UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE
Anţe Gabrovšek
Vpliv neposrednih vojaških aktivnosti na pridobivanje kadra za Slovensko vojsko
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE
Anţe Gabrovšek
Mentorica: prof. dr. Ljubica Jelušič
Vpliv neposrednih vojaških aktivnosti na pridobivanje kadra za Slovensko vojsko
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
Vpliv neposrednih vojaških aktivnosti na pridobivanje kadra za Slovensko vojsko
Slovenska vojska se vse od profesionalizacije leta 2004 spopada s kadrovskim pomanjkanjem, kar pomeni, da število zaposlenih upada. Profesionalizacija je pripeljala do dejstva, da mora tudi Slovenska vojska izvajati neposredne aktivnosti z nekaterimi ljudmi, še posebej mladimi, in jih vzpodbujati k zaposlitvi oziroma kakšni izmed oblik sodelovanja v Slovenski vojski.
Kadrovsko pomanjkanje v Slovenski vojski poskušata Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije reševati na različne načine, ki naslavljajo predvsem mlade. So pa te aktivnosti v nekaterih primerih bolj učinkovite, v drugih manj, zato je treba izvajati evalvacije, s katerimi lahko vrednotimo njihov učinek. Če hoče Slovenska vojska doseči kadrovske zahteve, mora biti zanimanje za zaposlitev v Slovenski vojski večje od zanimanja po odhodu iz nje.
Ključne besede: Slovenska vojska, kadrovsko pomanjkanje, neposredne aktivnosti, zanimanje za zaposlitev
Influence of direct military activites on the acquisition of personnel in Slovenian army Since its professionalisation in 2004, the Slovenian Armed Forces have been facing a shortage of staff, which means that the number of employees has been declining. Professionalization has led to the fact that the Slovenian Armed Forces must also carry out direct activities which encourage people, especially young people, to find employment or some form of cooperation in the Slovenian Armed Forces. The Ministry of Defense of the Republic of Slovenia and Slovenian Armed Forces are trying to solve the staff shortage in various ways, mainly addressing young people. However, these activities are in some cases more effective and in some cases less effective, so it is necessary to carry out evaluations through which we can evaluate their effect. If the Slovenian Armed Forces want to meet personnel requirements, the interest in employment must surpass the interest about leaving it.
Key words: Slovenian Armed Forces, shortage of staff, direct activities, interest in employment
4 Vsebina
1 Uvod ... 6
2 Metodološki okvir ... 8
2. 1 Predmet in cilj preučevanja ... 8
2.2 Hipoteza... 9
2.3 Metodologija ... 9
3 Razumevanje in opredelitev temeljnih pojmov ... 10
4 Kadrovsko stanje Slovenske vojske ... 11
4.1 Aktualno stanje – STAS ... 11
4.1.1 Kadrovske potrebe – STAS ... 12
4.2 Aktualno stanje – Sestava pogodbene rezerve ... 12
4.2.1 Kadrovske potrebe – sestava pogodbene rezerve ... 13
4.3 Aktualno stanje – napoteni na prostovoljno sluţenje vojaškega roka oziroma PSVR ... 13
4.3.1 Kadrovske potrebe – napoteni na prostovoljno sluţenje vojaškega roka oziroma PSVR .... 15
4.4 Aktualno stanje – štipendisti za zaposlitev v SV ... 15
4.4.1 Kadrovske potrebe – štipendiranje za sluţbo v Slovenski vojski ... 16
5 Aktivnosti za pridobivanje kadra... 17
5.1 Prostovoljno sluţenje vojaškega roka – PSVR ... 17
5.2 Vojaški tabor ... 19
5.3 Tabor MORS in mladi ... 20
5.4 Štipendije Slovenske vojske ... 20
5.4.1 Višina štipendije in ugodnosti ... 21
5.4.2 Obveznosti štipendistov... 21
5.5 Seznanitev z vojaško dolţnostjo ... 22
5.6 Vojaški konvoji ... 22
5.7 Dan odprtih vrat ... 22
5.8 Sejemske prireditve ... 23
5.9 Prisotnost na velikih dogodkih ... 23
6 Aktivnost vojaškega tabora ... 24
6.1 Program in predmetnik ... 24
5
6.1.1 Kriteriji za izbor udeleţencev vojaškega tabora ... 26
6.1.2 Okvirni program ... 26
6.1.3 Nasveti in usmeritve za udeleţence ... 27
6.2 Vojaški tabor z vidika udeleţenca ... 27
6.2.1 Prva udeleţba in začetni program ... 27
6.2.2 Druga udeleţba in nadaljevalni program ... 30
6.2.3 Tretja udeleţba in nadaljevalni program ... 32
6.3 Vojaški tabor z vidika kandidata na Šoli za častnike ... 34
6.3.1 Priprave na vojaški tabor ... 34
6.3.2 Poveljevanje na vojaškem taboru ... 35
6.4 Vpliv vojaškega tabora na zaposlovanje mladih v Slovenski vojski ... 35
7 Verifikacija hipotez ... 37
7.1 Prva hipoteza ... 37
7.1.1 Štipendiranje za zaposlitev v Slovenski vojski ... 37
7.1.2 Rezervna sestava Slovenske vojske ... 38
7.1.3 Vloge in zaposlitev v Slovenski vojski ... 39
7.1.4 Prostovoljno sluţenje vojaškega roka... 39
7.1.5 Verifikacija prve hipoteze ... 40
7.2 Druga hipoteza ... 40
7.2.1 Vpliv aktivnosti vojaškega tabora na zanimanje o zaposlitvi pri mladih ... 40
7.2.2 Verifikacija hipoteze ... 41
8 Zaključek ... 42
9 Viri ... 45
Kazalo slik Slika 4. 1: Stalna sestava - številčno stanje ... 11
Slika 4. 2: Številčno stanje pogodbene rezervne sestave ... 13
Slika 4. 3: Ţelje za napotitev in napoteni na PSVR ... 14
Slika 4. 4: Vloge in sklenjene pogodbe o štipendiranju ... 15
Slika 7. 1: Pogodbeno opravljanje vojaške sluţbe v rezervni sestavi SV-vloge in pogodbe ... 38
Slika 7. 2: Vloge za zaposlitev in zaposleni v SV ... 39
6 1 Uvod
Republika Slovenija je bila 29. marca 2004, uradno sprejeta v Severnoatlantsko zavezništvo oziroma NATO. Ene izmed najpomembnejših sprememb na področju transformiranja Slovenske vojske v moderno vojsko so se dogajale med samim pridruţevanjem zvezi NATO, saj smo prešli na poklicno popolnjevanje vojske, ki je dopolnjena s pogodbeno rezervo (Šteiner, 2014) . V povezavi s profesionalizacijo, ki je danes v kronološkem smislu ţe precej oddaljena, se je Slovenska vojska (SV), tako kot druge vojske v Evropski uniji, začela spopadati s kadrovskimi teţavami, in sicer s samim pridobivanjem kadra. Trg delovne sile je postal večji in kompleksnejši, SV kot profesionalna vojska pa mora za delovno silo oziroma kader tekmovati z ostalimi podjetji, ki se prav tako promovirajo na trgu dela. Tu lahko vojsko promovira zunanji izvajalec ali pa se promovira sama (Vraničar, 2009). Sam trg delovne sile je za SV kot organizacijo, ki je umeščena znotraj plačilnega sistema javne uprave, v nekaterih primerih tudi nekonkurenčen v njeno škodo, saj ima veliko ostalih delodajalcev, posebej iz gospodarstva, večji manevrski prostor, kar se tiče ugodnosti ter vrednotenja dela (Kopač, 2010). Zaradi vedno večjega obsega nekonvencionalnega vojaškega delovanja, je potreben vedno bolj specializiran vojaški kader, kar pomeni, da mora SV tekmovati za vedno bolj iskan kader, še posebej, kar se tiče elektronskega in kibernetskega delovanja, saj delodajalci v gospodarstvu lahko ponudijo več denarja, kot ga lahko SV v okviru plačilnih razredov javne uprave. Treba je poudariti, da se je v Republiki Sloveniji v dokaj kratkem času uveljavil koncept poklicne vojske, in morda bi bilo bolje, da bi se prehod odvil počasneje in bolj sistematično, saj se je naenkrat odprlo veliko vprašanj, še posebej v povezavi s politiko zaposlovanja. V času profesionalizacije je bil izveden tudi projekt imenovan Projekt prehoda na poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo, skrajšano tudi PROVOJ, projekt pa je bil namenjen pridobivanju znanja o tem, kako voditi poklicno vojsko in pa izkušnje iz primerljivih drţav, ki so prehod na poklicno vojsko ţe izvedle. A se je kljub začetnemu uspehu projekta pričelo upadanje števila zaposlenih (Kopač, 2010). Problem pri opazovanju tujih drţav med izvajanjem tega prehoda pa je bil, da je Republika Slovenija morala svoje sodobne oboroţene sile oziroma svojo vojsko ustvariti, druge drţave pa so se takrat ţe ukvarjale s prestrukturiranjem in organizacijo v novem sistemu poklicnega popolnjevanja, v katerem so skušali doseči večjo učinkovitost in manjšo, poklicno strukturo. Ta razlika v razvoju pa je Sloveniji oteţila opazovanje ter prenos izkušenj iz drugih drţav (Šteiner, 2014).
