji reciklirane 64 % celotne mase odpadne em- balaže in tudi pri reciklaži je bil cilj za 2012 (55–80 %) dosežen. Največ je bilo reciklirane steklene odpadne embalaže (82 %), sledijo ji plastična (76 %), papirna in kartonska (73 %), kovinska (40 %) ter lesena (15 %) odpadna embalaža.

V

ečino odpadne embalaže se da reciklirati, vendar ostaja del, ki roma na odlagališča za odpadke in pristane v sežigalnicah, ker ga je težko ali skoraj nemogoče reciklirati.

Recikiranje je pot, ki je del rešitve, vendar bo ta rešitev dosegljiva le, če bomo potrošniki bolj ozaveščeni glede tega, kaj in koliko česa kupujemo. Še ne tako daleč nazaj hrana ni bila ovita v plastiko, karton, konzerve, torej v barvita marketinška sporočila, katerih glavni namen je nakup in ne varnost ali neo- porečnost izdelka v embalaži. Dandanes pa se človek ne znajde več v poplavi »prosim, kupi me« izdelkov, katerih je embalaža velikokrat izdelana na način, da jo je zelo težko recikli- rati. Pri embalaži gre v večini za nesmiselno rabo naravnih virov, ki jih v Evropi še kako primanjkuje, in posledično zelo vpliva na onesnaževanje okolja.

P

o svetu so se kot odgovor na to problemati- ko odprle trgovine, ki ponujajo hrano brez embalaže. Prva izmed njih je Unpackaged, ki je bila odprta leta 2007 v Londonu, podobne prodajalne pa najdemo tudi v ZDA (In.gredi- ents), v Italiji (Effecorta) ter Španiji (Granel).

Gre za prodajalne, kjer živila in druge izdel- ke ponujajo v razsutem stanju z možnostjo ponovnega polnjenja. Ponujajo nakup žit, testenin, oreškov, riža, stročnic, mleka, olja, sladkarij, kave, začimbe, mil, detergentov idr.

Kupci prinesejo embalažo od doma, jo najprej stehtajo, nato pa stehtajo še z živili napolnjene posode in plačajo, kolikor so dejansko kupili. V kolikor lastne embalaže ne prinesejo s seboj,

julij 2014

11 9 0 Emb ALA žA

je v trgovinah na voljo tudi biorazgradljiva embalaža in embalaža za večkratno uporabo.

Vplive na okolje pa si prizadevajo zmanjšati tudi tako, da je večina izdelkov lokalnih.

kupiš, kolikor potrebuješ

C

atherine Conway je leta 2006 ustanovila Unpackaged v želji, da najde boljši način prodaje izdelkov, da lahko potrošniki uberejo pravo pot tako zase kot za okolje. Miselnost, ki jo ima veriga trgovin Unpackaged, je pre- prosta – del odpadne embalaže, ki je ponujena na trgu, je nepotrebna, saj zviša ceno izdelka in nepotrebno izrablja vire na vseh nivojih:

proizvodnja, skladiščenje, transport in odvoz.

Poleg tega pa s sežiganjem in odlaganjem odpadne embalaže na odlagališča škodujemo okolju in zdravju posameznika. Moto trgovi- ne Unpackaged je primeren za vsaka ušesa:

»Reduce« – kupi le tisto, kar res potrebuješ,

»Reuse« – ponovno uporabi, »Recycle« – reci- kliraj tisto, kar ne moreš ponovno uporabiti. In če ne moreš ponovno uporabiti in reciklirati, potem ne kupi. Veriga trgovin Granel (špansko:

razsuto stanje) se je po prvem odprtju trgovine

v mestu Vic razširila po vsej Španiji. Njihova ponudba je podobna trgovinam Unpackaged.

Ne prodajajo pa sadja, mesa, rib in zelenjave, ker menijo, da je za nakup tega najprimernejša tržnica, kjer lahko vse dobiš sveže. Koncept tr- govine je zelo preprost – kupi, kar potrebuješ in kolikor potrebuješ. Torej, kupec lahko kupi 20 g, 200 g ali 2 kg določenega izdelka glede na to, koliko bi rad skuhal in koliko si lahko privošči.

