UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Tjaša BONČA
POMEN DOJENJA ZA OTROKE, MATERE IN DRUŽBO
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Tjaša BONČA
POMEN DOJENJA ZA OTROKE, MATERE IN DRUŽBO
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana
THE IMPORTANCE OF BREASTFEEDING FOR MOTHERS, INFANTS AND ITS IMPACT ON SOCIETY
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za živilstvo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Evgena Benedika in za recenzentko izr. prof. dr. Andrejo Čanžek Majhenič.
Mentor: doc. dr. Evgen BENEDIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za živilstvo
Recenzentka: izr. prof. dr. Andreja ČANŽEK MAJHENIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za zootehniko
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Mentor:
Recenzentka:
Datum zagovora:
Tjaša Bonča
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 613.953.11:618.63(043)=163.6
KG dojenje, prehrana otrok, vpliv na matere, zalivančki, humano mleko, mlečni nadomestki, vpliv na zdravje, kronične nenalezljive bolezni, kognitivne funkcije, ozaveščenost, spodbujanje, priporočila
AV BONČA, Tjaša
SA BENEDIK, Evgen (mentor), ČANŽEK MAJHENIČ, Andreja (recenzentka) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo LI 2021
IN POMEN DOJENJA ZA OTROKE, MATERE IN DRUŽBO
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana) OP VII, 26 str., 3 pregl., 1 sl., 107 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Dojenje je naraven in najprimernejši način hranjenja dojenčkov, saj preprečuje pojav zaostanka v razvoju, zdravstvenih zapletov ter smrti otrok, prinaša pa tudi številne prednosti doječim materam. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled literature o pomembnih sestavinah humanega mleka, vplivu dojenja na otroke in njihove matere ter dejavnike, ki vplivajo na odločitev za dojenje. Humano mleko vsebuje pomembna hranila in funkcionalne komponente, ki otroka ščitijo pred okužbami in vnetji, potrebne pa so tudi za njegovo nadaljnjo rast ter razvoj. S pogostim dojenjem se zmanjša število hospitalizacij in stroškov zdravljenja, povečajo pa se razpoložljiva sredstva zdravstvenih ustanov. Kljub mnogim pozitivnim učinkom in priporočilom, naj bodo otroci izključno dojeni v prvih 6 mesecih življenja, trenutni podatki o dojenju po svetu niso spodbudni. Za izboljšanje stanja bo v prihodnosti potrebno predvsem množično ozaveščanje širše javnosti, saj je zavedanje o prednostih, ki jih ta način hranjenja prinaša otrokom in njihovim materam, eden izmed pomembnih dejavnikov pri odločitvi za dojenje. Pri zaščiti dojenja in uspešnem poteku ima lahko precejšnjo vlogo tudi poostren nadzor nad mlečnimi nadomestki ter dovolj izobraženo zdravstveno osebje. Pomemben korak k napredku v zadnjem času predstavljajo še Novorojencu prijazne porodnišnice, Dojenju prijazne zdravstvene ustanove in Dojenju prijazna mesta.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 613.953.11:618.63(043)=163.6
CX breastfeeding, infant nutrition, impact on mothers, formula fed infants, human milk, infant formula, health effects, chronic non communicable diseases, cognitive
functions, awareness, encouragement, recommendations AU BONČA, Tjaša
AA BENEDIK, Evgen (supervisor), ČANŽEK MAJHENIČ, Andreja (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and Technology
PY 2021
TI THE IMPORTANCE OF BREASTFEEDING FOR MOTHERS, INFANTS AND ITS IMPACT ON SOCIETY
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition) NO VII, 26 p., 3 tab., 1 fig., 107 ref.
LA sl AL sl/en
AB Breastfeeding is natural and most appropiate way of infant feeding, as it prevents developmental delay, health issues and infant death, though it also positively contributes to breastfeeding women. The aim of this thesis was to review the literature of important human milk components, to discover how big o fan impact breastfeeding has on mothers and children, and what are the factors with a significant role in decision to breastfeed. Human milk contains several crucial nutrients and functional components with an ability to prevent infections and inflammations, while they also carry an important role in child growth and development. Frequent breastfeeding contributes to fewer hospitalisations and lower health costs while it also contributes to the increase of hospital's financial resources. Despite an enormous evidence of positive effects and recommendations to exclusively breastfeed in first 6 months, the current breastfeeding situation in the world is rather insufficient. For future improvement mass awareness will be needed as understanding the importance of breastfeeding largely influences the decision to breastfeed. A tighter control over infant formula and clinician's education also plays an important role in breastfeeding protection and its duration. Furthermore, The Baby Friendly Initiative and Breastfeeding friednly cities represent a large step towards increasing the number of breastfeeding.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO PREGLEDNIC ... VI OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... VII
1 UVOD ... 1
2 PREGLED OBJAV ... 2
2.1 O DOJENJU PO SVETU IN V SLOVENIJI ... 2
2.3 SESTAVA HUMANEGA MLEKA ... 3
2.3.1 Vrste mleka tekom laktacije ... 3
2.3.2 Makrohranila humanega mleka ... 4
2.4 SPREMINJANJE SESTAVE MLEKA V ODVISNOSTI OD OTROKOVEGA IN MATERINEGA STANJA ... 5
2.5 POMEMBNE KOMPONENTE HUMANEGA MLEKA IN NJIHOV VPLIV NA OTROKOVO ZDRAVJE TER RAZVOJ ... 6
2.5.1 Oligosaharidi humanega mleka ... 6
2.5.2 Mikrobiota humanega mleka ... 6
2.5.3 Laktoferin ... 7
2.5.4 Imunoglobulini ... 7
2.6 VPLIV DOJENJA NA OTROKE ... 8
2.6.1 Zmanjšanje pojava bolezni v otroštvu ... 8
2.6.2 Otrokov razvoj čeljusti in okusa ... 9
2.6.3 Možgani in inteligenčni kvocient ... 10
2.6.4 Debelost ... 10
2.6.5 Sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni ... 11
2.7 VPLIV DOJENJA NA MATERE ... 11
2.7.1 Kratkoročne prednosti ... 11
2.7.2 Dolgoročne prednosti ... 12
2.7.2.1 Rak dojk in jajčnikov ... 12
2.7.2.2 Sladkorna bolezen... 13
2.7.2.3 Srčno-žilne bolezni in krvni tlak ... 13
2.8 VPLIV DOJENJA NA DRUŽBO ... 13
2.9 POMEMBNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZA DOJENJE... 14
2.10 MLEČNI NADOMESTKI IN ZAŠČITA DOJENJA ... 15
3 ZAKLJUČEK ... 16
4 VIRI ... 17 ZAHVALA
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Vsebnost makrohranil in energijska vrednost v humanem kolostrumu ter humanem mleku (Gidrewicz in Fenton, 2014). ... 3 Preglednica 2: Energijska vrednost in sestava mleka mater nedonošenih in donošenih dojenčkov v 2. tednu laktacije (Gidrewicz in Fenton, 2014)... 6 Preglednica 3 : Ključne sestavine humanega mleka in njihova glavna funkcija (Ballard in Morrow, 2013; Gila-Diaz in sod., 2019) ... 8
KAZALO SLIK
Slika 1: Sestava suhe snovi zrelega humanega mleka (Iglesia in sod., 2020 :63) ... 5
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
BDNF iz možganov pridobljeni nevrotrofični dejavnik DHK dokozaheksaenojska kislina
EGF epidermalni rastni dejavnik EPK eikozapentaenojska kislina
GCSF dejavnik stimulacije granulocitnih kolonij GDNF glijski nevrotrofični dejavnik
HIV virus humane imunske pomanjkljivosti
IFN interferon
IGF inzulinu podoben rastni dejavnik IgG imunoglobulin G
IL interlevkin
IQ inteligenčni kvocient
MK maščobne kisline
MUC mucin
sIgA sekretorni imunoglobulin A SZO Svetovna zdravstvena organizacija TNF - α dejavnik tumorske nekroze α TNF - β transformirajoči dejavnik β VEGF vaskularni endotelijski faktor
1 UVOD
Sposobnost laktacije in sekrecija mleka sta svojevrstni lastnosti vseh sesalcev, sestava mleka pa med vrstami precej variira. Le-ta je namreč prilagojena izključno potrebam potomcev (Oftedal, 2012). Namen dela je bil opraviti pregled objav o pomenu dojenja za otroke, matere in družbo, ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na odločitev za dojenje in katere so najpomembnejše sestavine humanega mleka. Vsebnost le-teh se v primerjavi z mlečnimi formulami prilagaja fiziološkim potrebam otroka in se spreminja v času laktacije, med dnevom in vsakim podojem. Sestava mleka se spreminja tudi glede na zdravstveno stanje matere in otroka, njegov spol, donošenost ali nedonošenost ter število sorojencev (Italianer in sod., 2020; Galante in sod., 2018; Congiu in sod., 2019). Materino mleko je kompleksna bioaktivna tekočina z več sto komponentami in je edini idealni naravni vir tekočine ter hranil v prvih mesecih otrokovega življenja, ki zadosti vsem njegovim potrebam (Vetorazzi in Hoyer, 2020).