7
Zaposleni v vojski so v primerjavi z zaposlenimi v civilnem sektorju podvrţeni vojaški disciplini, kršenje katerih pa lahko prinese veliko hujše ukrepe kot zgolj prekinitev delovnega razmerja. Kršitelji so lahko kaznovani z degradacijo, zaporom, v primeru vojne pa tudi s smrtjo (Kopač, 2010). Dejavnik vojaške discipline lahko pri potencialni vojaški delovni sili povzroči nelagodje in nerazumevanje smisla takih ukrepov, to pa jih potem tudi odvrne od zaposlitve v vojski. Poleg ekonomskih dejavnikov pa pri problematiki pridobivanja vojaških kadrov prihaja tudi do izraza vedno večje nerazumevanje pomembnosti vojske in vojaških zadev, saj mladi v današnjih časih v večini niso imeli izkušenj z dogodki, ko bi potrebovali posredovanje vojske, vojska pa tudi ne deluje več obvezno zgolj pri obrambi drţavnega ozemlja, ampak je vedno bolj povezana z nalogami za zagotavljanje miru po svetu. Z vsemi novodobnimi vrednotami, ki vplivajo na odnos ljudi do SV, je treba za uspešno pridobivanje delovne sile vzdrţevati tudi pozitivno javno podobo (Kopač, 2010). Zato je bilo pri soočanju s to problematiko sprejetih ţe veliko bolj ali manj učinkovitih ukrepov, ki zaenkrat še niso uspeli izpolniti zavez različnih dokumentov Ministrstva za obrambo RS in SV, v katerih je bila navedena zahtevana številka zaposlenih v SV. Leta 2010 je Kopač ugotovil, da mladi v Sloveniji do SV gojijo visoko zaupanje v primerjavi z ostalimi političnimi institucijami, še vseeno pa to ni dovolj, da bi se to zaupanje na kakršenkoli način izkazalo tudi pri zanimanju za vojaški poklic med mladimi (Kopač, 2010).
Če sta Jelušič in Papler ugotovila, da so tri ključne točke v sistemu popolnjevanja poklicne vojske, pridobivanje, zadrţevanje in odpust kadrov, se bom jaz v svojem delu osredotočil predvsem na pridobivanje kadrov ter problematiko povezano s tem (Jelušič in Papler, 2006).
Ker na spletu nisem opazil novejših raziskovalnih del, ki bi raziskovala novejše aktivnosti in ukrepe SV, ki so bili sprejeti za okrepitev zanimanja mladih v povezavi z vojaškim poklicem, sem se odločil, da temo svoje diplomske naloge posvetim tej raziskavi, s katero bi lahko tudi ovrednotili do sedaj sprejete ukrepe ter do neke mere ugotovili, ali so smernice kadrovskega popolnjevanja na pravi poti. Obenem bom naredil tudi natančnejšo analizo aktivnosti vojaškega tabora, ki je za dijake in študente ena izmed prvih moţnih spoznavnih točk z ţivljenjem pripadnika Slovenske vojske.
8 2 Metodološki okvir
V naslednjem poglavju bom predstavil metodološko izhodišče ter konceptualni okvir, ki tvori temelj diplomske naloge.
2. 1 Predmet in cilj preučevanja
V nalogi bom predstavil neposredne vojaške aktivnosti, ki jih SV izvaja za povečanje zanimanja med mladimi za zaposlitev v SV. Uvodoma bom pojasnil temeljne pojme, kot so npr. stalna sestava, rezervna sestava, mirnodobna sestava, vojna sestava, popolnjevanje oboroţenih sil. Izhajal bom iz teoretskih konceptov zagotavljanja delovne sile za potrebe vojaških organizacij (Kopač, 2010), v empiričnem delu naloge pa se bom osredotočil na tiste, kjer se vojaška organizacija poskuša neposredno vključiti v izvedbo aktivnosti, s katerimi bi se predstavila na trgu delovne sile. Pri tem me zanimajo zlasti tiste aktivnosti, ki jih vojska organizira v svojih delovnih prostorih, bodisi v vojašnicah, na poligonih ali na terenu (Kosec, 2010).
V empiričnem delu bom analiziral aktualne potrebe SV po novem kadru (Bela knjiga, 2020) in dejansko kadrovsko stanje (Generalštab Slovenske vojske, 2021). Nato bom navedel in analiziral aktivnosti, ki potekajo z namenom pridobivanja novega vojaškega kadra, izpostavil bom aktivnosti, ki ţe potekajo, in tudi tiste, ki bodo uvedene v koledarskem letu 2021 (Postani vojak, 2021).
V nadaljevanju naloge se bom osredotočil na delovanje SV pri izvedbi vojaškega tabora za študente (Vraničar, 2009). Aktivnost vojaškega tabora bom analiziral iz zornega kota udeleţenca vojaškega tabora ter na drugi strani iz zornega kota poveljujočih (kandidati Šole za častnike Slovenske vojske). Vojaški tabor, katerega udeleţenec sem bil tudi sam, bom analiziral z vidika udeleţenca (polnoleten študent, dijak) na vojaškem taboru, se pravi dolţnosti, pravice, delovni načrt, izvajanje vojaških aktivnosti ipd. S pomočjo intervjujev z bivšimi kandidati za častnike, ki so bili na vojaškem taboru v vlogi poveljujočih udeleţencem, bom nato naredil analizo vzajemne koristi aktivnosti vojaškega tabora, saj bom od njih pridobil informacije o tem, kako je vojaški tabor vplival na njihove zmoţnosti poveljevanja, oziroma o tem, če je vojaški tabor vsaj nekakšen pribliţek dejanskemu poveljevanju, ki ga sedaj izvajajo v vlogah poročnikov in nadporočnikov (osebna komunikacija). Zbrane podatke bom analiziral z vidika vpliva vojaških aktivnosti na udeleţence tabora v smeri prepričevanja za morebitno odločitev za vojaški poklic.
9 2.2 Hipoteza
• Neposredne vojaške aktivnosti, ki jih izvajata Slovenska vojska in MORS na področju pridobivanja vojaškega kadra, pozitivno vplivajo na zanimanje mladih za zaposlitev v Slovenski vojski.
• Vojaški tabor pri udeležencih, ki so se že pred udeležbo zanimali za zaposlitev v Slovenski vojski, to zanimanje še okrepi oziroma odpravi še zadnje pomisleke glede zaposlitve.
2.3 Metodologija
V teoretskem delu naloge bom uporabil metodo analize primarnih in sekundarnih virov, v empiričnem delu naloge pa bom uporabil lastna spoznanja iz udeleţbe na vojaškem taboru (opazovanje z udeleţbo) ter intervjuje z izvajalci vojaškega tabora o tem, ali sestavljajo vsebine tabora z vidika pridobivanja kadrov za vojaški poklic. Z intervjuji bom tudi preveril, ali je udeleţba na vojaškem taboru pozitivno vplivala na pripravljenost udeleţencev, da se kasneje pridruţijo SV.
10 3 Razumevanje in opredelitev temeljnih pojmov
Popolnjevanja oboroženih sil ne smemo dojemati in razumeti zgolj kot zagotavljanje nekega osebja, ki je pripravljeno delovati znotraj oboroţenih sil. Ta koncept ima celovitejši pomen, saj popolnjevanje oboroţenih sil pomeni širši nabor ukrepov in postopkov, ki oboroţenim silam zagotavljajo materialno, kadrovsko in ţivalsko oskrbo v miru in vojni. Na strateški ravni lahko popolnjevanje oboroţenih sil razumemo kot časovno, prostorsko in predmetno neomejeno dejavnost, katere naloga je zagotavljati vse, kar je za izvajanje funkcij in nalog oboroţenih sil potrebno (kader, oroţje, oprema, zdravstvena oskrba, ţiveţ itd.) (Kopač, 2010).
Kotnik meni, da je to tudi najpomembnejša primarna dejavnost obrambnega sistema, ki je strateško zelo pomembna za oboroţeno bojevanje. Eno izmed ključih področij popolnjevanja oboroţenih sil je popolnjevanje z ljudmi, saj naj bi človek pod črto imel najodločilnejšo vlogo na bojišču in tudi v miru (Kotnik, 1994). V sami diplomski nalogi bom večinoma govoril o popolnjevanju na področju osebja, razen kadar bom izrecno zapisal drugače.
Slovensko vojsko tvorijo tri različne sestave. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki SV (vojaki, podčastniki, častniki, vojaški usluţbenci in civilne osebe, slednje so zaposlene v vojski, a ne opravljajo vojaške sluţbe). Mirnodobno sestavo tvorijo poklicni pripadniki, pripadniki na prostovoljnem sluţenju vojaškega roka in pripadniki pogodbene rezerve, vojna sestava pa je skupek pripadnikov stalne, mirnodobne in rezervne sestave, slednjo pa tvorijo vsi vojaški obvezniki, ki so dolţni sluţiti (Slovenska vojska, 2021).
Pridobivanje kadrov za zaposlitev je na prvi pogled dokaj enostavno, saj se za prosto delovno mesto objavi razpis, prek katerega se izbere ustreznega kandidata. Praktično pa je potrebno veliko več, saj je treba v obzir vzeti tudi zmoţnosti vsakega kandidata, kot so znanje, sposobnosti ter osebne in socialne lastnosti. Obstajati mora tudi načrt novih zaposlitev, ki temelji na povečanem obsegu dela, katerega obstoječe število zaposlenih ne zmore opravljati (Čujeţ, 2009).