V normalni trgovini bi bil nakup omejen med dvema do tremi velikostmi. V trgovinah brez embalaže je količina neomejena. Po njihovih opažanjih obiskujeta trgovino dva tipa kupcev - okoljsko osveščeni ljudje, ki bi radi jedli zdravo hrano, ki z embalažo ne vpliva na okolje, ter ljudje, ki imajo nizke dohodke in lahko s tem prilagodljivim sistemom nakupovanja kupijo različne stvari v manjših količinah, kot bi bilo to mogoče v navadni trgovini. Tak sistem omogoča, da vsak kupec opravi nakup glede na svoje potrebe oziroma spodbuja, da kupi toliko, kot dejansko potrebuje. To pozitivno vpliva na zmanjšanje količine zavržene hrane. Večina izdelkov je lokalnih ali pa vsaj ekoloških, kar zmanjšuje ogljični odtis.

Z

a ekološka živila v razsutem stanju lahko tako dejansko potrošimo manj denarja kot pa za pakirana živila iz konvencionalne trgo- vine. Študija, narejena v Italiji, je pokazala, da

nakup živil v razsutem stanju zmanjša dru- žinske stroške za hrano za 64 evrov na mesec, kar letno znese 775 evrov. V nam bližnji Italiji ponujajo izdelke v razsutem stanju tudi v okviru eko točk znotraj supermarketov trgo- vske verige Crai. Po njihovih ocenah je takšno nakupovanje za 10 do 70 % cenejše od nakupa že pakiranih živil. Na 37 eko točkah v Italiji in Švici naj bi se zaradi te prakse zmanjšala količina odpadne embalaže za 1,2 milijona kosov na leto. Na eni od eko točk naj bi bilo od leta 2005 prodanih 2.700 kg živil v razsutem stanju, s čimer so prihranili okoli 12.300 kosov embalaže.

V

Sloveniji takšne trgovine še ni. V trgovinah najdemo v razsutem stanju le oreščke, suho sadje in podobno. To pa ne pomeni, da potro- šniki ne bi mogli kupovati bolj ozaveščeno.

Veliko pripomoremo že s tem, da kupimo le to, kar potrebujemo in v takšnih količinah, kot bomo dejansko porabili. Nujno je tudi kupovati izdelke, ki so zapakirani v embalaži, ki se jo da reciklirati, kupovati lokalno in svežo hrano. Le potrošniki lahko pošljemo signal proizvajal- cem, da izdelajo embalažo, ki je okolju prijazna, ali damo jasno vedeti, da izdelek embalaže ne potrebuje. 

(Vir: ARSO, Ekologi brez meja, Unpackaged, Granel)

KOLIČEVO KARTON d. o. o.

Papirniška cesta 1, 1230 Domžale T: 01 7290 564, F: 01 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj!

V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo.

Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.

Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2)

uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji

Belpak (GT2)

farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji

Grafopak Kraft (GT4)

za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške

Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž MM Liner za kaširano embalažo

Promocija

Em b al ir an jE zd r av il

julij 2014 foto: www.shutterstock.com

Emb ALA žA 12 90

pakiranje zdravil je zakonsko strogo regulirano in nadzorovano. Zato ne čudijo visoki standardi za kvaliteto farmacevtskih proizvodov. A zdaj je aktualna še ena zahteva.

Farmacevtska industrija je pred več izzivi – od eko dizajna do marketinga, saj je konkurenca na trgu zdravil in prehranskih dopolnil vsak dan hujša.

urška košenina

emBALirAnJe ZdrAViL

označevanje zdravil pomeni

dodatne podatke in več embalaže

Pri pakiranju zdravil je embalaža izrednega pomena, saj omogoča stabilnost in kvaliteto zdravila, varuje ga pred kvarjenjem in poškod- bami. Vsa zdravila morajo biti zavarovana in zapakirana v embalažo, ki zadovoljuje pred- pisane standarde, posebno glede vdora vlage in svetlobe, preprečevanja uhajanja substanc v vsebino in preprečevanja kemijskih reakcij v vsebini. Farmacevtske družbe sledijo strogi svetovni in lokalni zakonodaji glede pakiranja svojih izdelkov. Embalaža zdravil je bistveno orodje farmacevtske industrije za zagotavlja- nje skladnosti zahtevanih standardov. Veliko farmacevtskih družb izvaja pakiranje v okolju, kjer ni nobene možnosti kontaminacije.