Za optimalno zdravje in razvoj vsakega posameznika je v življenju najpomembnejših prvih 1000 dni oziroma čas od spočetja do 2. leta starosti. Tedaj otrok raste in se razvija najhitreje, zato je dovoljšni vnos hranil izrednega pomena (Thousand days, 2021a). Izpostavljenost neugodnim dejavnikom in primanjkljaj hranil v tem obdobju lahko vodi v nepopravljive posledice, ki se lahko prenašajo iz ene generacije na drugo (Thousand days, 2021a; Vetorazzi in Hoyer, 2021). V tem obdobju, imenovanem tudi ''okno priložnosti'', je dojenje eden ključnih dejavnikov, saj funkcionalne sestavine humanega mleka poleg zaščite pred zdravstvenimi zapleti zagotavljajo optimalni razvoj organov, imunskega in prebavnega sistema (Thousand days, 2021b; Vetorazzi in Hoyer, 2021). Zavedanje o izrednem pomenu dojenja se širi z rezultati številnih raziskav, ki potrjujejo, da dojeni otroci umirajo redkeje, imajo manj zdravstvenih težav v otroštvu, redkeje obolevajo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odraslosti in imajo boljše kognitivne sposobnosti od zalivančkov – otrok, hranjenih z mlečnimi nadomestki (WHO, 2016). Ugodni učinki dojenja se odražajo tudi z zdravjem žensk, pri katerih redkeje opažajo poporodno depresijo, debelost, kronične nenalezljive bolezni in raka dojk ter jajčnikov (Victora in sod., 2016). Nadalje bi posledično poleg zdravega življenjskega sloga pomembno vlogo pri izboljševanju kakovosti življenja imel tudi povečan delež dojenja (WHO, 2016).
Izključno dojenje brez tekočin in druge hrane se priporoča v prvih 6 mesecih otrokovega življenja, zaželeno pa je tudi kasneje v času uvajanja goste hrane, dokler to želita mati in otrok (WHO, 2021a). Kljub priporočilom in mnogim prednostim, ki jih prinaša tovrsten način hranjenja, pa opažajo, da se na svetu v zadnjih dveh desetletjih skoraj 2 od 3 otrok ne dojita (WHO, 2021b). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) si do leta 2025 prizadeva povečati delež izključno dojenih otrok, mlajših od 6 mesecev, na 50%, vendar je trenutni delež nezadovoljiv in znaša okrog 40% (WHO, 2016).
Na odločitev za dojenje vplivajo različni dejavniki, predvsem ozaveščenost o prednostih, ki jih dojenje prinaša, strokovna pomoč pri dojenju in morebitne kontraindikacije. V primerih, ko dojenje zaradi zdravstvenega stanja matere ali otroka ni kontraindicirano, je potrebno ženskam omogočiti vso podporo pri dojenju, mlečne nadomestke pa v prehrano vključiti le kot izhod v sili (Keister in Werner, 2008). Mlečni nadomestki namreč ne morejo posnemati sestave materinega mleka, ki je s širokim spektrom učinkovin najprimernejša prehrana otroka. S povečanjem števila dojenja, bi lahko v bližnji prihodnosti vplivali na zmanjšanje števila smrti otrok in žensk, hkrati pa širši družbi omogočili boljše življenjske pogoje (WHO, 2016).
2 PREGLED OBJAV
2.1 O DOJENJU PO SVETU IN V SLOVENIJI
SZO priporoča izključno dojenje v prvih 6 mesecih otrokovega življenja in kasneje po pričetku uvajanja goste hrane, dokler to želita mati in otrok (WHO, 2021b). Izključno dojenje pomeni, da dojenček poleg materinega mleka ne uživa nobene druge hrane ali tekočine, niti vode, pri čemer so izjema kapljice, sirupi, vitamini, minerali, rehidracijske tekočine oziroma druga zdravila (Gregorič in sod., 2019). Dojenje se svetuje že v prvi uri po rojstvu, ki je lahko ključna za preživetje mnogih otrok. Kljub temu opažajo, da se na svetu v prvi uri življenja 3 od 5 otrok ne dojijo, kar predstavlja 78 milijonov otrok, izpostavljenih večji verjetnosti zdravstvenih zapletov in smrti. Največ otrok se v prvi uri življenja doji v Vzhodni in Južni Afriki, najmanj pa v Vzhodni Aziji ter pacifiških državah. Razlogi za to so različni, v večini primerov pa gre za okrnjeno podporo pri dojenju in pomanjkanje znanja zdravstvenega osebja (WHO, 2018a). SZO zato opozarja, da je za nadaljnji napredek in doseganje ciljev na področju dojenja izrednega pomena predvsem izobraževanje strokovnega kadra, ki pri dojenju nosi veliko odgovornost (WHO, 2016). Dober primer v zahodnih državah sveta predstavlja Srbija, kjer so med letoma 2010 in 2014 opazili kar 43 % povečanje števila dojenja (WHO, 2018a). V Sloveniji medtem opažajo, da se v prvih dneh in tednih življenja doji 90,2 % dojenčkov, s starostjo pa se njihov delež zmanjšuje. Pri 6 mesecih se doji 54,6 % dojenčkov, od teh pa je izključno dojenih le 5,5 % dojenčkov (Gregorič in sod., 2019).
2.2 PREHRANA PRVIH 1000 DNI
Prehrana je eden izmed temeljnih dejavnikov, ki vpliva na dolgoročno zdravje vsakega posameznika, njen vpliv pa sega v najzgodnejše razvojno obdobje. V prvih 1000 dneh, času od spočetja do 2. leta starosti, otrok raste in se razvija najhitreje (Thousand days, 2021c).
Proces epigenetske modifikacije deoksiribonukleinske kisline je tedaj najbolj aktiven, možganske celice pospešeno rastejo in se diferencirajo, obenem pa prihaja do mielinizacije nevronov ter sinteze sinaps.
Čeprav se možgani razvijajo še kasneje v odrasli dobi, je njihova rast v prvih 1000 dneh najhitrejša, zadostna prehranjenost pa je pri tem izrednega pomena (Cusick in Gieorgieff, 2013). Obdobje prvih 1000 dni imenujemo tudi ''okno priložnosti'', saj se tedaj vzpostavijo osnove optimalnega zdravja in razvoja, izpostavljenost neugodnim dejavnikom ter pomanjkanje hranil pa lahko vodi v nepopravljive posledice. V otroštvu in odrasli dobi se to kaže predvsem z večjo verjetnostjo pojava motenj v razvoju, zdravstvenih zapletov in kroničnih nenalezljivih bolezni. Dojenje, ki velja za zlati standard hranjenja, je pri tem poleg materinih življenjskih in prehranskih navad ključnega pomena. Humano mleko poleg ključnih hranil namreč vsebuje tudi biološko aktivne sestavine, ki zagotavljajo uspešno rast in razvoj predvsem imunskega, prebavnega ter živčnega sistema, obenem pa zmanjšujejo pojav zdravstvenih zapletov v otroštvu in odraslosti (Cusick in Gieorgieff, 2013; Thousand days, 2021c).
2.3 SESTAVA HUMANEGA MLEKA 2.3.1 Vrste mleka tekom laktacije
Prvo mleko, imenovano mlezivo ali kolostrum, ki se v majhnih količinah izloča v prvih dneh po porodu, je goste konsistence in vsebuje višjo koncentracijo antioksidativnih komponent ter beljakovin (Visentainer in sod., 2018; Tekauc Golob, 2021). Zaradi visoke vsebnosti zaščitnih komponent, predvsem sekretornih imunoglobulinov A (sIgA), laktoferina in levkocitov, ga imenujemo tudi ''otrokovo prvo cepivo''. Ima blag odvajalni učinek, kar pripomore k odvajanju prvega blata in zmanjšanju verjetnosti pojava zlatenice. Izloča se v manjših količinah, vendar kljub temu zadosti vsem otrokovim potrebam v prvih dneh (Tekauc Golob, 2021). Po 2-4 dneh ga nasledi prehodno, 2 tedna kasneje pa zrelo mleko.
Le-to v primerjavi s kolostrumom vsebuje manj beljakovin in več maščob ter laktoze (Tekauc Golob, 2021; Gidrewicz in Fenton, 2014). Zrelo mleko je sestavljeno iz 80% vode, preostalih 20% pa predstavljajo mikrohranila, vitamini, minerali, hormoni, rastni faktorji, encimi in druge biološko aktivne komponente, pomembne za otrokov razvoj ter zdravje (Iglesia in sod., 2021).
Preglednica 1: Vsebnost makrohranil in energijska vrednost v humanem kolostrumu ter humanem mleku (Gidrewicz in Fenton, 2014).