11 4 Kadrovsko stanje Slovenske vojske
Kadrovsko stanje v SV je ena izmed bolj problematiziranih tem v povezavi s SV. V tem poglavju bom naredil analizo aktualnega kadrovskega stanja v SV, raziskane podatke bom interpretiral tako, da bomo lahko po prebranem prepoznali trende, ki zadevajo številčno stanje STAS, pogodbenih rezervistov, število štipendistov, število napotenih na prostovoljno sluţenje. Kot ţe omenjeno se SV od profesionalizacije dalje ukvarja z zagotavljanjem ustreznega števila kadra v svojih vrstah, to pa je zelo zahteven in drag proces. Pomanjkanje vojaške delovne sile, ki v je v SV prisotna ţe kar nekaj let pa lahko dolgoročno predstavlja veliko nestabilnost znotraj nacionalnovarnostnega podsistema. Pri preučevanju kadrovskega pomanjkanja pa je potrebno v obzir vzeti tudi hitro spreminjajočo druţbo ter ekonomijo (Kopač, 2010).
4.1 Aktualno stanje – STAS
Stalna sestava SV po analiziranem grafu, ki prikazuje podatke od leta 2015 naprej, vseskozi izgublja na številčnosti.
Slika 4. 1: Stalna sestava - številčno stanje
(Vir: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021)
12
Slika 4.1, prikazuje graf, ki je bil javnosti ponujen s strani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, da število pripadnikov STAS upada, res pa je, da se je upad zaposlenih v prehodu iz leta 2019 v 2020 zniţal, a je še vedno prisoten (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Ta upad zaposlenih je zaskrbljujoč, saj kljub povečanemu številu zaposlitev (to bo razvidno v nadaljevanju naloge) še vedno več zaposlenih zapusti SV, bodisi zaradi upokojitve bodisi prekinejo delovno razmerje in se odločijo za drugačno poklicno kariero.
Izhajajoč iz tega se SV ne spopada samo s problematiko pridobivanja novega kadra, ampak tudi s problematiko, ki zadeva zadrţevanje ţe obstoječih zaposlenih.
4.1.1 Kadrovske potrebe – STAS
Potrebe po novem kadru v STAS so velike, Bela knjiga o obrambi kot ciljni obseg STAS Slovenske vojske opredeljuje 8.000 pripadnikov v letu 2035. To pomeni, da morata SV in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije najti načine, kako v STAS pridobiti še dodatnih 1.624 oseb, s pridobitvijo katerih bi izpolnili zaveze iz Bele knjige o obrambi. To je ob informacijah, ki so trenutno na voljo, da v Sloveniji vlada kronično pomanjkanje delovne sile v nekaterih delih javnega sektorja (policija, zdravstvo, SV itd.), prav tako pa je manjka nasploh v gospodarstvu, teţko pričakovati, razen v primeru velikih sprememb na trgu dela in tudi v odvisnosti od ostalih faktorjev, ki vplivajo na odločanje o zaposlitvi (Bela knjiga o obrambi, 2020). Glede na kadrovski načrt v SV manjka več kot 1.000 pripadnikov, to pomanjkanje pa se odraţa v vedno večji obremenjenosti zaposlenih, ki morajo opravljati naloge doma in v tujini. Prevelika obremenjenost lahko vodi v še več zaposlenih, ki se odločijo za prekinitev delovnega razmerja.
4.2 Aktualno stanje – Sestava pogodbene rezerve
Pri številčnem stanju sestave pogodbene rezerve je opaziti dva prevoja krivulje. Prvi se je zgodil leta 2017, ko je sestava pogodbene rezerve štela rekordno število pripadnikov zadnjih petih let, do leta 2019 pa se je ta številka zniţala za 163 pripadnikov. Kasneje je opazen ponovni prevoj krivulje navzgor s 699 pripadniki pogodbene rezerve v letu 2020 (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Glede na sliko 4. 2, ni opaziti nikakršnega trenda, dejstvo pa je, da SV ne dosega optimalnega števila pripadnikov pogodbene rezerve.
13
Slika 4. 2: Številčno stanje pogodbene rezervne sestave
(Vir: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021)
4.2.1 Kadrovske potrebe – sestava pogodbene rezerve
Bela knjiga o obrambi kot ciljni obseg sestave pogodbene rezerve opredeljuje 2.000 pripadnikov do leta 2035, kar pomeni, da je treba pridobiti 1.301 pripadnika pogodbene rezerve, kar znaša skoraj dvakrat toliko, kolikor je trenutno aktivnih pogodbenih rezervistov (Bela knjiga, 2018). Ministrstvo za obrambo v letu 2021 kot potrebno število novih pogodbenih rezervistov predvideva številko 600 (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Slika 4. 2 jasno prikazuje, da ne gre pričakovati popolnitve vseh mest v pogodbeni rezervni sestavi, kar pa posledično tudi pomeni, da bodo zaposleni v stalni sestavi še bolj pod obremenitvijo. V primeru popolnjene rezervne sestave bi ta, na vpoklic, lahko razbremenila stalno sestavo, ki se prav tako spopada s kadrovskim pomanjkanjem.
4.3 Aktualno stanje – napoteni na prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma PSVR Tudi pri številu napotitev na prostovoljno sluţenje vojaškega roka v zadnjem času opaţamo porast, saj je bilo leta 2020, kljub pandemiji covida-19, na PSVR napotenih rekordno število
14
kandidatov, 106. Na sliki 4. 3 je videti tudi povečano število ţelja za napotitev na PSVR (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Zaradi določenih sprememb, predvsem denarnih nagrad in ugodnosti, ki jih udeleţenci prostovoljnega sluţenja vojaškega roka pridobijo, je velika verjetnost, da se bo število kandidatov, ki ţelijo opravljati prostovoljno sluţenje vojaškega roka, še povečalo. Porajata pa se vprašanji, če je SV pripravljena na povečane generacije, napotenih na sluţenje, in če je takšen način nagrajevanja na dolgi rok tudi finančno vzdrţen za SV. Predvsem finančna nagrada po zaključenih vseh treh fazah usposabljanja, ki znaša 3.199,00 € neto, je lahko vprašljiva za stalno zaposlene v SV, saj je to za vojaka SV ţe pribliţek njegovemu tromesečnemu zasluţku. Treba bo razmisliti, na kakšne načine še lahko vplivamo na ţeljo mladih, da bi se udeleţili prostovoljnega sluţenja vojaškega roka, saj se je do zdaj večinoma vlagalo v materialne ugodnosti. Zanimivo pa bi bilo raziskati, zakaj prihaja do tako velikih razlik med ţeljami za napotitev na PSVR ter dejansko napotenimi na PSVR. Kot bom tudi v nadaljevanju ugotavljal na nekaterih področjih, mi je nejasno, zakaj SV kljub tako ogromnemu pomanjkanju kadra, ne sprejme vseh ţelja oziroma vlog, ki izpolnjujejo pogoje za napotitev oziroma sklenitev pogodb. Na področju PSVR, bi lahko naredili raziskavo, kdaj se je ta razlika med ţeljami za napotitev in dejansko napotenimi na PSVR začela povečevati in kaj je vzrok, da je bilo leta 2017 ob 193 ţeljah za napotitev, napotenih le 83 kandidatov, medtem, ko je bilo leta 2020 ob le nekaj več ţeljah za napotitev, 197, napotenih občutno več kandidatov, 106.
Slika 4. 3: Ţelje za napotitev in napoteni na PSVR
(Vir: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021))
15
4.3.1 Kadrovske potrebe – napoteni na prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma PSVR
Na Ministrstvu za obrambo so v letu 2021 kot kadrovsko potrebo navedli 300 in več novih napotitev na prostovoljno sluţenje vojaškega roka (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021).
4.4 Aktualno stanje – štipendisti za zaposlitev v SV
Tudi na področju štipendiranja za zaposlitev v SV je bil v primerjavi z zadnjimi leti doseţen napredek, saj je bilo v letu 2020 oddanih rekordnih 106 vlog, odobrenih in sklenjenih pogodb pa je bilo 36, kar pomeni, da se je od leta 2015 zanimanje za štipendijo SV povečalo (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Obstaja pa zelo velik razpon med sklenjenimi pogodbami in vloţenimi vlogami, kar je zanimivo s strani SV, saj kljub pomanjkanju kadra še vedno večino vlog zavrnejo, kar je lahko tudi posledica vedno slabše psihofizične pripravljenosti mladih, sploh kar se tiče gibalnih sposobnosti, ki zadnja leta upadajo, epidemija covida-19 in vse odpovedi športnih aktivnosti, ki so povezane s tem, pa bodo to še drastično poslabšale, saj se veliko mladih ni vrnilo na treninge, športnih vadb pa niso izvajali niti v šoli (Siol.net, 2021). Ponovno pa ne moremo predpostavljati, da je večina zavrnjenih vlog posledica slabe fizične pripravljenosti ali neizpolnjevanje pogojev s strani vlagateljev vlog.