stroga zakonodaja evropske unije

V Sloveniji je embaliranje zdravil zakonodajno opredeljeno z Zakonom o zdravilih (ZZdr-2), ki je začel veljati 22. 3. 2014 in je izdelan na pod- lagi prenosa in izvajanja predpisov Evropske unije. Poleg tega pa se morajo farmacevtska podjetja ravnati tudi po Pravilnik o ravnanju

z embalažo in odpadno embalažo. Materiali za pakiranje farmacevtskih proizvodov morajo biti: odporni na udarce, zakonodajno skladni, netoksični, ne smejo vplivati na vsebino iz- delka, ne smejo reagirati v stiku z izdelkom in morajo izdelek varovati pred okoljskimi vplivi. Izdelki farmacevtske industrije so tako zapakirani v t.i. primarno pakiranje, ki em- balira osnovni proizvod in ga drži skupaj. To je največkrat najmanjša enota za uporabo in je embalaža, ki je v direktnem stiku z izdelkom.

Govorimo o ampulah, kapsulah, odmerjevalni- kih s kapalko, plastičnih vsebnikih, aluminja- stih in plastičnih pokrovčkih, aluminjasti foliji, mehurčkasti embalaži itd. Zunaj primarne embalaže je t.i. sekundarna embalaža, ki je večinoma uporabljena, da združi primarno pakiranje. Uporabljeni materiali so večinoma:

papir, karton, škatle itd. O terciarnem pakira- nju govorimo, ko se škatle spravi na palete in se jih skladišči ali transportira na želeno lokacijo.

Tudi tu je za farmacevtske izdelke potrebna posebna pozornost prav zaradi klimatskih vpli- vov. Materiali, ki se uporabljajo za pakiranje, so: steklo, kovine, guma, plastika, vlaknasti materiali in folije.

julij 2014

foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetja

k at ja k re ss e m ag . An dr ej p etk ov ič 13 9 0 Emb ALA žA

označevanje preprečuje ponarejanja in omogoča sledljivost

Sekundarna pakiranja se danes v svetu najpo- gosteje označujejo s standardi GS1, z uporabo identifikatorjev GS1 - za označitev zdravila in simbologij GS1 za zapis identifikatorjev v avtomatsko berljivi obliki. Trenutno so zdravila najpogosteje označena s kodo EAN-13, v kateri je zapisana številka GTIN zdravila. To številko za zdravila na slovenskem trgu podeli JAZMP iz lastnega intervala. Zato imajo vsa zdravila v Sloveniji enotno oznako predpono podjetja GS1 (3837000). Številka GTIN za zdravila na slovenskem trgu:

3837000XXXXXC

|– 3837000 - predpona podjetja GS1, ki jo je Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) dodelil zavod GS1 Slovenija,

|– XXXXX - referenčna številka izdelka, ki jo dodeli zdravilu JAZMP (obseg od 00000 do 999999),

|– C - kontrolna cifra, izračunana po poseb- nem algoritmu iz predhodnih 12 cifer.

Da bi lahko zagotovili sledljivost in tako po- večali varnost pacientov, se v svetu za označe- vanje zdravil vedno bolj uporablja simbologija GS1 DataMatrix, ki omogoča poleg številke GTIN zapis še drugih podatkov v avtomatsko berljivi obliki, kot so na primer datum izteka roka uporabnosti zdravila, številka proizvodne serije, serijska številka. Seveda lahko v kodi GS1 DataMatrix zapišemo še mnogo dru- gih podatkov, ki so v zdravstvu pomembni.

Zaradi velike gostote zapisa je simbologija GS1 DataMatrix zelo primerna in trenutno edina zares uspešna simbologija za označevanje zdra- vil na stični ovojnini. Na hrbtni strani stične ovojnine lahko označimo prav vsako tableto z vsemi podatki nujnimi za varnost pacienta.

Za pakiranje se uporablja širok spekter materialov

Kako se z embaliranjem zdravil soočajo slo- venski farmacevti, so nam povedali v podjetjih Bayer d.o.o. in v Krki, d.d.