Kolostrum Zrelo mleko
Energijska vrednost (kcal/l) 540 630
Beljakovine (g/100 ml) 2 1
Maščobe (g/100 ml) 1,8 3,4
Laktoza (g/100 ml) 5,6 6,5
2.3.2 Makrohranila humanega mleka
Polovico otrokovega energijskega vnosa predstavlja maščoba humanega mleka, ki je pomemben vir energije, njena vsebnost pa niha tekom dneva in med vsakim podojem (Iglesia in sod., 2021). Koncentracija mlečne maščobe znaša med 32 in 36 g/l, najnižja je v jutranjih in nočnih urah, najvišja pa predvsem zgodaj zvečer (Visentainer in sod., 2018; Iglesia in sod., 2021). Z vsebnostjo maščobe niha tudi energijska vrednost mleka, ki znaša med 650 ter 700 kcal/l (Ballard in Morrow, 2013). Prednje mleko, ki se izloči na začetku podoja je bolj vodeno in bogatejše s ključnimi vodotopnimi komponentami, zadnje mleko na koncu podoja pa je energijsko bogatejše in vsebuje od 2 do 3-krat več maščobe (Saarela in sod., 2005; Koletzko, 2017). Z naraščanjem njene koncentracije med praznjenjem dojke narašča tudi povprečna velikost maščobnih kroglic. Njihova zunanja membrana sestoji iz lipidnega dvosloja, ki ga sestavljajo fosfatidilholin, sfingomielin, holesterol in visoko bioaktivne komponente kot so cerebrozidi, gangliozidi in druge. V notranjosti maščobne kroglice se nahajajo triacilgliceridi, ki so vir esencialnih maščobnih kislin (MK) (Koletzko, 2017). Od teh so najpomembnejše dolgoverižne večkrat nenasičene MK, odvisne predvsem od materine prehrane (Iglesia in sod., 2021; Visentainer in sod., 2018). Linolna kislina (C 18:2, n-6), je prekurzor arahidonske kisline (C 20:4, n-6), medtem ko se iz alfa linolenske kisline (C 18:3, n-3) sintetizirata dokozaheksaenojska kislina DHK (C 22:6, n-3) in eikozapentaenojska kislina EPK (C 20:5, n-3). Te so ključne za otrokov kognitivni razvoj, njegov razvoj vida, imunskega sistema in motorike (Visentainer in sod., 2018). Glede na trenutne raziskave jih povezujejo z uspešno rastjo in razvojem, višjim inteligenčnim kvocientom (IQ) dojenih otrok, manjšim pojavom okužb, atopičnega dermatitisa, astme, rinitisa ter debelosti v otroštvu (Visentainer in sod., 2018; Koletzko, 2017). Ključna sestavina humanega mleka so tudi beljakovine, ki so vir esencialnih aminokislin, potrebnih za otrokovo rast in razvoj, nekatere beljakovine pa imajo pomembno zaščitno funkcijo (Iglesia in sod., 2021). Njihova koncentracija je najvišja predvsem v mleku mater nedonošenčkov, medtem ko v zrelem mleku znaša med 9 in 12 g/l (Gidrewicz in Fenton, 2014; Iglesia in sod., 2021). Mlečne beljakovine humanega mleka so iz dveh frakcij – kazeinov in serumskih beljakovin, največji delež slednjih predstavljajo α laktalbumin, laktoferin, sIgA, encimi, lizocim in serumski albumini (Ballard in Morrow, 2013).
Večino ogljikovih hidratov v humanem mleku predstavlja laktoza, katere delež znaša med 67 in 78 g/L, pomemben delež pa predstavljajo tudi neprebavljivi oligosaharidi humanega mleka s pomembno zaščitno in razvojno funkcijo (Iglesia in sod., 2021; Aly in sod., 2018).
2.4 SPREMINJANJE SESTAVE MLEKA V ODVISNOSTI OD OTROKOVEGA IN MATERINEGA STANJA
Humano mleka je izjemno edinstveno, saj se njegova sestava pod različnimi pogoji spreminja in prilagaja otroku, zato velja za najpopolnejšo prehrano. Na sestavo humanega mleka vpliva že otrokov spol, saj je energijska vrednost mleka žensk, ki so rodijo dečke, višja od energijske vrednosti mleka žensk, ki rodijo deklice (Powe in sod., 2010). Sestava mleka se spreminja tudi glede na to, ali je otrok donošen ali ne. Nedonošenčki, rojeni pred 37. tednom gestacijske starosti, imajo nizko porodno maso in so podvrženi hujšim zapletom, za katerimi letno umre 1 milijon nedonošenčkov (WHO, 2018b). Mleko njihovih mater je bogatejše z maščobami, beljakovinami in zaščitnimi komponentami: sIgA, laktoferinom, lizocimom, z žolčnimi solmi stimuliranimi lipazami, rastnimi faktorji in oligosaharidi humanega mleka (Underwood, 2013). Nižjo gestacijsko starost in porodno maso imajo pogosto tudi dvojčki in trojčki. Mleko njihovih mater je zato bogatejše z beljakovinami, ki imajo pomembno zaščitno in razvojno funkcijo (Congiu in sod., 2019). Na sestavo mleka obenem vplivajo tudi okužbe otroka in matere, saj se poveča predvsem vsebnost sIgA in levkocitov (Hassiotou in sod., 2013). Tovrstno spremembo so zaznali tudi v mleku mater, okuženih s koronavirusom kjer se je vsebnost levkocitov 8-krat povečala, več pa je bilo tudi sIgA in imunoglobulinov G (IgG), ki so omilili aktivnost virusa (Yu in sod., 2021; Pace in sod., 2021). Koncentracija teh zaščitnih komponent je bila prav tako večja tudi v mleku žensk, cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech (Perl in sod., 2021).
39,50%
31,50%
5,90%
6,10%
5,50%
3,00%
2,20% 4,30% 2,00% Vitamini, minerali, hormoni in bioaktivni peptidi - 39,5%
Laktoza - 31,5 %
enkrat nenasičene maščobne kisline - 5,9%
nasičene maščobne kisline - 6,1%
Oligosaharidi in glikopeptidi - 5,5%
serumske beljakovine - 3%
večkrat nenasičene maščobne kisline - 2,2%
holesterol - 4,25%
kazeini - 2,0%
Slika 1: Sestava suhe snovi zrelega humanega mleka (Iglesia in sod., 2020 :63)
Preglednica 2: Energijska vrednost in sestava mleka mater nedonošenih in donošenih dojenčkov v 2. tednu laktacije (Gidrewicz in Fenton, 2014).
Mleko mater nedonošenčkov
Meko mater donošenih dojenčkov
Energijska vrednost (kcal/l) 71 67
Beljakovine (g) 1,5 1,3
Maščobe (g) 3,5 3,0
Laktoza (g) 5,7 6,2
Oligosaharidi (g) 2,1 1,9
2.5 POMEMBNE KOMPONENTE HUMANEGA MLEKA IN NJIHOV VPLIV NA OTROKOVO ZDRAVJE TER RAZVOJ
2.5.1 Oligosaharidi humanega mleka
Oligosaharidi humanega mleka so številčna in kompleksna skupina strukturno raznolikih nekonjugiranih glikanov, ki predstavljajo velik delež humanega mleka. Sestavljeni so iz zaporedja 5 monosaharidov: glukoze, galaktoze, N-acetilglukozamina, N-acetilneuraminske in sialične kisline (Bode, 2012). So pomembni prebiotiki, saj spodbujajo rast specifičnih in za otroka koristnih bakterij, ki s patogenimi mikroorganizmi tekmujejo za hranila ter preprečujejo njihovo razmnoževanje (Ballard in Morrow, 2013; Bode, 2012). Obenem oligosaharidi zagotavljajo tudi neposredno obrambo pred okužbami. Vežejo se namreč na površino otrokove črevesne sluznice, zaradi njej podobne strukture pa jih patogeni prepoznajo kot vezavno mesto. Ti se posledično namesto na glikane črevesne sluznice vežejo na oligosaharide, kar onemogoči prenos okužbe. Dojeni otroci so zaradi tovrstnega učinkovanja oligosaharidov posledično bolje zaščiteni pred okužbami z norovirusi in rotavirusi kot otroci, hranjeni z mlečnimi nadomestki. S tem so izpostavljeni manjši verjetnosti pojava hujših drisk in drugih nalezljivih bolezni (Weichert in sod., 2016; Walsh in sod., 2020). Oligosaharidi so tudi vir sialične kisline, potrebne za razvoj otrokovih možganov in kognitivnih sposobnosti. Posmrtne analize novorojenčkov namreč kažejo, da so bile koncentracije sialične kisline, vezane na gangliozide in beljakovine, v možganih dojenih otrok občutno višje kot pri zalivančkih, kar naj bi vplivalo na višji IQ dojenih otrok (Wang in sod., 2003).
2.5.2 Mikrobiota humanega mleka
Sprva je veljalo prepričanje, da je humano mleko sterilno, vendar si je danes stroka enotna glede spoznanja, da se v njem nahaja mnogo koristnih bakterijskih združb (Ballard in Morrow, 2013). Do danes je bilo iz humanega mleka izoliranih več kot 200 različnih bakterijskih vrst, otrok pa naj bi na dnevni ravni zaužil med 1×105 in 1×107 bakterij.
Prevladujoči rodovi bakterij humanega mleka so: Staphylococcus, Streptococcus, Enterococcus, Veionella in Bifidobacterium. ter rodovi mlečnokislinskih bakterij:
Lactobacillus, Lactococcus, Weisella, Pediococcus in Leuconostoc (Rodriguez, 2011).
Bakterije humanega mleka se pomembne za vzpostavljanje zdrave črevesne mikrobiote, pri čemer pomembno funkcijo pripisujejo predvsem mlečnokislinskim bakterijam in bifidobakterijam. (Solís in sod., 2010). Slednje predstavljajo večino bakterij humanega mleka in so povezane z izboljšano rastjo dojenih otrok, boljšim odzivom na cepiva in z manjšo verjetnostjo pojava nekrotizirajočega enterokolitisa (Huda in sod., 2014). Njihov primanjkljaj poveča verjetnost pojava alergijskih reakcij in črevesnih težav, ki so pogostejše pri otrocih, hranjenih z mlečnimi nadomestki. Precejšen delež mikrobiote humanega mleka predstavljajo tudi bakterije vrste Staphylococcus epidermis. Te so povsem odsotne v mlečnih nadomestkih, skupaj z bifidobakterijami pa zavirajo rast patogenih mikroorganizmov, s katerimi tekmujejo za hranila in otroka posledično ščitijo pred okužbami (Rodriguez, 2011).
Mikrobiota humanega mleka pripomore k ojačenju črevesne pregrade, izboljšuje aktivnost makrofagov, hkrati pa spodbuja nastajanje sIgA in mucinov ter spodbuja specifični imunski odziv (Isolauri, 2012).