Slika 4. 4: Vloge in sklenjene pogodbe o štipendiranju
(Vir: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021)
16
4.4.1 Kadrovske potrebe – štipendiranje za službo v Slovenski vojski
Na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ţelijo v letu 2021 skleniti novih 230 pogodb o štipendiranju za delo v SV (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2021). Res pa je, da SV daje prednost določenim šolskim in študijskim programom, predvsem tehničnih smeri, kot so strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika ipd. To prednost lahko dijaki in študenti ostalih smeri, predvsem druţboslovnih, razumejo kot znak nezaţelenosti v SV, kar bi lahko na dolgi rok izredno slabo vplivalo na zanimanje za zaposlitev v obrambnih strukturah s strani dijakov in študentov druţboslovnih smeri. Zato bi bilo smiselno razmisliti o tem, ali je primerno, da SV odkrito daje prednost nekaterim smerem, kljub temu da nismo niti blizu ţelene številke zaposlenih, tako v stalni kot rezervni sestavi SV. V prihodnosti se lahko SV sreča tudi s pomanjkanjem druţboslovnega kadra, ker se bo, v primeru, da se tovrstno favoriziranje nadaljuje, do SV skozi leta ustvaril odklonilen odnos. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da se na Fakulteti za druţbene vede veliko študentov, predvsem iz smeri Obramboslovje, sprašuje zakaj prihaja do tega odvračanja. Razumem, da ima SV potrebe po študentih in dijakih z deficitarnimi znanji, a še vseeno ne vidim smisla v tem, da se ob tako velikem pomanjkanju kadra za popolnitev oboroţenih sil SV, študentom druţboslovnih ved dovoli, da izberejo podiplomski študij, kljub temu da izkaţejo veliko zanimanja in znanja na vojaških taborih in PSVR, kot tudi veliko interesa za zaposlitev v SV. V času med podiplomskim študijem, pa si lahko prej zainteresirani študenti za vstop v SV premislijo, ter sprejmejo druge ponudbe za delo. Do tega pa nebi prišlo, če bi SV s pogodbo o štipendiranju podprla vidno zainteresirane ter tudi sposobne študente, ki so ţeleli na tak način pričeti sodelovati s SV.
17 5 Aktivnosti za pridobivanje kadra
SV na najrazličnejše načine sodeluje na trgu dela, da bi pridobila prepotreben kader. V letu 2020 sta Ministrstvo za obrambo in SV v sodelovanju z zunanjimi izvajalci pričela z novim projektom pridobivanja kadra. Glavni namen tega projekta je privabiti in pritegniti mlade, ki so v iskanju poklica, da se odločijo za poklic vojaka oziroma da vstopijo v kakšno drugo obliko sodelovanja s SV. Med te oblike sodelovanja spada tudi prostovoljno sluţenje vojaškega roka, ki je zelo pomembno pri pridobivanju kadrov tako za stalno kot rezervno sestavo. Med drugimi oblikami sodelovanja so tudi dijaški in študentski vojaški tabori ter moţnost štipendiranja oziroma denarne pomoči v času izobraţevanja. Vse te aktivnosti so namenjene predstavitvi SV kot odgovornega in zanesljivega zaposlovalca, vojaški poklic pa se poskuša predstaviti kot privlačen in zanimiv, z moţnostmi uresničevanja lastnih ciljev.
Poleg tega SV letno organizira dneve odprtih vrat, na katerih lahko civilno prebivalstvo spozna vojake, vojašnice in vojaško opremo. Izvajajo se tudi seznanitve z vojaško dolţnostjo, vojaškimi konvoji, sodelovanja na sejemskih prireditvah, na velikih športnih dogodkih, obiski različnih krajev po Sloveniji. Ob izvajanju vseh aktivnosti, pa se moramo zavedati, da je potrebno pridobivati kader le na podlagi resničnih informacij o stanju Slovenske vojske.
Iskalcem zaposlitve se dela v SV ne sme prikazovati kot sanjskega poklica ter samo njegovih pozitivnih plati. Potrebno je izpostaviti tudi slabšo plat zaposlitve v SV, kot na primer odsotnost od doma, kar pomeni tudi kratkotrajno ali dolgotrajno ločenost od druţine.
Predstaviti je treba tudi dejavnike, ki bi jih lahko odvrnili od zaposlitve v SV. Prikazovanje zgolj pozitivnih plati poklica v SV se lahko na dolgi rok maščuje, saj bo vojak v več letih opravljanja vojaškega poklica ugotovil, da mu je bil le ta predstavljen narobe, to pa privede do razočaranja ter morebitne prekinitve delovnega razmerja. Hkrati pa bo svojo izkušnjo delil tudi s svojimi znanci, kar pa povzroči negativno promoviranje SV med morebitnimi iskalci zaposlitve (Jelušič in Papler, 2006).
5.1 Prostovoljno služenje vojaškega roka – PSVR
Po opustitvi obveznega sluţenja vojaškega roka oziroma naborniškega sistema popolnjevanja je pričela SV izvajati aktivnost prostovoljnega sluţenja. V letu 2021 se je dokončno pričel izvajati nov koncept prostovoljnega sluţenja vojaškega roka, h kateremu lahko po novem pristopijo tudi osebe, stare od 18 do 30 let, pred tem je bila zgornja omejitev dopolnjeno 27.
leto v letu sluţenja. Za pristop mora kandidat izpolnjevati določene psihofizične zahteve in tudi zahteve o tem, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja in da ni bil
18
obsojen na več kot trimesečno zaporno kazen zaradi kateregakoli drugega kaznivega dejanja.
Kandidat mora imeti tudi drţavljanstvo Republike Slovenije (Postani vojak, 2021).
Samo usposabljanje se opravlja po programu temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja, večkrat označenega samo s kratico TVSU, ki je usmerjeno na urjenje praktičnih postopkov s poudarkom na vojaški identiteti, psihofizični pripravljenosti, individualnih vojaških veščinah in uporabi vojakove osnovne oboroţitve. Sluţenje je razdeljeno na tri faze, in sicer: prva faza (vojak rezerve) traja pet tednov, druga faza (vojak strelec rezerve) traja šest tednov in tretja faza (vojak) traja dva tedna. Celotno usposabljanje v vseh treh fazah traja trinajst tednov.
Prostovoljec lahko opravi sluţenje v celoti ali zaključi po eni izmed opravljenih faz, preostale pa lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev kandidat zaključi tudi naknadno v kasnejših terminih. Za napredovanje v naslednjo fazo mora kandidat opraviti vse obveznosti prejšnje faze. Ko kandidat v celoti opravi vse faze, dokončno odsluţi vojaški rok (Postani vojak, 2021).
Kandidati oziroma udeleţenci programa TVSU med samim usposabljanjem prebivajo v vojašnicah, izhode iz nje pa jim odobravajo poveljujoči. Sam predmetnik usposabljanja je zelo pester, in sicer kandidat oziroma vojak pridobi znanje o:
- splošnih vojaških predpisih, - postrojitvenih pravilih,
- osnovnem preţivetju in delovanju na bojišču, - radiološki, kemični in biološki obrambi, - inţenirstvu,
- zvezah, - prvi pomoči, - borilnih veščinah, - drţavljanski vzgoji, - orientaciji,
- bivanju na terenu, - preţivetju v vodi,
- osnovnem spuščanju po vrvi,
- osebni oboroţitvi, s katero se izvaja pouk streljanja, - pehotni oboroţitvi SV,
- taktičnih postopkih v napadu in obrambi,
19
zraven pa je kandidat oziroma vojak vseskozi v dobri fizični pripravljenosti, ki jo nadgrajuje z redno kondicijsko vadbo. Eden izmed predmetov usposabljanja je tudi usposabljanje s helikopterjem, ki se izvaja zadnjih nekaj let. Med prostovoljnim usposabljanjem vojaki ne opravljajo straţarskih dolţnosti in nalog, ki so povezane z vojno pripravljenostjo, ne opravljajo pa se niti naloge SV v miru (Postani vojak, 2021).
Po novem in spremenjenem programu imajo kandidati v okviru prostega časa med opravljanjem usposabljanja v vojašnici tudi moţnost pridobivanja nevojaških znanj, ki jih potrebujejo v civilnem ţivljenju, najbolj aktualna je moţnost pridobitve pogojev za opravljanje vozniškega izpita (prva pomoč, CPP, zdravniški pregled itd.).
Po samem zaključku ima vojak, ki je uspešno opravil usposabljanje, tudi prednost pri zaposlitvi v SV oziroma vključitvi v pogodbeno rezervo. Med samim sluţenjem je kandidat upravičen tudi do denarnih prejemkov, ki se razlikujejo po opravljenih fazah in po uspešno zaključenem usposabljanju. Po prvi fazi kandidat oziroma vojak prejme denarno plačilo v višini 836,00 €, po drugi fazi prejme 1.003,00 €, po tretji fazi 334,00 €, in po uspešnem, v celoti zaključnem usposabljanju še dodatnih 1.024,00 €, kar skupaj prinese 3.199,00 € neto (Postani vojak, 2021).
5.2 Vojaški tabor
SV vojaški tabor organizira ţe od leta 1999 naprej, ţe takrat pa je bil eden od primarnih ciljev same promocije SV (Vraničar, 2009). Danes je aktivnost vojaškega tabora namenjena polnoletnim dijakom in študentom, drţavljanom Republike Slovenije, ki se ţelijo preizkusiti v ţivljenju in delu pripadnika SV. Tabor traja dva tedna in je brezplačen, je pa tudi pred udeleţbo na vojaškem taboru treba opraviti zdravniški pregled in privoliti v varnostno preverjanje. Po lastnih izkušnjah zdravniški pregled ni tako zahteven in strog, kot je pred napotitvijo na PSVR. Sam vojaški tabor je na nekaterih fakultetah priznan tudi kot izvedena obvezna praksa (Postani vojak, 2021).