1. na kaj morate biti pri pakiranju zdravil naj- bolj pozorni in kaj vam povzroča največ težav?

katere smernice evropskih direktiv zahtevajo največ strokovnih razmislekov?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Razvoj in pro- izvodnja Bayerjevih zdravil sta organizirana na globalnem nivoju. V okvir proizvodnje sodi tudi pakiranje zdravil, ki v največji meri pote- ka na mestu proizvodnje zdravila. V Sloveniji tako izvajamo samo del procesa sekundarnega pakiranja zdravil, in sicer zdravilo opremimo z etiketo in navodilom za uporabo v lokalnem jeziku. Podjetje Bayer d.o.o. deluje v Sloveniji kot regionalni distribucijski center, zato se izvaja sekundarno pakiranje zdravil tudi za ostale države regije Alpe Adria.«

mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Zdravila so specifična skupina izdelkov, za katero velja stroga regulativa, ki se nanaša tudi na emba- lažo. Embalaža Krkinih zdravil na recept je na vseh trgih enotna in vsebuje vse vsebine in elemente, ki jih predpisuje zakonodaja. Pri izdelkih brez recepta pa je embalaža poleg za- ščite izdelka obenem seveda tudi marketinško orodje. Pri izdelkih brez recepta je zato glavni namen z embalažo doseči opaznost in prepo- znavnost ter uporabniku prijazno uporabo.«

2. kateri materiali se pri embaliranju zdravil najpogosteje uporabljajo in na kaj morate biti posebej pozorni pri izbiri materialov? ali uveljavljate koncept ekodizajna?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Bayer uporablja najsodobnejše in okolju prijazne materiale za izdelavo ovojnin. Strogo sledimo EU zakono- daji in trendom trajnostnega razvoja. Na samo oblikovanje embalaže in pakiranje zdravil v Sloveniji nimamo vpliva, ker se to odvija na globalnem nivoju.«

mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »V far- macevtski industriji se za pakiranje izdelkov uporablja zelo širok spekter embalažnih mate- rialov, od laminatov, PVC termoformirne folije in drugih materialov z izjemnimi bariernimi lastnostmi, s katerimi uporabniku zagotavlja- mo kakovosten, varen in učinkovit izdelek.

Vsaka odločitev glede izbire ustrezne embalaže je podprta s študijo embalažnih materialov, pri kateri se vsakič ozremo tudi na okolje, da bi ga z embalažo čim manj obremenjevali.«

3. na kakšen način pri razvoju embalaže razmišljate o optimizaciji embalaže, da hkrati ohranite varnost izdelka? kakšni so izzivi za v prihodnje?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Lokalno lahko sodelujemo le v okviru prodajne logistike, ki jo izvajamo v Sloveniji, kjer uporabljamo minimalne količine embalaže, potrebne za

optimalno varnost naših zdravil. Transportna ovojnina zdravil je izdelana iz recikliranih materialov.«

mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Prav tako kot drugje tudi na področju embalaže spremlja- mo in uvajamo nove tehnologije, predvsem pa delujemo v skladu z nacionalnim programom in zakonodajo na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo) ter seveda mednarodnimi normami in standardi. To po- meni, da skrbimo za ločeno zbiranje odpadne embalaže, saj smo vključeni v družbo za ravna- nje z odpadno embalažo SLOPAK, ki zagotavlja izpolnjevanje naših obveznosti.«

4. kakšne so razlike pri embalaži zdravil na recept in pri embalaži ostalih vrst zdravil, ki so na voljo v prosti prodaji? katere novosti upoštevate pri informacijah na embalaži za zdravila?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Razlike pri em- balaži zdravil so odvisne od vrste zdravila in primarne ovojnine.«

mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Največji izziv pri oblikovanju embalaže v prihodnjih letih bo predstavljala uveljavitev evropske zakonodaje o preprečevanju ponarejanja zdra- vil, saj bo zahtevala spremembo konstrukcije sekundarne embalaže kot tiskanje dodatnih podatkov, kar lahko pomeni povečanje dimen- zij embalaže.« 

na oblikovanje embalaže in pakiranje zdravil v sloveniji nimamo vpliva, ker se to odvija na globalnem nivoju.

največji izziv pri oblikovanju embalaže bo predstavljala uveljavitev evropske

zakonodaje o preprečevanju

ponarejanja zdravil.

julij 2014

Emb ALA žA 14 90

35. sLoVenski oskAr ZA emBALAŽo

pri oblikovalskih rešitvah v ospredju kreativnost

in inovativnost

Znani so nominiranci za naslov 35.