2.5.3 Laktoferin
Druga najpogostejša beljakovina humanega mleka je glikoprotein laktoferin. Ta patogenim mikroorganizmom odvzema železo, kar preprečuje njihovo nadaljnje razmnoževanje in ščiti otroka pred okužbami. V humanem mleku je na laktoferin vezanih 20-45% železa, kar pripomore k dobri biorazpoložljivosti in manjši verjetnosti anemije dojenih otrok (Aly in sod., 2018). Poleg visoke afinitete za vezavo železovih ionov, lahko laktoferin veže tudi manganove, cinkove in bakrove ione, obenem pa spodbuja rast želene črevesne mikrobiote ter pripomore k razvoju črevesnega epitelija (Baker in Baker, 2005). Za otrokovo zaščito sta pomembna tudi razpadna produkta laktoferina - laktofericin in laktoferampin, z neposrednim protibakterijskim in protiglivnim delovanjem (Aly in sod., 2018).
2.5.4 Imunoglobulini
Imunoglobulini so protitelesa, sposobna prepoznavanja patogenih mikroorganizmov. V mleku prevladujejo sIgA, ki s fagocitozo in citotoksičnim učinkovanjem preprečujejo pritrjanje patogenov na črevesno sluznico, s čimer onemogočajo njihov vdor v celice. V nižjih koncentracijah se v mleku nahajajo tudi imunoglobulini M, ki povzročajo aglutinacijo patogenov, medtem ko IgG sprožajo odziv B limfocitov (Cacho in sod., 2017; Hassiotou in sod., 2013).
Preglednica 3 : Ključne sestavine humanega mleka in njihova glavna funkcija (Ballard in Morrow, 2013;
Gila-Diaz in sod., 2019)
Sestavina humanega mleka Ključna funkcija
Rastni dejavniki
Epidermalni rastni dejavnik (EGF) Razvoj črevesja in celjenje poškodb Iz možganov pridobljeni nevrotrofični dejavnik
(BDNF)
Rast in razvoj živčnega sistema Glijski nevrotrofični dejavnik (GDNF)
Inzulinu podoben rastni dejavnik (IGF-I, IGF-II) Rast tkiv
Vaskularni endotelijski rastni dejavnik (VEGF) Razvoj krvožilnega sistema Hormoni
Somatostatin Kalcitonin
Regulacija rasti
Adipokini
Leptin, grelin, adiponektin, rezistin, nesfatin, obestatin in apelin
Regulacija presnove, uravnavanje telesne in maščobne mase
Celice
Matične celice Razvoj imunskih celic
Makrofagi Fagocitoza patogenih mikroorganizmov
Mucini
MUC1 in MUC4 Zaščita pred vnetji
Citokini
Dejavnik tumorske nekroze α (TNF-α), Interlevkina: IL-6 in IL-8, Interferon γ (IFN-γ)
Spodbujanje vnetnih odzivov Transformirajoči dejavnik β (TNF-β),
Dejavnik stimulacije granulocitnih kolonij (GCSF) Interlevkina: IL-7 in IL-10
Zaviranje vnetnih odzivov
2.6 VPLIV DOJENJA NA OTROKE
2.6.1 Zmanjšanje pojava bolezni v otroštvu
Eden od vodilnih razlogov za smrt otrok, mlajših od 1 leta, je sindrom nenadne smrti otroka, ki je pogost pojav tudi v razvitejših državah sveta. V Združenih državah Amerike nenadno umre okrog 3400 otrok na leto, v Veliki Britaniji pa več kot 200 (CDC, 2020; NHS, 2018).
Sindromu so najbolj izpostavljeni predvsem nedonošenčki in dojenčki z nizko porodno maso, večina pa nenadno umre v prvih 6 mesecih (NHS, 2018). Izključno dojenje lahko zmanjša verjetnost nenadne smrti za 73%, manj pogosto dojenje pa za 45% (Hauck in Thompson, 2011). Ugotavljajo, da se dojeni otroci v primerjavi z zalivančki hitreje prebudijo iz spanja pri 2 in 3 mesecih starosti, ko je pojav nenadne smrti najpogostejši (Horne in sod., 2004).
Pogost vzrok smrti dojenčkov je tudi nekrotizirajoči enterokolitis oziroma odmrtje tankega črevesja, ki se največkrat pojavi pri nedonošenčkih. Opazili so, da se je verjetnost te bolezni
z dojenjem zmanjšala za 58%, predvsem zaradi učinkovanja zaščitnih komponent humanega mleka - imunoglobulinov, laktoferina, lizocimov in oligosaharidov (WHO, 2016;
Underwood in sod., 2015). Njihovi učinki se kažejo tudi z manjšim pojavom hujših drisk in z 72% manjšo hospitalizacijo zaradi potreb zdravljenja le-teh (WHO, 2016). Pri dojenih otrocih opažajo tudi manjšo verjetnost pojava retinopatije nedonošenčkov, ki je glavni razlog izgube vida pri dojenčkih, prav tako je manj vnetij srednjega ušesa, okužb dihal in respiratornih zapletov (Zhou in sod., 2015; CDC, 2018; WHO, 2016;). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2016 naj bi se z dojenjem hospitalizacija otrok zaradi pljučnice zmanjšala za 57%. Poleg imunomodulatornih komponent v mleku imajo pomembno zaščitno funkcijo tudi β-karoten in vitamina C ter E, katerih antioksidativno učinkovanje je boljše v primerjavi z antioksidanti v mlečnih nadomestkih (Zhou in sod., 2015). Zalivančki so posledično izpostavljeni delovanju ožjega spektra funkcionalnih sestavin kar vpliva na pogostejši pojav zravstvenih zapletov kot pri dojenih otrocih (Gila- Diaz, 2019).
V razvitem svetu je eden pogostejših vzrokov smrti otrok in mladostnikov otroški rak, ki se v zadnjih letih pojavlja pogosteje (Amitay in Boker, 2015). Levkemija ali rak kostnega mozga je stanje, pri katerem pride do nenadzorovanega razraščanja in kopičenja belih krvničk, ki izrivajo zdrave krvne celice (Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, 2021). Ugotavljajo, da je pri otrocih, izključno dojenih 6 mesecev ali več, pojav levkemije 20% manjši kot pri tistih, ki nikoli niso bili dojeni, medtem ko dojenje v krajšem obsegu pojav te bolezni zmanjša za 9%. Na manjšo verjetnost pojava levkemije pomembno vplivajo predvsem protitelesa humanega mleka in imunološko aktivne komponente, ki v otrokovem telesu sprožijo protivnetne obrambne mehanizme.
Za razliko od humanega mleka, so le-te povsem odsotne v mlečnih nadomestkih (Amitay in Boker, 2015). Poleg mnogih prednosti, ki jih omogoča predvsem dlje trajajoče in izključno dojenje, je tudi manjši pojav atopij, alergij ter astme. Kull in sod. (2002) so pri malčkih do 2 let, dojenih vsaj 4 mesece, namreč opazili manjši pojav astme, dermatitisa in alergijskega rinitisa. Zaščitni učinki dojenja pri preprečevanju teh stanj se kažejo predvsem v zgodnjem otroštvu, verjetnost za pojav astme pa je manjša tudi pri mladostnikih, starih do 18 let (Lodge in sod., 2015).
2.6.2 Otrokov razvoj čeljusti in okusa
Med dojenjem otrok krepi čeljust in ustne mišice, ki se kasneje bolje razvijejo, prav tako pa dojenje vpliva na manjši pojav kariesa in malokluzij v otroštvu (Vetorazzi in Hoyer, 2020;
Victora in sod., 2016). Okus in aroma materinega mleka sta odraz njene prehrane in ugodno vplivata na razvoj senzorične sprejemljivosti dojenih otrok (Leathwood in Maier, 2005). Ti so v primerjavi z zalivančki izpostavljeni širšemu in bolj variabilnemu spektru okusov, zato
je pri dojenih otrocih pojav neofobije v času uvajanja goste hrane redkejši (Iglesia in sod., 2021).
2.6.3 Možgani in inteligenčni kvocient
Prvi meseci otrokovega življenja so izredno pomembni za njegov nadaljnji razvoj in dolgoročno zdravje. Možgani se v obdobju prvih 1000 dni razvijajo hitreje kot kadarkoli kasneje v življenju, zato so potrebe po hranilih tedaj največje (Thousand days, 2021c).
Humano mleko je zanje izrednega pomena saj vsebuje dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline in rastne dejavnike, potrebne za razvoj in vzdrževanje delovanja živčnega sistema ter za povečanje števila nevronov (Gila-Díaz in sod., 2019). Pri otrocih, izključno dojenih vsaj 3 mesece, so opazili povečan razvoj bele možganovine v možganskih regijah, povezanih z jezikom, izvršilnim in socialno-čustvenim delovanjem ter načrtovanjem (Deoni in sod., 2013). Rezultati so v skladu z ugotovitvami raziskav, ki kažejo, da dojeni otroci dosegajo boljše rezultate od otrok, hranjenih z mlečnimi nadomestki (McCrory in Layte, 2011). Pri otrocih do 14 let, dojenih dlje od 1 meseca, so v primerjavi z manj dojenimi opazili doseganje boljših rezultatov pri branju, pisanju in matematiki. Dojeni otroci naj bi imeli približno 3 IQ točke več kot manj dojeni oziroma kot otroci, hranjeni z mlečnimi nadomestki (Iacovou in Seville-Sanz, 2010).
2.6.4 Debelost
Debelost je ena od vodilnih zdravstvenih težav, s katero se svet spopada že vrsto let. Podatki kažejo, da se je od leta 1975 do 2016 svetovni delež debelosti skoraj potrojil. Leta 2016 je bilo na svetu čezmerno hranjenih 39% odraslih, starejših od 18 let, debelih pa je bilo kar 13%. Zaskrbljujoč je tudi podatek iz leta 2019, ko je bilo na svetu čezmerno hranjenih in debelih kar 38,2 milijona otrok, mlajših od 5 let. Debelost iz otroštva se lahko nadaljuje tudi v odraslost in doprinese k slabši delovni sposobnosti, nenazadnje pa je večja tudi verjetnost zgodnje smrti (WHO, 2021c).