Na samem taboru se udeleţence razdeli po vodih, po katerih, pa je odvisno od njihovega predhodnega vojaškega znanja. Udeleţenci, ki so na taboru prvič, se spoznajo z osebno opremo in oboroţitvijo vojaka, s postrojili brez in z oroţjem, z vojaškim bontonom, z orientacijo na zemljišču in kasneje tudi izvedejo samostojen orientacijski pohod. Pripravijo se na streljanje z različnimi oroţji, kasneje ga tudi izvedejo, vso to znanje pa nato še nadgradijo z osnovnimi postopki vojaka na bojišču, osnovami gorništva, premagovanjem ovir in
20
spoznavanjem radijske zveze. Obstaja tudi višja raven usposabljanja, ki pa je namenjena vsem, ki so bili na taboru predhodno ţe enkrat ali večkrat (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2015).
5.3 Tabor MORS in mladi
Za še nepolnoletne dijake, drţavljane Republike Slovenije, SV organizira tabor MORS in mladi, ki v zadnjih letih poteka v dveh zimskih in dveh poletnih terminih ter je vseskozi časovno načrtovan tako, da sovpada s počitniškim obdobjem dijakov, kar omogoča večjo stopnjo udeleţbe (Postani vojak, 2021).
Udeleţba na taboru je brezplačna, predhodno pa je izveden postopek varnostnega preverjanja vsakega udeleţenca. Udeleţenci, ki so prisotni na taboru MORS in mladi, v šestih dneh prejemajo znanje s področja naslednjih vsebin:
- seznanitev s hišnim redom v vojašnicah in seznanitev z aktivnostmi, ki jih bodo izvajali na usposabljanju,
- zlaganje osebne opreme v omarice, urejanje postelj ter izvajanje redarstva, - uporaba osebne opreme in pravila postrojitve,
- preţivetje v naravi ter gibanje vojaka na bojišču,
- predstavitev pehotnih oroţij Slovenske vojske in celotne opreme Bojevnika 21.
stoletja,
- lasersko streljanje z vojaško osebno oboroţitvijo ter streljanje z malokalibrsko in zračno puško,
- orientacijsko znanje,
- predstavitev Enote za specialno delovanje, Posebne enote za specialno taktiko in Vojaške zdravstvene enote,
- različne športne aktivnosti in bojne igre, - vzdrţevanje oroţja in ostale opreme.
Aktivnost se konča s svečano prireditvijo, na kateri udeleţenci, ki uspešno opravijo s taborom, prejmejo potrdilo o le-tem (Postani vojak, 2021).
5.4 Štipendije Slovenske vojske
SV študentom in dijakom v času izobraţevanja nudi finančno pomoč oziroma štipendiranje.
Dijaki za sodelovanje na natečaju ob vpisu v prvi letnik srednje šole ne smejo biti starejši od
21
18 let, študenti pa ob vpisu v prvi letnik višješolskega oziroma visokošolskega izobraţevanja ne smejo biti starejši od 22 let. Opravi se tudi fizični preizkus, zdravniški pregled, varnostno preverjanje, pogoj pa je tudi izključno samo slovensko drţavljanstvo. Prav tako štipendist v preteklosti ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se ga preganja po uradni dolţnosti, in ne sme biti v preteklosti obsojen na več kot trimesečno nepogojno zaporno kazen.
Štipendije se podeljujejo v skladu z javnim natečajem, ki ga Ministrstvo za obrambo objavi na svoji uradni spletni strani ali v drugih sredstvih javnega obveščanja in informiranja najmanj 60 dni pred pričetkom šolskega leta. Na natečaju je moţno razbrati, koliko štipendij bo podeljenih, kakšne izobraţevalne smeri so zahtevane, kakšna je zahtevana dokumentacija za prijavo na natečaj in ostale formalne podrobnosti, kot so rok za prijavo in podobno. Sam sprejemni postopek poteka v skladu s Programom in kriteriji selekcije za izbor kandidatk in kandidatov za opravljanje vojaške sluţbe (Postani vojak, 2021).
5.4.1 Višina štipendije in ugodnosti
Dijaki prejmejo štipendijo v višini 25 % minimalne slovenske plače, medtem ko prejmejo študenti štipendijo v višini 32 % minimalne slovenske plače. Štipendija se lahko povečuje z dodatki na opravljen letnik, z učnim uspehom in opravljenim TVSU (Postani vojak, 2021).
Poleg štipendiranja so štipendisti upravičeni do različnih ugodnosti, kot so: pomoč pri izdelavi diplomskih nalog, udeleţba na vojaškem taboru, udeleţba na usposabljanjih, udeleţba na selekciji za vstop v šolo za častnike, individualna pomoč posamezniku pri njegovih ţeljah in teţavah (Postani vojak, 2021).
5.4.2 Obveznosti štipendistov
Kot sem ţe omenil, morajo štipendisti opraviti fizični test in zdravniški pregled. Od štipendista je zahtevano redno in odgovorno opravljanje študijskih obveznosti ter usposabljanj, skladno s programom usposabljanja štipendistov. O vseh zadevah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje, je treba obveščati SV oziroma Ministrstvo za obrambo. Ob samem podpisu in sklenitvi delovnega razmerja s SV se štipendist obveţe, da bo delo v SV opravljal najmanj dvakratni čas štipendiranja po končanem šolanju. Če katerekoli od teh obveznosti štipendist ne spoštuje in ne izpolnjuje, se štipendijsko razmerje prekine in mora vrniti do takrat prejeto štipendijo (Postani vojak, 2021).
22 5.5 Seznanitev z vojaško dolžnostjo
Uprave za obrambo vsakoletno organizirajo seznanitve vojaških obveznikov. Na teh seznanitvah fante, ki dopolnijo 18 let, seznanijo s pravicami in dolţnostmi vojaškega obveznika (ZVojD, 1991). Ob seznanitvi so vojaškim obveznikom predstavljene moţnosti zaposlitve v SV, sluţenja prostovoljnega vojaškega roka, sodelovanja v vojaški rezervi, štipendiranja, sodelovanja na vojaških taborih. SV na ogled pripelje tudi določen del vojaške opreme in vozil, katere si lahko vojaški obvezniki kasneje tudi ogledajo (Postani vojak, 2021).
Poudaril bi pomembnost vključevanja ţensk v proces seznanitve z vojaško dolţnostjo, saj je v SV zaposleno kar 16 odstotkov ţensk (Postani vojak, 2021). V članku Slovenske tiskovne agencije oziroma STA, je strokovnjakinja Janja Vuga Beršnak pojasnila, da nas tako velik procent pripadnic v SV postavlja v sam vrh drţav članic zveze NATO (STA, 2018). Po tem bi sklepal, da bi SV oziroma Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, morali pripraviti tudi zakonsko podlago, ki bi v postopek seznanitve z vojaško dolţnostjo vključil tudi dekleta, kjer bi se jim predstavile moţnosti sodelovanja s SV.
5.6 Vojaški konvoji
Na področjih, kjer SV ni redno prisotna, enote teritorialnih polkov 1. in 72. brigade SV organizirajo vojaške konvoje vojaških bojnih vozil, ki obiščejo različne kraje in na ogled razstavijo svojo opremo, oroţje, vozila. Ob tem pa tudi različne uprave za obrambo oziroma njeni zaposleni predstavljajo moţnosti zaposlitve in sodelovanja s SV (Postani vojak, 2021).
5.7 Dan odprtih vrat
SV, največkrat v maju, za vse, ki jih to zanima, odpre vrata svojih vojašnic. Izbira meseca maja kot meseca, v katerem vojašnice odprejo svoja vrata, ni naključna, saj 15. maja pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, kot tudi vsi drţavljani in drţavljanke Republike Slovenije, praznujemo dan Slovenske vojske. Dneve odprtih vrat lahko razumemo kot nekakšno obliko praznovanja, kjer se vojaško-civilni odnosi boljšajo. Pripadniki SV po posameznih enotah izvajajo dinamične predstavitve, predstavijo svojo opremo in oboroţitev, velikokrat pa je, sploh mlajšim obiskovalcem, omogočena voţnja z različnimi vozili in plovili. SV pri prireditvi teh dogodkov sodeluje tudi z ostalimi uniformiranimi poklici v Sloveniji, in sicer s policijo, gasilci, reševalnimi sluţbami ter civilno zaščito. Sodelujejo tudi najrazličnejše organizacije, kot so veteranske organizacije, Zveza slovenskih častnikov, taborniki ipd. (Postani vojak, 2021). Za večjo prepoznavnost in zanimanje civilnega
23
prebivalstva so velikokrat prisotni tudi vrhunski športniki, ki so zaposleni v SV. Če so vojaški konvoji namenjeni interakciji SV s civilnim prebivalstvom v civilnem območju, pa je dan odprtih vrat namenjen interakciji na vojaškem območju, se pravi v vojašnicah (Vodeb, 2007).
5.8 Sejemske prireditve
SV je prisotna tudi na različnih sejemskih prireditvah, kot so sejem Sobra, MOS, AGRA in drugi. Tudi tu se SV predstavlja kot odgovoren zaposlovalec, cilja pa predvsem na mlade iskalce zaposlitve, ki lahko tu pridobijo vse potrebne informacije o moţnostih zaposlovanja in sodelovanja s SV (Postani vojak, 2021).