Slovenskega oskarja za embalažo, ki poteka v organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Tokrat je žirija odločala v sestavi: red. prof., univ. dipl.

obl. Vladimir Pezdirc (predsednik) ter oblikovalec Janij bavčer in predavatelj dr. Gregor Radonjič (člana). Nominirali so sedem izdelkov, ki se bodo

potegovali za laskavi naslov. Zmagovalca bodo razglasili konec avgusta na sejmu INPAK in AGRA v Gornji Radgoni.

N

a natečaju je sodelovalo 10 podjetij s petnaj- stimi modeli embalaže, med temi je žirija izbrala sedem nominiranih embalažnih kreacij.

Predsednik žirije Vladimir Pezdirc je povedal:

»Žirija je pri ocenjevanju prijavljenih modelov embalaže upoštevala predvsem vse zakonitosti in parametre, ki so potrebni za kvalitetno obli- kovalsko rešitev embalaže. Oblikovalci morajo pri svojem delu upoštevati uporabnostni vidik rešitve, tehnično-tehnološke zahteve, tržne za- konitosti, predpise in standarde ter zakonitosti varovanja okolja, če naštejem le tiste osnovne, ki so nujne pri snovanju nove embalaže. Seveda sta pri ocenjevanju novih oblikovalskih rešitev vedno v ospredju dva pomembna kriterija – kre- ativnost in inovativnost predlagane rešitve.«

Pojasnil je, da nominirane modele embalaže odlikuje predvsem sposobnost oblikovalcev, da so uspeli v kar največji meri uspešno povezati in uravnotežiti vse naštete zahteve v novo, kreativno in inovativno rešitev embalaže.

ž

irija je skladno s pravilnikom natečaja sprejela odločitev, da v ožji krog za najvišjo nagrado nominira naslednje modele embalaže, ki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu prijaviteljev:

ime izdelka: RE-ST – Socialni bivalnik prijavitelj: AANIMA d.o.o., Slovenija avtor modela: AANIMA d.o.o., Mojca

Hruševar Rakušček, Slovenija ime izdelka: Cubix, 01/1 sol, poper,

zobotrebci, 01/2 kuhinjske brisačke, 01/3 kuhinjske ser- viete, 01/4 stojalček/krogec prijavitelj: AV studio d.o.o.

avtor modela: Vasja Grabner

ime izdelka: LEIS – embalaža setov sodob- no oblikovane suhe robe prijavitelj: Gigodesign d.o.o., Slovenija avtor modela: Gigodesign d.o.o., Miha

Klinar, Slovenija ime izdelka: Zložljivo box PP+Filc prijavitelj: K.M.K. Box d.o.o.

avtor modela: K.M.K. Box d.o.o.

ime izdelka: Povratni zaboj za 10 steklenic prijavitelj: Pivovarna Laško, d.d.,

Slovenija

avtor modela: DW PLASTICS – Primož Pislak – Studio Luks, Slovenija

ime izdelka: Pet plastenki za izvirsko vodo Odo (0,5 in 1,5l)

prijavitelj: Pivovarna Laško, d.d., Slovenija

avtor modela: Boris Balant, atelje Balant d.o.o., Slovenija

ime izdelka: Quick-frame« (po višini prilagodljiva embalaža) prijavitelj: Siscor, d.o.o., pooblaščeni za-

stopnik in hčerinsko podjetje družbe Tricor Packaging and Logistic, AG, Nemčija

avtor modela: Tricor Packaging and Logistic, AG, Nemčija 

19. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE,

TEHNIKE PAKIRANJA IN LOGISTIKE

52. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI

SEJEM

23. - 28. 8. 2014 Gornja Radgona

www.pomurski-sejem.si

julij 2014

15 9 0 Emb ALA žA

Oda, izvirska voda

V neokrnjenem gozdu, stran od mestnega hrupa se pod krošnjami visokih dreves skriva izvir Lurd, v katerem se pretaka vrhunska izvirska voda Oda.

Nedotaknjena, točno tako kot želi narava. Dovršena z dolgotrajnim procesom pronicanja skozi plasti dolomita. Zaradi svoje ugodne sestave

vredna požirka vseh generacij. Na letošnjem ocenjevanju ponovno prejemnica Zlate medalje Agra 2014.

Ujeta lepota nove plastenke

Ujeta duša in lepota gozda, kjer domuje le voda. Oda.

Vitka in pokončna, kot so pokončna drevesa, ki v svoji senci varujejo njen izvir. Usmerjena navzgor, v prihodnost.