Poleg življenjskih navad vsakega posameznika, so odločujoči dejavniki, ki vplivajo na pojav debelosti tudi prehrana mater in otrok. Rezultati več raziskav kažejo, da dojenje zmanjša verjetnost pojava debelosti v otroštvu, adolescenci in obdobju zgodnje odraslosti (Horta in sod., 2015; von Kries in sod., 1999; Gillman in sod., 2001). Verjetnost pojava te bolezni se z dojenjem lahko zmanjša za 26%, kar kaže, da je lahko dojenje eden od učinkovitih načinov za soočanje z naraščajočim deležem svetovne debelosti (Victora in sod., 2016). K boljši regulaciji telesne mase dojenih otrok pripomore več komponent humanega mleka, med katerimi so eni pomembnejših adipokini. Ti so skupina hormonov in citokinov, ki vplivajo na regulacijo apetita, telesne mase in presnovnih procesov. Anoreksogeni adipokin so leptin, obestatin in nesfatin, ki zmanjšujejo apetit, medtem ko ga oreksogena adiponektin in grelin spodbujata (Savino in sod., 2010). Koncentracija grelina, ki je najvišja v prednjem mleku
otroka spodbuja k hranjenju, njegova koncentracija pa se na koncu podoja zmanjša. Med hranjenjem v mleku niha tudi vsebnost maščob, ki je najvišja ob koncu hranjenja. Razlike v koncentracijah teh komponent v mleku so za otroka fiziološki signal, da preneha s sesanjem in so pomembne za sposobnost regulacije apetita (Karatas in sod., 2011; Li in sod., 2012).
Otroci, hranjeni preko stekleničke tovrstnim spremembam koncentracij niso izpostavljeni, obenem pa so zaradi lažjega iztekanja vsebine stekleničke bolj pasivni od dojenih otrok.
Hranjenje po steklenički lahko sčasoma vodi v izgubo nad samonadzorom in hitrejše pridobivanje telesne mase (Li in sod., 2012). Na višjo telesno maso zalivančkov obenem vpliva tudi višja količina beljakovin v mlečnih nadomestkih. Visoke vrednosti le-teh namreč sprožijo povečano sproščanje hormona inzulina in IGF-I, kar vodi v povečano nastajanje maščobnega tkiva (Koletzko in sod., 2011).
2.6.5 Sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni
Sladkorna bolezen je na svetu ena izmed bolj razširjenih bolezni, ki je leta 2019 terjala 1,5 milijonov smrti, naraščanje njenega števila pa povezujejo tudi z manjšim deležem dojenih otrok (WHO, 2021d; Picó in sod., 2021). Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimuna bolezen, ki nastane zaradi uničenja beta celic trebušne slinavke, potrebne za sintezo inzulina. Imunski odziv, ki vodi v uničenje beta celic lahko sprožijo prehranski dejavniki in virusi, vendar tovrsten pojav redkeje opažajo pri dojenih otrocih (CDC, 2021a¸ Ip in sod., 2007). Precejšen vpliv pripisujejo predvsem delovanju sIgA, katerih delovanje vodi v izboljšan imunski odziv in povečano nastajanje beta celic. Pojav sladkorne bolezni tipa 1 je bil tako pri otrocih, dojenih med 3 in 6 meseci, manjši kot pri nedojenih (Ip in sod., 2007). Z dojenjem se zmanjša tudi verjetnost sladkorne bolezni tipa 2, katere pojav je bil v eni od študij pri dojenih otrocih manjši do 40% kot pri zalivančkih (Horta in sod., 2015). Zaščitni učinki dojenja se kažejo tudi z manjšo verjetnostjo pojava srčno-žilnih obolenj, zaradi katerih na svetu letno umre 17,9 milijonov ljudi (Owen in sod., 2003; WHO, 2021e). Dojenje namreč prispeva k manjši verjetnosti pojava debelosti, nižjemu krvnemu tlaku in nižjim vrednostim holesterola v krvi (Horta in sod., Owen in sod., 2003; Owen in sod, 2008). K nižjemu krvnemu tlaku dojenih otrok pripomore predvsem manjši vnos natrija in višji vnos dolgoverižnih nenasičenih MK, pomembnih gradnikov celičnih membran in žilnega epitelija (Martin in sod., 2004).
2.7 VPLIV DOJENJA NA MATERE 2.7.1 Kratkoročne prednosti
Tesni stik in otrokovo sesanje med dojenjem povzročata izločanje hormonov prolaktina in oksitocina, ki vplivata na sintezo ter izcejanje mleka, obenem pa pripomoreta k materini sproščenosti (Vetorazzi in Hoyer, 2020). Ugotavljajo, da se matere z dojenjem tesneje navežejo na svojega otroka in lažje razvijejo občutek materinstva. V njihovih možganih so namreč zaznali višji odziv na otrokov jok in opazili, da so bile občutljivejše od mater, ki so
otroke hranile z mlečnimi nadomestki (Kim in sod., 2011). Hormon oksitocin, ki sproži izcejanje mleka, sodeluje tudi pri hitrejšem krčenju maternice po porodu, kar zmanjša obseg krvavitev in pripomore k boljšemu okrevanju po porodu (Vetorazzi in Hoyer, 2020).
Nekaj tednov po porodu se lahko pojavita poporodna anksiozna motnja in poporodna depresija, ki lahko pustita trajne posledice (Mikšić in sod., 2020). Pri novorojenčkih se te kažejo predvsem z večjo verjetnostjo motenj spanja, astme, sladkorne bolezni, driske in nepravilnosti v razvoju možganov (Fallon in sod., 2016). Oksitocin in prolaktin, ki se sproščata med dojenjem in laktacijo, imata glede na raziskave tudi antidepresivne učinke.
Pri doječih ženskah posledično opažajo manjšo verjetnost pojava poporodne depresije kot pri nedoječih (Mikšić in sod., 2020). Med nosečnostjo se materina telesna masa poveča za 8-12 kilogramov, kar je naraven in za otroka ključen pojav (NIJZ, 2019). Pri izgubi poporodne telesne mase, ki je pri nekaterih ženskah nekoliko višja in lahko kasneje vodi v debelost, se poleg zdravega življenjskega sloga priporoča tudi dojenje. Opažajo, da se z dojenjem, ki traja 6-18 mesecev, telesna masa žensk zniža, kar zmanjša verjetnost pojava debelosti in kasnejših zdravstvenih zapletov (NIJZ, 2019; Baker in sod., 2008).
Zaradi laktacijske amenoreje oziroma odsotnosti ovulacije in posledično menstruacije, pogosto dojenje predstavlja naravno kontracepcijo. Ta ima posebej pomembno vlogo predvsem v manj razvitih državah, saj omogoča večji razmik med nosečnostmi in zmanjšuje problem otežene preskrbe s hrano. Zaradi laktacijske amenoreje, je bilo leta 2003 v državah v razvoju število rojstev manjše za 50% (Victora in sod., 2016).
2.7.2 Dolgoročne prednosti
2.7.2.1 Rak dojk in jajčnikov
Rak dojk je najpogostejši rak na svetu, za katerim je leta 2020 zbolelo 2,3 milijona žensk, v Sloveniji pa ta bolezen predstavlja 21,5 % vseh rakavih obolenj (Rak v Sloveniji 2012, 2015;
WHO, 2021f). Med ginekološkimi raki je v Sloveniji najpogostejši rak jajčnikov, za katerim je leta 2018 na svetu zbolelo 300.000 žensk (EuropaDonna 2021; WCRF, 2018). Pojav obeh vrst rakov je med drugim odvisen od življenjskega sloga in morebitne debelosti, na pojav teh obolenj pa vpliva tudi dojenje (WHO, 2021f; WCRF, 2018). S pogostim dojenjem se namreč zmanjša število ovulacijskih ciklov v življenju, kar zmanjša izpostavljenost delovanju endogenih hormonov estradiola ter estrogena, ki vplivata na nastajanje rakavih celic (Sangaramoorthy in sod., 2020). Chowdhury in sod. so 2015 ugotovili, da se je z dojenjem, daljšim od 1 leta, verjetnost raka dojk zmanjšala za 26 %, v letu 2017 pa so Unar- Munguía in sod. poročali o 15-53 % manjši verjetnosti pojava te bolezni. Dojenju v prid so tudi rezultati, ki kažejo na 28 % manjšo verjetnost raka jajčnikov pri ženskah, ki so dojile
6-12 mesecev, dojenje, daljše od 1 leta pa je verjetnost te bolezni zmanjšalo za 37 % (Chowdhury in sod., 2015).
2.7.2.2 Sladkorna bolezen
Nosečnost je stanje, v katerem zaradi delovanja hormonov posteljice pride do povečane inzulinske odpornosti in s tem do sprememb v presnovi glukoze (Dieterich in sod., 2013).
Največji vpliv na pojav inzulinske odpornosti imajo predvsem povišane koncentracije humanega placentarnega laktogena, rastnega hormona posteljice in endogenega hormona adiponektina (Barbour in sod., 2007).
Epidemiološke študije kažejo, da se zaradi obsežnejše laktacije pozitivni učinki dojenja kažejo še tri desetletja po porodu, med drugim tudi z manjšo verjetnostjo pojava sladkorne bolezni tipa 2. Dolgoročne pozitivne učinke pri preprečevanju pojava te bolezni pripisujejo predvsem delovanju prolaktina, ki sproži nastajanje beta celic in izboljša sposobnost izločanja inzulina (Moon in sod., 2020). Opažajo, da naj bi vsako nadaljnje leto dojenja zmanjšalo verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 2 tudi do 12% (Stuebe in sod., 2005). Pri ženskah, ki v življenju nikoli niso dojile so medtem opazili, da so bile 50% bolj izpostavljene tveganju pojava sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi z ženskami, ki so dojile vsaj 3 mesece (Schwarz in sod., 2010).