5.9 Prisotnost na velikih dogodkih
Tudi na velikih športnih in drugih dogodkih SV s svojo prisotnostjo skuša pridobiti pozornost zainteresirane javnosti, ki bi jo zanimala zaposlitev v SV. Obenem SV sodeluje tudi pri izpeljavi večjih športnih in drugih dogodkov, tako da je tudi to nekakšen način promocije (Postani vojak, 2021). SV v enem letu, v kakršnikoli obliki, povprečno podpre tudi do 700 različnih dogodkov. Med večjimi sta zagotovo biatlonska tekma na Pokljuki in smučarski poleti v Planici. SV samo podporo izvaja na najrazličnejše načine, kot so: naleti z zračnimi in vodnimi plovili, cestni prevozi, nočitve v vojaških objektih, zdravstvena oskrba, uporaba vojaških vadišč, sodelovanje gardne enote, nastop orkestra Slovenske vojske ter izposoja in uporaba najrazličnejših sredstev, ki jih ponuja SV (Slovenska vojska, 2021). Eden najodmevnejših športnih dogodkov, ki se v Sloveniji odvijajo na letni ravni, so smučarski poleti v Planici, kjer SV, v skladu s sporazumom o civilno-vojaškem sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije, s svojimi pripadniki pomaga pri pripravi tekmovališča ter okolice. Pripadnice in pripadniki zagotavljajo informacijsko-komunikacijska sredstva oziroma zveze, zdravstveno oskrbo in tudi helikopter za medicinsko pomoč ter posadko za izvajanje le-te. Marca leta 2021 je prav helikopterska posadka poskrbela za še večjo promocijo SV, saj so s svojo hitro in učinkovito pomočjo smučarskemu skakalcu naredili velik vtis tako na domačo kot tujo javnost (24ur.com, 2021). Prisotnost in izvajanje podpore na takih dogodkih ljudem pribliţa SV in tudi vojaški poklic, saj vidijo, da pripadniki in pripadnice SV pomagajo tudi doma, tako pa ljudje SV laţje prepoznavajo kot svojo vojsko.
24 6 Aktivnost vojaškega tabora
Vojaški tabor za študente in dijake je vojaško usposabljanje po posebnem programu, ki je v nekaterih segmentih primerljiv s temeljnim vojaško-strokovnim usposabljanjem in z določenimi vsebinami, ki se pojavljajo na opravljanju selekcije pred odhodom na Šolo za častnike. Vojaški tabor je torej vojaško usposabljanje, v katerem je zajet širok nabor vsebin, s katerimi se bolj temeljito srečamo, če se odločimo za zaposlitev v SV ali za opravljanje temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Treba je poudariti, da vojaški tabor formalno ni primerljiv z nobenim veljavnim programom znotraj vojaškega izobraţevanja. Lahko pa se z opravljenim usposabljanjem po programu Vojaški tabor opravi nekatere strokovne vsebine v povezavi s študijskimi programi na posameznih izobraţevalnih zavodih znotraj Republike Slovenije. Ker sem bil tudi sam trikrat udeleţenec vojaškega tabora, bom dodatno pozornost namenil tej aktivnosti. V nadaljevanju bom analiziral mojo osebno izkušnjo na vojaškem taboru, analiziral bom načrt dela, ki smo ga izvajali. V obzir oziroma analizo bom vzel tudi aspekt poveljujočih, se pravi v prvi vrsti kandidatov šole za častnike.
6.1 Program in predmetnik
Programi izobraţevanja in usposabljanja, ki jih predpiše minister za obrambo, so temeljni dokumenti, ki jih potrebujemo za izvajanje izobraţevanj in usposabljanj. Ti programi običajno zajemajo več komponent:
- ime programa,
- utemeljenost programa, - ciljno skupino,
- cilje izobraţevanja in usposabljanja, - trajanje in čas,
- obvezne načine vrednotenja znanja in stopnje usposobljenosti, - pogoje za vključitev v program,
- pogoje za napredovanje in dokončanje izobraţevanja in usposabljanja, - načelno organiziranost izvajanja izobraţevalnega programa,
- predmetnik,
- metode in merila za vrednotenje znanja in stopnje usposobljenosti, - potrebno znanje s strani izvajalcev programa,
- izgled listine,
25
- avtorje programa, predlagatelja programa, datum sprejema in podatek, kdo ga je sprejel (Vraničar, 2009).
Program se imenuje Vojaški tabor za študente in dijake fakultet in srednjih šol v Republiki Sloveniji in je, kot je iz imena programa razvidno, namenjen polnoletnim študentom in dijakom fakultet ter srednjih šol v Republiki Sloveniji. Program sledi interesu SV za vključitev vojaških modulov oziroma vsebin v javni sistem izobraţevanja. Program polnoletnim drţavljanom Republike Slovenije omogoča, da stopijo v interakcijo s SV in z Ministrstvom za obrambo, v katerih bi lahko bili v prihodnosti tudi zaposleni. Spoznajo delovanje SV in različne strokovne vsebine. Vojaški tabor se z vsebinami in metodami dela predstavlja kot uspešno orodje za promocijo SV (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2015).
Trinajstdnevni tabor in program, ki se izvaja, je mogoče izkoristiti tudi za opravljanje strokovne prakse, ki se opravlja skladno s študijskimi programi znotraj izobraţevalnih zavodov v Republiki Sloveniji. Sama aktivnost se lahko ovrednoti oziroma omogoča pridobitev do petih kreditnih točk znotraj fakultetnega sistema kreditnega vrednotenja.
Program sestavljajo predmetna področja, ki skupaj trajajo 140 ur. Program je razdeljen na pet vsebinskih sklopov, v teh 140 urah pa je vštet tudi rezervni čas in čas za druge aktivnosti.
Vsebinski sklopi se v grobem delijo na:
- Splošni vojaški predpisi in postrojitvena pravila, - Osebno oroţje s poukom streljanja,
- Taktika z osnovami preţivetja in bojevanja na bojišču,
- Metodika vojaškega usposabljanja z osnovami vojaškega voditeljstva, - Športna vzgoja (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2015).
26
6.1.1 Kriteriji za izbor udeležencev vojaškega tabora
Med vsemi prijavljenimi kandidati so udeleţenci programa izbrani glede na prednostni vrstni red, saj je število udeleţencev omejeno na število 100. Prvo prednostno mesto zasedajo študenti fakultet, kjer se uspešno opravljena aktivnost vojaškega tabora šteje študijska obveznost– strokovna praksa. V sklopu študijskih obveznosti se vojaški tabor lahko opravlja na Fakulteti za druţbene vede in Fakulteti za varnostne vede, na Fakulteti za druţbene vede v sklopu predmetov Vojaška praksa in Strokovna praksa. Na drugem mestu so študenti fakultet, kjer se uspešno opravljena aktivnost vojaškega tabora šteje kot opravljena študijska obveznost – obvezna praksa. Na tretjem mestu so študenti fakultet, ki se bodo vojaškega tabora udeleţili prvič. Na četrtem mesu so študenti fakultet, ki so ţe bili na vojaškem taboru. Na petem mestu so polnoletni dijaki srednjih šol. Na koncu pa so še polnoletni drţavljani Republike Slovenije, ki imajo opravljeno najmanj srednjo šolo in niso starejši od 26 let. Vsem prej navedenim kandidatom je skupen pogoj to, da morajo imeti slovensko drţavljanstvo ter podpisano pogodbo o opravljanju oziroma udeleţbi na vojaškem taboru (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2015).
6.1.2 Okvirni program
Sam vojaški tabor običajno poteka na lokaciji Bohinjske Bele, natančneje v vojašnici Boštjana Kekca in njeni okolici (vojaški poligon in vadišče Mačkovec), ali na osrednjem vojaškem vadišču (OSVAD) Poček v okolici Postojne. Aktivnosti se izvajajo ţe pred začetkom vojaškega tabora, saj morajo udeleţenci tabora pribliţno štirinajst dni pred začetkom zadolţiti intendantsko opremo v skladišču uniform Roje. Uraden začetek vojaškega tabora se izvede s prihodom v vojaški objekt Kadetnica Maribor, kjer poteka tudi uvodno urjenje, udeleţence pa se seznani s celotnim programom, načrtom in urnikom naslednjih trinajstih dni. Potem se izvede priprava za premik v vojašnico, največkrat vojašnico Boštjana Kekca v Bohinjski Beli, kjer se prične tudi s samim izvajanjem programa. Po prihodu v vojašnico se izvede zadolţitev ostale opreme in oroţja, s katero oziroma katerim se udeleţenci seznanijo in pričnejo z usposabljanjem. Med drugim in osmim dnevom tabora se izvaja usposabljanje, največkrat v sami vojašnici ali njeni širši okolici. Deveti dan se izvede premik na prostor za taborjenje, vojaški poligon ali vadišče, kjer se postavi tabor in kasneje nadaljuje z usposabljanjem.
Trinajsti dan se udeleţenci vrnejo v vojašnico, kjer razdolţijo opremo in se pripravijo na zaključek tabora ter kasnejši odhod. Udeleţenci, ki vojaški tabor uspešno opravijo, prejmejo
27
potrdila. Sledi odhod, ki je organiziran s strani SV, saj je za vse udeleţence ponujen transport in odlaganje po poti z avtobusom (Ministrstvo za obrambo, 2015).
6.1.3 Nasveti in usmeritve za udeležence
Pred samim začetkom vojaškega tabora udeleţenci prejmejo določene usmeritve in nasvete glede udeleţbe na aktivnosti. Usmeritve udeleţencem razlagajo, da za čas vojaškega tabora postanejo uniformirani pripadniki SV, s tem pa je na njih tudi odgovornost, saj morajo slediti pravilom, skladnim s pogodbo, ki jo podpišejo pred prihodom na vojaški tabor. Poleg splošnega bontona je treba upoštevati tudi posebna pravila obnašanja:
- Strogo spoštovanje vseh varnostnih ukrepov.