Njena eleganca in preprostost v ospredje postavljata vsebino. Le vodo in pika.

Ne zgolj lepa, tudi okolju prijazna in ekološka. V Pivovarni Laško veliko pozornosti namenjamo zaščiti vodnih virov in trajnostnemu razvoju, zato je nova plastenka Ode naravi bolj prijazna, za četrtino lažja. K več kot 25 % manjši teži prispeva tudi znižan zamašek.

Kot prva na slovenskem tržišču pa je Odina plastenka opremljena z Braillovo pisavo.

www.oda.si Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško,

T:+386 3 734 80 00, E: info@pivo-lasko.si, W: www.pivo-lasko.si

WORLDSTAR WINNER 2013-2014

Ponosni na Zaboj 10

Tako kot smo leta 1987 v nekdanji državi ponudili prvo pivo v pločevinki, tudi danes v širšem mednarodnem okolju Pivovarna Laško sledi in narekuje trende na področju embalaže.

V letu 2013 je na trg uvedla priročen zaboj za 10 povratnih steklenic ter tako ponovno začrtala smer prihodnjega razvoja embalaže. Ta je v vračljivi embalaži, ki je naravna, 100 % reciklabilna in omogoča večkratno ponovno uporabo.

Inovativnost je bila sprejeta z velikim navdušenjem, saj smo zanjo prejeli prestižno mednarodno nagrado WPO (World Star), na Hrvaškem pa priznanje Regpak 2013 za najboljšo embalažo v regiji.

Gre za inovativen, ergonomično oblikovan, lahek HDPE zaboj za 10 povratnih pivskih steklenic 0,5 L. Zaboj ima centralno ročko ter zunanje ročke iz TPE soft touch materiala, ki omogočajo lažji transport in

hrambo – dodana vrednost za potrošnika, saj je zelo »user friendly«.

Z uvedbo zaboja 1/10 želimo spodbuditi potrošnjo povratne steklene embalaže, ki ima občutno nižji ogljični odtis kot primerljiva nepovratna embalaža, saj jo lahko ponovno uporabimo več kot 30- krat. S tem pripomoremo k zmanjševanju komunalnih odpadkov, nižji porabi surovin in energentov. Zaboj pospešujemo tudi po prodajni plati (socialni vidik) z različnimi akcijami.

Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško,

T:+386 3 734 80 00, E: info@pivo-lasko.si, W: www.pivo-lasko.si

Promocija

julij 2014

90 16 OKOLJE

Novice Zelenega

omrežja

med člani Zelenega omrežja:

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Fotografije: arhiv članov

Hitrejše in učinkovitejše stiskanje odpadne

embalaže

Podjetje Strautmann Umwelttechnik GmbH je predstavilo nov model vertikalne balirke za stiskanje odpadne kartonske in papirne emba- laže. Od standardnih balirk se razlikuje po tem, da omogoča samodejno polnjenje brez ročnega dela in nepotrebnega čakanja, kar je bilo doslej mogoče le pri horizontalnih balirkah. Odpadna embalaža se zbira na mestih nastanka v mobil- nih, zbiralnih vozičkih, ki jih le porinemo v po- dajalno enoto stiskalnice, posebni mehanizem pa potisne material v stiskalno komoro. S tem odpade ročno polnjenje, kot najbolj zamudno opravilo pri stiskanju v vertikalnih balirkah.

Nadaljnji postopek poteka enako kot pri standardnih izvedbah. Prihranjeni čas lahko zaposleni porabijo za koristnejša opravila.

Podajalni mehanizem zavzema le približno 1 m² dodatnega prostora. V trgovskem centru REWE Stenten, kjer novo stiskalnico že upo- rabljajo, ocenjujejo, da bodo na leto na ta način prihranili okrog 1.000 delovnih ur.