2.7.2.3 Srčno-žilne bolezni in krvni tlak
Poleg odpornosti proti inzulinu je za nosečnost značilna tudi višja vsebnost holesterola in triacilgliceridov v krvi (Dieterich in sod., 2013). Dojenje predstavlja zaščito pred pojavom sladkorne bolezni tipa 2, obenem pa ima pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju verjetnosti pojava hipertenzije, hiperlipidemije in srčno-žilnih bolezni. Pri preprečevanju pojava le-teh pomembno funkcijo nosi predvsem hormon oksitocin, na manjši pojav srčno-žilnih obolenj pa vpliva tudi večja poraba nakopičenih maščobnih zalog zaradi višjih energijskih potreb med dojenjem. Matere, ki so dojile 7-12 mesecev so bile izpostavljene manjšemu tveganju pojava srčno-žilnih obolenj, dojenje, daljše od 1 leta, pa je pojav teh bolezni zmanjšal za 10% v primerjavi z ženskami, ki nikoli niso dojile (Schwarz in sod., 2009).
2.8 VPLIV DOJENJA NA DRUŽBO
Dojenje preprečuje številne zdravstvene zaplete, prav tako pa zmanjšuje število smrti otrok in njihovih mater. Letno naj bi lahko namreč preprečilo 823.000 smrti otrok, mlajših od 5 let in 20.000 smrti žensk, umrlih za posledicami raka dojk (WHO, 2016) Zaradi dojenja in manjšega števila hospitalizacij je zdravstveni sistem manj obremenjen, nižji so tudi stroški zdravljenja, ki denimo v Združenih državah Amerike letno znašajo več kot 3 milijarde dolarjev (WHO, 2016; CDC, 2021b). Predvidevajo, da bi dojenje lahko nekoliko pripomoglo tudi k ekonomski rasti in zmanjšanju deleža revnega prebivalstva. Pri 30-letnih dojenih
posameznikih so namreč v eni od raziskav poročali o višjem IQ, boljšem učnem uspehu, višji stopnji izobrazbe in večjem zaslužku kot pri nedojenih (Victora in sod., 2015). Ker je dojenje najbolj naraven način hranjenja in ne zahteva nobenih drugih pripomočkov, je tudi manj obremenjujoče za okolje od mlečnih nadomestkov, dostopnih v embalaži za enkratno uporabo. S pogostejšim dojenjem bi se zato lahko občutno zmanjšala poraba materialov, virov in energije, potrebnih za njihovo proizvodnjo, predelavo, pakiranje, distribucijo, promocijo ter uporabo (Ten steps, 2016).
2.9 POMEMBNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZA DOJENJE
Pri odločanju za dojenje so pomembni dejavniki predvsem porodniški dopust, odnos zdravstvenih delavcev do dojenja in ozaveščenost žensk o koristih. Precejšen pozitivni vpliv imajo predvsem zdravstveni delavci Novorojencu prijaznih porodnišnic, kjer takoj po porodu materi in otroku zagotovijo kožni stik, 24-urno sobivanje ter podporo pri dojenju (Keister in Werner, 2008). V Sloveniji naziv Novorojencu prijazna porodnišnica nosi 12 od skupno 14 porodnišnic, ki delujejo v sklopu Otroku prijazne iniciative. Gre za projekt, ki sta ga z namenom povečanja števila dojenja leta 1991 razvili SZO in Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef Slovenija, 2021; Baby-Friendly USA, 2020). V slovenskem prostoru pri širjenju znanja o laktaciji in dojenju deluje tudi več organizacij in združenj strokovnjakov:
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, z vsebinami, dostopnimi na spletni strani dojenje.unicef.si/nosd/, organizacija La Leche League Slovenija, s spletno stranjo dojenje.net in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija, ki deluje na strani dojenje.org (NOSD, 2021a; La Leche League Slovenija, 2021; Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija, 2021). Novost v Sloveniji in Evropi je pobuda Dojenju prijazno mesto, katere cilj je povečati pogostost dojenja pri vseh starostnih skupinah otrok na področju celotnega mesta. Ta naziv trenutno nosijo Kranj, Mislinja, Novo mesto in Slovenj Gradec (NOSD, 2021b; Dober tek Slovenija, 2021).
Kljub številnim pozitivnim učinkom dojenja obstajajo pogoji, v katerih lahko ogrozi otrokovo zdravstveno stanje. Tedaj je nujna opustitev dojenja in hranjenje z mlečnimi nadomestki. Eno od takih stanj je denimo galaktozemija, podedovana motnja v presnovi galaktoze, ki sestavlja laktozo. Zaradi neaktivnosti encima, potrebnega za pretvorbo galaktoze-1-fosfata, se le-ta začne kopičiti v jetrih. Povišano koncentracijo galaktoze v otrokovi krvi in urinu spremljajo nizke koncentracije krvnega sladkorja, kar lahko vodi v zaostanek v razvoju, med pogostimi zapleti pa so tudi driska, bruhanje, pojav sive mrene, zlatenice in bolezni jeter, kar lahko vodi v smrt (Chen, 2012).
V okolju, kjer je otrokom omogočeno varno hranjenje z mlečnimi nadomestki, se dojenje odsvetuje, kot na primer v primeru materine okužbe z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). V manj razvitih območjih je medtem hranjenje z mlečnimi nadomestki lahko bolj ogrožajoče kot dojenje. Zaradi tamkajšnjega okrnjenega dostopa do
čiste pitne vode in pomanjkanja higiene, potrebne za pripravo mlečnih nadomestkov, se zato dojenje svetuje kljub okužbi z virusom HIV. Virusni stanji, pri katerih je dojenje odsvetovano, sta tudi virus ebole ter T celični limfotropni virus I in II, kontraindikacije dojenju pa so prav tako lezije herpes simpleksa na dojkah, nezdravljena tuberkuloza, bruceloza, norice, določena zdravila in nekatere droge (CDC, 2019).
2.10 MLEČNI NADOMESTKI IN ZAŠČITA DOJENJA
Mlečni nadomestki so najboljši možen približek humanemu mleku, vendar v primerjavi z njim vsebujejo izjemno ozek nabor sestavin. Bioaktivne komponente humanega mleka, izredno pomembne za otrokovo zdravje in razvoj, se v mlečnih nadomestkih nahajajo v precej manjšem obsegu (Hernell, 2011). Trenutni trend v njihovi proizvodnji je dopolnjevanje sestave z dolgoverižnimi maščobnimi kislinami, oligosaharidi, α- laktalbuminom, laktoferinom, nukleotidi in s probiotičnimi bakterijami (Aly in sod., 2018).
Dopolnjeni mlečni nadomestki bi se zato v prihodnosti lahko bolj približali humanemu mleku, kar bi nekoliko zmanjšalo razlike v razvoju med dojenimi otroci ter zalivančki, vendar se ti po sestavi nikoli ne bodo mogli približati humanemu mleku (Hernell, 2011).
Mlečni nadomestki predstavljajo dobičkonosen posel, s katerim se letno ustvari dobiček v višini 45 milijard ameriških dolarjev. Njihovo neprimerno trženje pa spodkopava prizadevanje za povečanje števila dojenja po svetu Za zaščito dojena je izrednega pomena delovanje v skladu z načeli Mednarodnega kodeksa za trženje mlečnih nadomestkov – Kodeksa, ki poziva k poostritvi nadzora nad oglaševanjem in opozarja na neprimerno promocijo mlečnih nadomestkov (Unicef Slovenija, 2016).
3 ZAKLJUČEK
Dojenje je najbolj optimalen način hranjenja, ki omogoča nadaljnji razvoj otroka in vpliva na boljše kognitivne sposobnosti ter manjše število bolezni kasneje v življenju. Materino mleko ima primerno temperaturo, otroku je vedno na voljo, poleg tega pa vsebuje pomembna hranila in biološko aktivne snovi. Te ugodno vplivajo na razvoj imunskega in živčnega sistema, prebavil ter črevesne mikrobiote, nenazadnje pa pripomorejo k dolgoročnem zdravju dojenih otrok. Dojenje omogoča boljšo kakovost življenja tudi materam otrok, predvsem, kadar te dojijo dlje. Izpostavljene so manjši verjetnosti pojava kroničnih nenalezljivih bolezni in raka dojk ter jajčnikov. Zaradi manjšega pojava bolezni mater in otrok, je obremenitev zdravstvenega sistema manjša s čimer se zmanjšajo tudi stroški zdravljenja. Ker dojenje ne zahteva dodatnih pripomočkov ali pripravkov in je najcenejši način hranjenja otrok, je najbolj ekonomično ter najmanj obremenjujoče za okolje.
Kljub številnim rezultatom raziskav v prid dojenja, so trenutni podatki o njegovi pogostosti po svetu zaskrbljujoči in so razlog za ukrepe, potrebne pri večji spodbudi in pomoči materam. Ključno za povečanje števila dojenja je predvsem izobraževanje zdravstvenih delavcev in poostritev nadzora nad zavajajočim oglaševanjem mlečnih nadomestkov. Le-ti imajo danes sicer posodobljeno sestavo, vendar se kljub temu ne morejo približati učinkovanju komponent humanega mleka in njegovi edinstveni sestavi. Ta se namreč nenehno prilagaja otrokovim potrebam, saj se spreminja med laktacijo, vsakim podojem in tekom dneva, prav tako pa je sestava humanega mleka odvisna tudi od zdravstvenega stanja matere in otroka, njegovega spola, zgodnjega rojstva oziroma nedonošenosti ter števila sorojencev.