- Vse aktivnosti se izvaja skladno z navodili in ukazi poveljnikov.
- Uniforma na terenu iz varnostnih razlogov ni zdruţljiva z nakitom.
- Za vse osebne predmete in zadolţeno opremo odgovarjaš sam(a).
- Na usposabljanju je prepovedano uţivanje alkohola ali drugih omamnih sredstev.
- Uporaba mobilnih telefonov je dovoljena v prostem času. Svetujemo smiselno uporabo teh aparatov. Zavedajte se terenskih razmer, morebitnih moţnih poškodb sofisticiranih naprav, za katere SV ne prevzema odgovornosti (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 2015).
6.2 Vojaški tabor z vidika udeleženca
V sledečem poglavju bom naredil analizo aktivnosti vojaškega tabora na podlagi lastnih izkušenj. Vojaškega tabora sem se udeleţil trikrat, prvič na osnovnem nivoju, drugič in tretjič na bolj zahtevnem, nadaljevalnem nivoju.
6.2.1 Prva udeležba in začetni program
Prvič sem se vojaškega tabora udeleţil v prvem letniku univerzitetnega izobraţevanja na Fakulteti za druţbene vede, smer Politologija – Obramboslovje. Ob vpisu sem izbral predmet Vojaška praksa, katero smo izvajali z udeleţbo na vojaškem taboru, ki si ga moral tudi uspešno zaključiti, da je bil predmet pozitivno ocenjen.
V mesecu aprilu 2018 smo opravili zdravniški pregled, ki je vseboval tako fizično kot psihično komponento. Pred samim pričetkom pa smo prevzeli in zadolţili intendantsko opremo. Tabor je potekal od 2. do 14. julija 2018 v vojašnici Boštjana Kekca v Bohinjski Beli ter širši okolici, terenski del pa na osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni.
28
Pričetek vojaškega tabora se je odvil pred vojaškim objektom Kadetnica Maribor, kjer smo bili ţe ob prihodu razdeljeni po učnih vodih, ki so jim poveljevali kandidati Šole za častnike.
Skupaj nas je bilo v prvem učnem vodu 24, 6 pripadnic in 18 pripadnikov, vsi pa smo na koncu usposabljanje tudi uspešno opravili. Po uvodnem spoznavanju in podpisu pogodbe smo se najprej seznanili s pravilno nošnjo uniforme in osnovnimi postrojitvenimi pravili, ki so sprva predstavljali največji izziv. Med samim izvajanjem različnih postrojitvenih povelj je ţe prvič prišlo do pomislekov o smiselnosti teh ponavljanj s strani nekaterih udeleţencev, ki so tudi v nadaljevanju tabora imeli veliko teţav z razumevanjem in prepoznavanjem hierarhične ureditve, ki ureja SV. Po začetnih seznanitvah in nagovoru poveljujočega in odgovornega za izvedbo aktivnosti vojaškega tabora smo se z avtobusi premaknili v Bohinjsko Belo, natančneje v vojašnico Boštjana Kekca, kjer smo zadolţili oroţje ter ostalo bojno opremo.
Naslednjih šest dni smo preţiveli v vojašnici in njeni okolici, kjer smo se seznanili z oroţjem, ki smo ga uporabljali, natančneje z avtomatsko puško M-70 AB2. Imeli smo kopico izobraţevanj in učnih ur glede uporabe zvez, različnih oroţij, orientacije, kartografije, prve pomoči, preţivetja v naravi in podobno. Zaradi po mojem mnenju prevelikega obsega tem in snovi, ki nam je bila predavana v teh šestih dneh, je imelo veliko udeleţencev teţave s kasnejšim praktičnim izvajanjem pridobljenega teoretičnega znanja. Tu bi lahko na Šoli za častnike program malce prilagodili glede na to, ali gre za nadaljevalni ali začetni program, saj nekateri udeleţenci ob začetku tabora niso poznali niti osnovnih vojaških izrazov. Za laţje razvrščanje udeleţencev po strokovnem znanju, ki ga premorejo, bi lahko ţe pred začetkom tabora izvedli informativni preizkus znanja, s katerim bi poveljujoči pred samo izvedbo tabora vedeli, kakšne vsebine je udeleţencem sploh smiselno predavati in razlagati. Ker v primeru, ko nekdo ne ve, kaj okvirno pomeni vojaški izraz kritje, ne more prejemati znanja oziroma tem s področja premikanja po bojišču, kjer je kritje ena izmed osnovnih aktivnosti vojaka, da zagotovi varen premik svojega vojaškega kolega. Ampak razumem, da je v interesu pripravljavcev programa Vojaški tabor čim večja zanimivost in obseg tem. Verjamem, da je na opravljanju programa Temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja več časa za temeljitejše razumevanje snovi, saj je tudi samo preverjanje usvojenega znanja stroţje, hkrati pa tudi pogoj za prehod med fazami. Izvedli smo tudi plezanje na urejeni plezalni steni Iglica v Bohinjski Beli ter brodenje čez visoko vodo v skupini. Po opravljenem temeljnem rokovanju z oroţjem oziroma TRO smo bili teoretično in praktično pripravljeni za izvajanje streljanja z ostrimi naboji, ki smo ga izvajali v naslednjih dneh. Po šestih dneh smo izvedli premik na osrednje vadišče Postojna, kjer smo pričeli s terenskim usposabljanjem. Tu nismo več prebivali v vojašnici, ampak v bivalnih šotorih, ki jih je postavil in pripravil logistični
29
polk SV. V prvih dneh na vadišču smo pripadniki vseh vodov izvedli streljanje z osebno oboroţitvijo M 70 AB2 ter malokalibrsko puško. Potem smo pričeli s spoznavanjem delovanja na bojišču na nivoju oddelka in kasneje tudi na nivoju voda, kar nam je delalo kar nekaj teţav, saj je na nivoju voda delovanje kompleksnejše, na nivoju čete pa še bolj. Med terenskimi aktivnostmi je do izraza prišla fizična nepripravljenost nekaterih udeleţencev, kar je posledično pripeljalo do posameznih psihičnih teţav, še največ v času izvajanja pohodov v deţju, saj je deţ in nasploh vreme, ki telesne aktivnosti naredi še teţje (mraz, veter, vročina, pripeka itd.), pri posameznih udeleţencih vse manjše pomisleke o njihovi lastni sposobnosti za opravljanje določenih nalog še dodatno okrepil. Fizična nepripravljenost je po mojem mnenju eden glavnih razlogov, ki pri udeleţencih pripelje do poškodb, saj gredo nekateri v določenih trenutkih čez svoje zmoţnosti, kar je ob predpostavki, da imaš potem dovolj časa za počitek, seveda tudi zaţeleno. Na vojaškem taboru tega časa ni, to pa vodi v vedno večjo utrujenost udeleţencev, ki posledično niso več popolnoma osredotočeni na izvajanje raznih nalog, kar pripelje do: nepravilnosti pri hoji ob obremenitvi, nepravilnega prehajanja v leţeči strelski poloţaj, nepravilne nošnje nahrbtnika, nepravilne nošnje vojaške obutve in podobnih nevšečnosti. Naštete nepravilnosti, ki se največkrat dogajajo ob veliki utrujenosti, pripeljejo do poškodb, ki v nekaterih primerih udeleţencem tudi preprečijo uspešen zaključek tabora. Tu bi veljalo razmisliti, če bi bilo smiselno v sklopu postopkov pred samim vojaškim taborom uvesti tudi manjše preverjanje gibalnih sposobnosti s predloţitvijo nekakšnega vadbenega programa, ki bi udeleţencem pred samim vojaškim taborom pomagal dosegati določeno fizično pripravljenost, ki posledično zmanjša moţnost nezaţelenih poškodb. Samo usposabljanje na terenu je imelo tudi nek cilj, saj se je vse znanje, ki smo ga usvojili udeleţenci vojaškega tabora, pa tudi naši poveljujoči, kandidati Šole za častnike, preneslo na izvedbo zaključne vaje, kjer so sodelovali vsi vodi in smo delovali na nivoju čete. Zaključno vajo so spremljali tudi številni slovenski mediji, predstavniki fakultet, predstavniki političnih krogov.
Na prvem vojaškem taboru sem pridobil veliko osnovnega znanja in tudi nadgradnjo ţe prej obstoječega, ki sem ga pridobil v civilnem ţivljenju. Prvič sem se seznanil z vojaškim načinom ţivljenja in to mi je zelo ustrezalo. So nas pa tudi opozorili, da sta to zelo skoncentrirana predmetnik in urnik, torej ni realno pričakovati tako časovno zaostrenega urnika v primeru, da bi se zaposlili v SV. Med udeleţenci tabora je bilo veliko študentov, ki so menili, da se bodo ponovno udeleţili vojaškega tabora, sploh v primeru, da se bo izvajal nadaljevalni program. Teme, ki smo jih spoznavali, so mi bile zanimive in tudi dobro
30
predstavljene, tako da je treba pohvaliti tudi takratne kandidate šole za častnike, ki so nam predajali znanje ter ostale informacije.
6.2.2 Druga udeležba in nadaljevalni program
Leta 2019 sem se za drugo udeleţbo na vojaškem taboru odločil sam, saj mi je bil prejšnji tabor tako zanimiv, da sem se prijavil tudi na drugega, še posebej zato, ker se je izvajal po nadaljevalnem programu, kar pomeni, da smo doseţeno znanje na prvem vojaškem taboru krepko nadgradili.