Ekora d.o.o.

www.ekora.si

Fotoreciklaža

Kot novost vam v podjetju Kemis d.o.o. ponu- jamo celovit servis (transport, skladiščenje in predelavo) za uporabljene fotokemikalije in ostale materiale. Fotokemikalije se upora- bljajo v fotografski industriji, tiskarstvu in

zdravstvu. Eden vidnejših uspehov na področju varovanja okolja je stranski produkt, ki nastane pri predelavi, KONTRANOX®. Proizveden je s predelavo fotokemikalij in predstavlja okolju prijazno nadomestilo amonijaka kot sredstva za zmanjševanje koncentracije dušikovih oksidov. Uspešno ga uporabljajo predvsem v industriji (v objektih za visokotemperaturni sežig) npr. v cementarnah, kjer učinkovito zmanjšuje koncentacijo dušikovih oksidov v emisijah v zrak. Mislimo in delamo gospodarno in okolju prijazno! To je naše prvo vodilo pri načrtovanju in izvedbi vseh faz in postopkov našega celovitega servisa ravnanja z nevarnimi odpadki – ravno tako tudi na področju ravnanja z odpadnimi fotokemikalijami. Strokovnost, sodobna tehnologija in ustrezna tehnična opre- mljenost nam skupaj s poslovnimi partnerji (Gorenja Surovina Fotoreciklaža ...) omogočajo uspešno doseganje našega cilja: predelati in v proizvodni tok vrniti kar največ sekundarnih surovin in energentov ter tako učinkovito zni- ževati obremenjevanje okolja ter zmanjševati porabo naravnih virov.

Kemis d.o.o.

www.kemis.si

Vrhnika - prva

Zero Waste občina v sloveniji

Vrhnika je prva občina v Sloveniji, ki je bila s strani Zero Waste Europe povabljena, da se pridruži evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste. Povabilo ni zgolj naključje, saj na Vrhniki ločeno zbiranje odpadkov pozna- jo že 20 let in izmed vseh nastalih odpadkov izločijo 76,17 % ter jih oddajo naprej za kori- stno uporabo. Opisani uspehi so plod dela v vrhniškem komunalnem podjetju, kjer pravijo, da je poleg dobre organizacije za uspeh ločene- ga zbiranja odpadkov bistveno osveščanje vseh povzročiteljev odpadkov. Na koncu lanskega leta so z namenom zmanjšanja odloženih od- padkov odprli DEPO, center za ponovno upo- rabo, ki se od drugih centrov ponovne uporabe razlikuje po tem, da naj bi samostojno zbral

Zeleno omreŽje

^{julij 2014}

foto: Edita Fric

9 0 OKOLJE 17 www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

večino sredstev za svoje delovanje in obenem ustvarjal nova zelena delovna mesta. Trenutno je možno izdelke DEPOja kupiti vsako soboto na vrhniški tržnici. V prihodnosti želijo trgo- vino preseliti v prostore v centru mesta.

Pripravil: Jernej Fefer

Komunalno podjetje Vrhnika www.kpv.si

Velenje prvo s trajnostnim

energetskim načrtom

V Mestni občini Velenje se je v sodelovanju z lokalnimi partnerji izvedlo in se še izvaja veliko projektov, ki spodbujajo obnovljive vire ener- gije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE) ter občino vodijo na poti trajnostnega razvoja.

Med partnerji igra pomembno vlogo lokalna energetska agencija KSSENA, ki je za Mestno občino Velenje pripravila Lokalni energetski koncept in Trajnostni energetski akcijski načrt, ki so ga na občini tudi kot prvi dobili odobre- nega, kar je podlaga za zmanjšanje emisij CO2

za 20 % do leta 2020. Na področju URE so naj- pomembnejše postopne energetske sanacije javnih zgradb in energetska rekonstrukcija javne razsvetljave. Poleg solarnih svetilk, ki izkoriščajo dva obnovljiva vira energije, imajo tudi daljinski sistem hlajenja in brezplačni javni mestni prevoz Lokalc. V okviru projekta GUTS (Green Urban Transport Systems) so oblikovali konkretne ukrepe za izboljšanje njegovih storitev, s čimer je Lokalc ekonom- sko učinkovitejši in manj obremenjuje okolje že od leta 2008. Septembra 2012 so v občini vzpostavili sistem BICY, avtomatiziran sistem za brezplačno izposojo mestnih koles, ki so ga razvili v Šolskem centru Velenje. V sistem BICY so vključena kakovostna kolesa slovenskega proizvajalca KRPAN. V Velenju je trenutno 9 postaj, 72 priključnih mest oziroma stojal in 40 koles. V sistem BICY se je doslej vključilo že 1.290 oseb, ki so si kolesa izposodile že 30.590-krat.