Nedavni napredek na področju dojenja v Srbiji kaže na možnost uspeha pri izboljšanju stanja tudi v drugih zahodnih državah. Vsaka mati je namreč sposobna dojiti in zagotoviti dovoljšne količine mleka za otroka, predvsem kadar ima pri tem zagotovljeno vso podporo.
V Sloveniji pomoč pri dojenju nudijo svetovalci za laktacijo, Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Društvo za podporo in pomoč doječim materam, osebje v Novorojencu prijaznih porodnišnicah, Dojenju prijaznih neonatalnih oddelkih in Dojenju prijaznih zdravstvenih domovih. S številnimi izobraževanji in posveti je mogoče okrepiti znanje bodočih staršev, obenem pa jih spodbuditi k zavedanju, da je dojenje najboljša življenjska popotnica otrokom ter njihovim materam.
4 VIRI
Aly E., Darwish A.A., Lopez-Nicolas R., Frontela-Saseta C., Ros-Berruezo G. 2018.
Bioactive components of human milk: similarities and differences between human milk and infant formula.V: Selected topics in breastfeeding. Barría R. M (ur.). London, IntechOpen, doi: 10.5772/intechopen.73074: 16 str.
Amitay E.L., Boker L.K. 2015. Breastfeeding and childhood leukemia incidence. A meta- analysis and systematic review. Journal of American Medical Association Pediatrics, 169, 6: e151025, doi:10.1001/jamapediatrics.2015.1025: 9 str.
Baby-Friendly USA. 2021. The Baby-Friendly hospital initiative. New York, Baby-Friendly USA: 3 str.
https://www.babyfriendlyusa.org/about/ (september 2021)
Baker E.N., Baker H.M. 2005. Molecular structure, binding properties and dynamics of lactoferrin. Cellular and Molecular Life Sciences, 62: 2531-2539
Baker J. L., Gamborg M., Heitmann B. L., Lissner L., Sørensen T.I.A., Rasmussen K.M.
2008. Breastfeeding reduces postpartum weight retention. American Journal of Clinical Nutrition, 88, 6: 1543-1551
Ballard O., Morrow A.L. 2013. Human milk composition: nutrients and bioactive factors.
Pediatric Clinics of North America, 60, 1: 49-74
Barbour L.A., McCurdy C.E, Hernandez T.L, Kirwan J.P., Catalano P.M., Fredman P.E.
2007. Cellular mechanisms for insulin resistance in normal pregnancy and gestational diabetes. Diabetes Care, 30, Suppl. 2: S112-S119
Bode L. 2012. Human milk oligosaccharides: Every baby needs a sugar mama.
Glycobiology, 22, 9: 1147-1162
Cacho N.T., Lawrence R.M. 2017. Innate immunity of breast milk. Frontiers in Immunology, 8, 584: doi: 10.3389/fimmu.2017.00584: 10 str.
CDC. 2018. Retinopathy of prematurity. Atlanta, Centers for Disease Control and Prevention: 2 str.
https://www.cdc.gov/visionhealth/vehss/data/studies/retinopathy-of-prematurity.html (julij, 2021)
CDC. 2019. Contraindications to breastfeeding or feeding expressed breast milk to infants.
Atlanta, Centers for Disease Control and Prevention: 1 str.
https://www.cdc.gov/breastfeeding/breastfeeding-special-circumstances/contraindications- to-breastfeeding.html / (julij, 2021)
CDC. 2020. About SUID and SIDS. Atlanta, Centers for Disease Control and Prevention:
1 str.
https://www.cdc.gov/sids/about/index.htm (julij 2021)
CDC. 2021a. Diabetes home: Diabetes basics: Type 1 diabetes: What is type 1 diabetes?
Atlanta, Centers for Disease Control and Prevention: 3 str.
https://www.cdc.gov/diabetes/basics/what-is-type-1-diabetes.html (julij 2021) CDC. 2021b. Breastfeeding. About breastfeeding. Why it matters. Atlanta, Centers for
Disease Control and Prevention: 1 str.
https://www.cdc.gov/breastfeeding/about-breastfeeding/why-it-matters.html (julij 2021) Chen H. 2012. Galactosemia. V: Atlas of genetic diagnosis and counseling. Shevreport,
Health Sciences Center, Department of Pediatrics Medicine: 1183-1191
Chowdhury R., Sinha B., Sankar M.J., Taneja S., Bhandaril N., Rollins N., Bahl R., Martines J. 2015. Breastfeeding and maternal health outcomes: a systematic review and meta- analysis. Acta Paediactica, 104: 96–113
Congiu M., Reali A., Deidda F., Dessi A., Bardanzellu F., Fanos V. 2019. Breast milk for preterm multiples: more protein, less lactose. Twin Research and Human Genetics, 22, 4:
265 - 271
Cusick S., Georgieff M.K. 2013. The first 1000 days of life: the brain's window of opportunity. Florence, UNICEF: 4 str.
https://www.unicef-irc.org/article/958-the-first-1000-days-of-life-the-brains-window- of-opportunity.html (avgust 2021)
Deoni S.C.L., Dean D.C., Piryatinsky I., O’Muircheartaigh J., Waskiewicz N., Lehman K., Han M., Dirks H. 2013. Breastfeeding and early white matter development: A cross- sectional study. Neuroimage, 82: 77-86
Dieterich C.M., Felice J.P., O’Sullivan E., Rasmussen, K.M. 2013. Breastfeeding and health outcomes for the mother-infant dyad. Pediatric Clinics of North America, 60, 1: 31-48 Dober tek Slovenija. 2021. Prva mesta v projektu Dojenju prijazno mesto. Ljubljana,
Ministrstvo za zdravje: 1 str.
https://www.dobertekslovenija.si/novice/prva-mesta-v-projektu-dojenju-prijazno-mesto/
(september 2021)
Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija. 2021. Dobrodošli na spltnih straneh Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje. Celje, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije: 1 str.
https://www.dojenje.org/ (avgust 2021)
EuropaDonna. 2021. Raki rodil: rak jajčnikov in jajcevodov. Ljubljana, EuropaDonna: 5 str.
https://europadonna.si/raki-rodil/rak-jajcnikov-in-jajcevodov/ (julij 2021)
Fallon V., Groves R., Christian J., Halford G., Bennett K.M., Harrold, J.A. 2016. Postpartum anxiety and infant feeding outcomes: A systematic review. Journal of Human Lactation, 32, 4: 740-758
Galante L., Milan A.M., Reynolds C.M., Cameron-Smith D., Vickers M.H., Pundir S. 2018.
Sex-specific human milk composition: The role of infant sex in determining early life nutrition. Nutrients, 10, 1194: doi:10.3390/nu10091194: 11 str.
Gidrewicz D.A., Fenton T.R. 2014. A systematic review and meta-analysis of the nutrient cotent of preterm and term breast milk. BMC Pediatrics, 14: 216, doi: 10.1186/1471- 2431-14-216: 14 str.
Gila-Diaz A., Arribas S. M., Algara A., Mart A., Luis Á., Miguel S., Pipa D., Ramiro-cortijo D. 2019. A review of bioactive factors in human breastmilk: A focus on prematurity.
Nutrients, 11: 1307: doi:10.3390/nu11061307: 23 str.
Gillman M. W., Berkey C. S., Frazier A. L., Colditz G. A. 2001. Risk of overweight among adolescents who were breastfed as infants. Journal of the American Medical Association, 285, 19: 2461-2467
Gregorič M., Blaznik U., Fajdiga Turk V., Delfar N., Korošec A., Lavtar D., Zaletel M., Koroušić Seljak B., Golja P., Zdešar Kotnik K., Robič Pikel T., Pravst I., Fidler Mis N., Kostanjevec S., Pajnkihar M., Poklar Vatovec T., Hočevar Grom A. 2019. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije v starosti od 3 mesecev do 74 let. Ljubljana, Nacionalni Inštitut za javno zdravje: 127 str.
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-
datoteke/razlicni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf (julij 2021)
Hauck A.F.R., Thompson J.M.D. 2011. Breastfeeding and reduced risk of sudden infant death syndrome: A meta-analysis. American Academy of Pediatrics, 128, 1: 103-110 Hassiotou F., Hepworth A.R., Metzger P., Lai C.T., Trengove N., Hartmann P.E., Filgueira
L. 2013. Maternal and infant infections stimulate a rapid eukocyte response in breastmilk.
Clinical and Translational Immunology, 2, doi: 10.1038/cti.2013.1: 10 str.
Hernell O. 2011. Human milk vs. cow's milk and the evolution of infant formulas. Nestle Nutrition Workshop Series Paediatric Programme, 67: 17-28
Horne R.S.C., Parslow P.M., Ferens D., Watts A.M., Adamson T.M. 2004. Archives of Disease in Childhood, 89: 22-25
Horta B.L., de Mola C.L., Victora, C.G. 2015. Long-term consequences of breastfeeding on cholesterol, obesity, systolic blood pressure and type 2 diabetes: a sytematic review and meta-analysis. Acta Paediatrica, 104: 30-37.
Huda M.N., Lewis Z., Kalanetra K.M., Raqib R., Qadri F., Underwood M.A., Mills D.A., Stephensen C.B. 2014. Stool microbiota and vaccine responses of infants. Pediatrics, 134:
362-372
Iacovou M., Seville-Sanz A. 2010. The effect of breastfeeding on children's cognitive development. Oxford, Insitute for Social and Economic Research: 27 str.
https://www.iser.essex.ac.uk/research/publications/working-papers/iser/2010-40.pdf (avgust, 2021)
Iglesia I., Moreno L.A., Rodríguez Martínez G. 2021. Feeding practices of infants. V:
Molecular nutrition: mother and infant. Vinciguerra M., Cordero Sanchez P. (ur.).