Postopek pred taborom je bil enak kot pri prvem, le da smo zadolţili več vojaške opreme, ta pa je bila tudi novejša, saj smo zadolţili skoraj celotno opremo Bojevnika 21. stoletja. To je bil tudi indikator, da sta SV in Ministrstvo za obrambo namenila več sredstev za izvedbo tabora.
Vojaški tabor 2019 je potekal od 1. do 14. julija, tokrat v celotni izvedbi v vojašnici Boštjana Kekca v Bohinjski Beli in njeni okolici ter na vadbišču Mačkovec. Ob začetku aktivnosti vojaškega tabora smo bili tudi razporejeni po učnih vodih, ampak tokrat se je izvajal nadaljevalni program, katerega slušatelji smo bili udeleţenci prvega učnega voda. Naš vod je bil sestavljen iz enajstih udeleţencev, kar je poveljujočim predstavljalo nekaj preglavic, saj v SV učni vod največkrat šteje okoli 30 vojakov, ki so kasneje razdeljeni po oddelkih. Dva izmed udeleţencev prvega voda, sta bila tudi štipendista SV in sta se vojaškega tabora morala udeleţiti. Takoj se je videlo, da bo ta vojaški tabor za nas teţji, tako s psihičnega kot fizičnega vidika, saj ni bilo več uvajanja, ampak je bilo takoj od nas pričakovano določeno predhodno znanje in fizična pripravljenost na višjem nivoju kot leto prej. Tudi ob samem prihodu v vojašnico Boštjana Kekca smo imeli drugačen urnik od ostalih učnih vodov, saj smo več časa preţiveli na terenu. Hitreje smo opravili tudi temeljno rokovanje z oroţjem, saj je bilo od nas pričakovano, da predavano snov predelamo hitreje, kljub temu da smo uporabljali drugačno oroţje kot lansko leto. Uporabljali smo predvsem novejše in bolj sofisticirano avtomatsko oroţje, FN 2000S, ki je v uporabi tudi v stalni in rezervni sestavi SV. Poleg tega smo uporabljali tudi sofisticirano vojaško opremo, kot je: nočnogled, daljinomer, radio zveze in podobno. Tudi premik na vadišče Mačkovec je bil bolj naporen, saj smo ga izvedli nenapovedano in ob določenem psihofizičnem pritisku, ki je od nas zahteval hitro in razsodno uporabo do tedaj usvojenega znanja. Ob povečanih psihofizičnih pritiskih je znotraj voda prišlo tudi do padca morale, saj so bili nekateri prvič v ţivljenju tako daleč izven tako imenovane cone udobja. Udeleţenci, ki smo bili fizično in psihično v takih trenutkih bolj
31
pripravljeni, smo morali na najrazličnejše načine dvigovati moralo med ostalimi udeleţenci.
Večji del vojaškega tabora 2019 smo udeleţenci prvega voda preţiveli na terenu, po gozdovih v okolici vadišča Mačkovec. Hrana in pijača sta bili zagotovljeni, a nista prihajali v taki obliki kot v vojašnici ali bivalnih prostorih. Tako je bilo tudi s spancem, saj je bilo spanje omejeno oziroma ni bilo določene fiksne ure, ob kateri se spanje prične, večkrat pa je bil spanec prekinjen zaradi izvajanja straţarskih dolţnosti in podobno. Pred vojaškim taborom 2019 sem ob izvajanju raznih aktivnosti dostikrat izkusil, kako se človek počuti, ko je dehidriran in sestradan, a nikoli nisem izkusil, kaj točno se dogaja s človekom, ko ne izvaja spanca skladno s svojim biološkim ritmom. Ko smo s soudeleţenci izvajali premike po gozdovih okoli vadbišča Mačkovec, smo nekaj noči spali tudi po manj kot štiri, nekateri tudi tri ure. To je po pribliţno treh dneh na pravzaprav vseh udeleţencih iz našega voda rezultiralo v stanju, ko smo ob opravljanju nočnih straţarskih dolţnosti pričeli z blaţjimi halucinacijami, sploh ob uporabi nočnogledov. Tudi potem, ko smo se vrnili v bivalne šotore na vadbišču Mačkovec in nam je bil občasno omogočen osemurni spanec, tega nismo mogli izkoristiti, saj so se naša telesa in predvsem moţgani delno privadili na spanec v obsegu petih ali šestih ur. Eden od soudeleţencev je bil zadnje dni terenskega usposabljanja vseskozi na robu svojih zmoţnosti, večkrat je hotel tudi odnehati. Tu se je izkazala vsa moč ekipnega duha, saj smo udeleţencu pomagali pri prenašanju njegovega nahrbtnika, pijače, hrane ter ostalih teţkih stvari. Ob tem pa smo spoznali tudi pomen reka oziroma pregovora: »Ekipa je močna toliko kot njen najšibkejši člen,« saj smo ob vseh hitrih premikih in ognjenih stikih z navideznim nasprotnikom morali skrbeti za tega udeleţenca in se ves čas obnašati, kot da gre za realno situacijo. Tudi to leto smo izvedli plezanje po urejeni plezalni steni Iglica, le da smo ga izvedli v bojni opremi, kar je stvar nekoliko oteţilo, izvedli pa smo tudi hitro spuščanje po jeklenici, kar je bilo za večino udeleţencev prvo srečanje s to gorniško tehniko. Dva izmed enajstih udeleţencev prvega voda se za plezanje v bojni opremi nista odločila, saj nista bila prepričana v svojo pripravljenost, da bi vzpon lahko opravila. Na nivoju voda smo izvajali urjenje iz delovanja na bojišču, tudi tu pa se je opazilo, da gre za nadaljevalni program, saj nam je bilo predanega veliko novega znanja, ki pa smo ga lahko uporabili tudi na zaključni vaji, katero so izvedli vsi učni vodi vojaškega tabora 2019 na nivoju čete. Med samim urjenjem smo se predvsem tisti, ki smo izkazali ţeljo po nadaljevanju svoje kariere v Šoli za častnike, večkrat izmenjavali v vlogi poveljnikov oddelkov, kdaj tudi kot poveljnika voda.
Naši poveljujoči so nas v različnih situacijah hoteli pripeljati do trenutka, ko smo izpostavljeni voditeljskim in poveljniškim dilemam, ob tem pa so od našega načina poveljevanja in vodenja ţeleli predvsem to, da ostanemo mirni in razsodni. Takšnih izzivov
32
pred samim taborom nisem pričakoval, sem pa zaradi njih pridobil ogromno znanja, ki ga bom najverjetneje lahko izkoristil tudi v svoji morebitni poklicni karieri. Urili smo se tudi za postopek izkrcavanja iz vojaškega transportnega helikopterja in vkrcavanje na njega. Tudi zaključno vajo smo pričeli s taktičnim izkrcavanjem iz vojaškega transportnega helikopterja, potem pa smo izvedli koordinirano vajo z ostalimi učnimi vodi.
Vojaški tabor 2019 mi je z vidika vojaških veščin in znanj dal največ izmed vseh treh taborov, predstavljal pa je tudi večji fizični in psihični pritisk. Vseh enajst udeleţencev je tabor uspešno zaključilo, kar je glede na psihofizično stanje v določenih trenutkih res presenetljivo.
Tu moram ponovno izpostaviti vrhunsko raven kandidatov za častnike SV ter ostalih inštruktorjev na Šoli za častnike, saj so nam predali znanje in veščine, ki jih bomo lahko uporabili tudi ob morebitnem nadaljevanju karierne poti v vrstah SV, obenem pa so vseskozi spodbujali udeleţence vseh vodov, ko je prišlo do teţkih in napornih situacij, s čimer so tudi odlično promovirali SV in pripravljenost njenih zaposlenih. S takrat poveljujočimi, sedaj ţe častniki SV, letno izvajamo zabavno druţenje oziroma piknik, kjer se srečamo vsi udeleţenci prvega voda iz leta 2019, kar je še en dokaz tega, kako se lahko neka skupina ljudi poveţe v trinajstih dneh. Vezni členi te skupine so po mojem mnenju vso trdo delo in teţki trenutki, ki ljudi zbliţajo ali popolnoma razdvojijo.
6.2.3 Tretja udeležba in nadaljevalni program
Leta 2020 sem z udeleţbo in opravljenim vojaškim taborom opravil tudi predmet Strokovna praksa na Fakulteti za druţbene vede. Tudi v tem letu je bilo veliko udeleţencev, ki so na tabor prišli drugič, tretjič, nekateri tudi četrtič, kar pomeni, da se je ponovno izvajal nadaljevalni program.
Tudi pred vojaškim taborom 2020 je bil postopek enak kot pred prejšnjima dvema.
Intendantska oprema je bila podobna tisti iz leta 2019, kar nam je prihranilo nekaj časa, saj smo opremo ţe dobro poznali.
Vojaški tabor 2020 je potekal od 6. do 19. julija, prav tako na širšem območju vojašnice Boštjana Kekca in vadišča Mačkovec. Tudi na tem taboru smo del aktivnosti izvedli v vojašnici, del pa na terenu. Prvi oziroma nadaljevalni vod smo sestavljali: ena udeleţenka in sedemnajst udeleţencev. Aktivnosti so bile tematsko podobne tistim, ki smo jih izvajali na taboru leta 2019. Mogoče se je izkazalo, da je v nadaljevalnem programu veliko odvisno od poveljujočih in njihovih predhodnih izkušenj v SV, saj smo na vojaškem taboru 2019 za