Mestna občina Velenje www.velenje.si

nagrada za energetsko učinkovit javni objekt v občini Škofja loka

Občina Škofja Loka je z namenom nižanja okoljskih obremenitev in optimizacije de- lovanja občine v letu 2013 začela aktivno uvajati sistem upravljanja z energijo, najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih občinskih stavbah. Razpis za energetsko učin- kovit javni objekt, ki ga je jeseni 2013 razpisal župan mag. Miha Ješe, je konkreten korak, s katerim želimo k sodelovanju v prihodnje pri- tegniti ne le javne objekte v lasti občine, temveč tudi ostale javne objekte in industrijo. Kriteriji ocenjevanja so bili: znižanje rabe električne energije in toplote v letu 2013 glede na leto 2012; predvideni prihranki, doseženi v ži- vljenjski dobi predstavljenih ukrepov; znižanje okoljskih emisij ter inovativnost in celovitost pristopa. V komisiji sta poleg predstavnikov občine sodelovala mag. Bogomil Kandus, direktor podjetja Enekom d.o.o., in direkto- rica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, Vida Ogorelec. V obdobju, ki je bil predmet razpisa, so stavbe, ki so se prijavile na razpis, skupno prihranile 65,2 MWh elektrike, 158,8 MWh toplote, znižale okoljske emisije za 66,3 tone CO2 in znižale stroške energije za 18.600 evrov. Nagrado za energetsko učinkovit objekt v letu 2013 je med 8 prijavljenimi prejela OŠ Jela Janežiča, ki je za več kot 12 % znižala porabo električne energije in toplote ter za 8 % porabo vode. Za nagrado je šola prejela monitor s softversko opremo za sprotno spremljanje in prikazovanje rezultatov energetskega infor- macijskega sistema. Komisija je podelila tudi posebno priznanje za celostno spodbujanje energetske učinkovitosti. Prejela sta ga Vrtec Škofja Loka in OŠ Škofja Loka – Mesto.

Pripravila: Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor

Občina Škofja Loka www.skofjaloka.si

Gorenja vas-poljane v letu 2013 odložila manj kot 1˝% zbranih mko

»Uspešnost in učinkovitost lokalne skupno- sti, ki ima urejeno gospodarsko javno službo v okviru režijskega obrata občine, nista

naključje, temveč sta plod uspešnega sodelo- vanja, znanja in volje vseh vključenih v verigo ravnanja s komunalnimi odpadki,« pravi dr.

Kristina Knific, ki v občini skrbi za področje ravnanja z odpadki in varovanja okolja že od leta 2008. K temu dodajo: »Svojevrstni izziv pri vzpostavitvi sistema zbiranja predstavlja podeželski značaj območja, redka poselitev in razgibanost terena. Izvedba in nadgradnja v letu 2008 sprejetega Operativnega programa gospodarjenja z odpadki iz gospodinjstev je v letu 2013 prinesla odlične rezultate: odlože- nih je bilo manj kot 1 % zbranih komunalnih odpadkov, ostali so bili oddani na postopke predelave (56 %), skupne sisteme zbiranja (43 %; od tega je 38,7 % embalaže, 2,8 % OEEO, 1,5 % gume) in druge postopke odstranjevanja (11 %). Ob tem pa so stroški gospodinjstev, z enakim obsegom storitev, za 6 % nižji od tistih iz leta 2006.«

Gorenja vas-Poljane www.obcina-gvp.si

Trajnostno sveža sejma inpAk in AGrA

Od 23. do 28. avgusta bosta potekala v Gornji Radgoni najpomembnejši tovrstni sejem v sosedski regiji štirih držav, 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ter INPAK, bienalni 19. mednarodni sejem embalaže, teh- nike pakiranja in logistike. INPAK bo ponujal novosti s področja embalaže, tehnologije za pakiranje in označevanje, skladiščenje in logi- stiko. Na posebni razstavi bo prikazal izdelke, ki sodelujejo na jubilejnem ocenjevanju 35. slo- venski oskar za embalažo. Inštitut za celulozo in papir pripravlja na sejmu strokovne posvete:

Učinkovito ravnanje z odpadno papirno in kartonsko embalažo, Okolju prijazna papirna embalaža: eco design, re-uporaba papirne em- balaže, Papirna embalaža v kmetijstvu in pre- hrani ter Potencial papirne embalaže: trendi in nove funkcionalnosti. Svež program dogajanja je objavljen na www.pomurski-sejem.si.

Pomurski sejem, d.d.

www.pomurski-sejem.si