London, Academic Press: 57-86
Ip S., Chung M., Raman G., Chew P., Magula N., DeVine D., Trikalinos T., Lau J. 2007.
Results. V: Breastfeeding and maternal and infant health outcomes in developed countries. Evidence Report/Technology Assesment No. 153. Rockville, Agency for Healthcare Research and Quality: 77-82
Isolauri E. 2012. Development of healthy gut microbiota early in life. Journal of Paediatrics and Child's Health, 48, 3: 1-6.
Italianer M.F., Naninck E.F.G., Roelants J.A., van der Horst G.T.J., Reiss I.K.M., van Goudoever J.B., Joosten K.F.M., Chaves I., Vermeulen M.J. 2020. Circadian variation in human milk composition, a systematic review. Nutrients, 12, 8: 2328:
doi:10.3390/nu12082328: 16 str.
Karatas Z., Durmus A., S., Dinleyici E. C., Colak O., Dogruel N. 2011. Breastmilk ghrelin, leptin, and fat levels changing foremilk to hindmilk: Is that important for self-control of feeding? European Journal of Pediatrics, 170, 10: 1273-1280.
Keister D.,Werner S.L. 2008. Strategies for breastfeeding success. American Academy of Family Physicians, 87, 2: 225-234.
Kim Pilyoung., Feldman R., Mayes L.C., Eicher V., Thompson N., Leckman J.F., Swain J.E. 2011. Breastfeeding, brain activation to own infant cry, and maternal sensitivity.
Journal of Child Psychology and Psychiatry, 52, 8,: 907-915
Koletzko B., Brands B., Demmelmair H., Grote V., Peissner W., Rzehak P., Weber M. 2011.
Early nutrition-long-term impact on health and well-being. V: Moje-MLEKO: Zbornik prispevkov, Mednarodni znaznstveni simpozij ''Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka'', Ljubljana, 18. okt. 2011. Rogelj I., Fidler Mis N., Bogovič Matijašić B. (ur.). Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 4-14 Koletzko B. 2017. Human milk lipids. Annals of Nutrition and Metabolism, 69,2: 28-40 Kull I., Wickman M., Lilja G., Nordvall S.L., Pershagen G. 2002. Breast feeding and allergic
diseases in infants - a prospective birth cohort study. Archives of Disease in Childhood,
87: 478-481
Leathwood P., Maier A. 2005. Early influences on taste preferences. Nestlé NutritionWorkshop, Pediatric Program, 56: 127-141
La leche league Slovenija. 2021. Ljubljana, La leche league Slovenija - Društvo za podporo in pomoč doječim materam: 3 str.
https://dojenje.net/ (avgust 2021)
Li R., Magadia J., Fein S.B., Grummer-Strawn L.M. 2012. Risk of bottle-feeding for rapid weight gain during the first year of life. Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine, 166, 5: 431-436
Lodge C.J., Tan D.J., Lau M.X.Z., Dai X., Tham R., Lowe A.J., Bowatte G, Dharmage S.C., CJ Lodge. 2015. Breastfeeding and asthma and allergies: a systematic review and meta- analysis. Acta Paediatrica, 104: doi: 10.1111/apa.13132: 16 str.
Martin R.M., Gunnell D., Smith, G.D. 2004. Breastfeeding in infancy and blood pressure in later life: Systematic review and meta-analysis. American Journal of Epidemiology, 161, 1: 15-26
McCrory C., Layte R. 2011. The effect of breastfeeding on children’s educational test scores at nine years of age: Results of an Irish cohort study. Social Science and Medicine, 72, 9:
1515-1521
Mikšić Š., Uglešić B., Jakab J., Holik D., Milostić Srb A., Degmečić D. 2020. Positive effect of breastfeeding on child development, anxiety, and postpartum depression. Intrnational Journal of Environmental Research and Public Health, 17: 2725, doi:10.3390/ijerph17082725: 8 str.
Moon J. H., Kim H., Kim H., Park J., Choi W., Choi W., Hong H. J., Ro H.J,, Jun S., Choi S. H., Banerjee R. R., Shong M., Cho N. H., Kim S. K., German M. S., Jang H. C., Kim H. 2020. Lactation improves pancreatic cell mass and function through serotonin production. Science Translational Medicine, 12: eaay0455, doi:
10.1126/scitranslmed.aay0455: 13 str.
NHS. 2018. Sudden infant death syndrome. London, National Health Service: 5 str.
https://www.nhs.uk/conditions/sudden-infant-death-syndrome-sids/ (julij 2021)
NIJZ. 2019. Pričakujemo dojenčka. Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu.
Krotec I., Drglin Z., Mihevc Ponikvar B., Broder M., Kotar S., Pibernik T. (ur.).
Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 120 str.
NOSD. 2021a. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja. Ljubljana, Slovenska fundacija za UNICEF: 6 str.
https://dojenje.unicef.si/nosd/ (avgust 2021)
NOSD. 2021b. Dojenju prijazno mesto. Ljubljana, Slovenska fundacija za UNICEF: 4 str.
https://dojenje.unicef.si/dojenju-prijazno-mesto/ (avgust 2021)
Oftedal O.T. 2012. The evolution of milk secretion and its ancient origins. International Journal of Animal Biosciences, 6, 3: 355-368
Owen C.G., Whincup P.H., Gilg J.A., Cook D.G. 2003. Effect of breastfeeding in infancy on blood pressure in later life: Systematic review and meta-analysis. BMJ, 327: 1189, doi: 10.1136/bmj.327.7425.1189:7 str.
Owen C.G., Whincup P.H., Kaye S.J., Martin R.M., Smith G.D., Cook D.G., Bergstrom E., Black S., Wadsworth M.E.J., Fall C. H., Freudenheim J.L., Nie J., Huxley R.R., Kolacek S., Leeson C.P., Pearce M.S., Raitakari O.T., Lisinen I., Viikari, Ravelli A.C., Rudnicka A.R., Strachan D.P., Williams S.M. 2008. Does initial breastfeeding lead to lower blood cholesterol in adult life? A quantitative review of the evidence. American Journal of Clinical Nutrition, 88: 305-314
Pace R.M., Williams J.E., Järvinen K.M., Belfort M.B., Pace C.D.W., Lackey K.A., Gogel A.C., Nguyen-contant P., Kanagaiah P., Fitzgerald T., Ferri R., Young B., Rosen-carole C., Diaz N., Meehan C.L., Caffé B., Sangster M.Y., Topham D., McGuire M.A., Seppo A., McGuire, K. 2021. Characterization of SARS-CoV-2 RNA, antibodies, and neutralizing capacity in milk produced by women with COVID-19. Clinical Science and Epidemiology, 12, 1: e03192-20, doi: 10.1128/mBio.03192-20: 11 str.
Picó C., Palou M., Pomar C.A., Palou A. 2021. Benefits of breastfeeding in infant health: a role of milk signaling peptides. V: Molecular nutrition: mother and infant. Vinciguerra M., Cordero Sanchez P. (ur.). London, Academic Press: 29-56
Perl S.H., Uzan-Yulzari A., Klainer H., Asiskovich L., Youngster M., Rinott E., Youngster I. 2021. SARS-CoV-2–specific antibodies in areast milk after COVID-19 vaccination of breastfeeding women. JAMA, 325, 19: 2013-2014
Powe C.E., Knott C.D., Conklin-Brittain N. 2010. Infant sex predicts breast milk energycontent. American Journal of Human Biology, 22: 50-54
Rak v Sloveniji 2012. 2015. Ljubljana, Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije: 96 str.
https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/RRS/LP_2012.pdf (julij 2021)
Rodriguez J.M. 2011. Mammary microbiota: where it comes from? V: Moje-MLEKO:
Zbornik prispevkov, Mednarodni znaznstveni simpozij ''Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka'', Ljubljana, 18. okt. 2011. Rogelj I., Fidler Mis N., Bogovič Matijašić B. (ur.). Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 15- 26
Saarela T., Kokkonen J., Koivisto M. 2005. Macronutrient and energy contents of human
milk fractions during the first six months of lactation. Acta Paediatrica, 94: 1176-1181 Sangaramoorthy M., Hines, L.M., Torres-Mejía, G., Phipps A.I., Baumgartner K.B., Wu
A.H., Kool J., Ingles S.A., Slattery M.L., John E.M. 2020. A pooled analysis of breast- feeding and breast cancer risk by hormone receptor status in parous Hispanic women Epidemiology, 30, 3: 449-457
Savino F., Liguori S.A., Lupica M.M. 2010. Adipokines in breastmilk and preterm infants.
Early Human Development, 86: 77-80
Schwarz E. B., Ray R. M., Stuebe, A. M., Allison M.A., Ness R.B., Freiberg M.S., Cauley J.A. 2009. Duration of lactation and risk factors for maternal cardiovascular disease.
American College of Obstetricians and Gynecologists, 113, 5: 974-982
Schwarz E.B., Brown J.S., Creasman J.M., Stuebe A., McClure C.K., Van Den Eden S.K., Thom D. 2011. Lactation and maternal risk of type-2 diabetes: a population based study.
American Journal of Medicine, 123, 9: 863.e1-863.e6
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo. 2021. Akultna limofcitna levkemija. O bolezni ALL. Ljubljana, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo: 2 str.
https://www.limfom-levkemija.org/all/akutna-limfocitna-levkemija-o-bolezni.html (julij 2021)
Solís G., de los Reyes-Gavilan C.G., Fernández N., Margolles A., Gueimonde M. 2010.
Establishment and development of lactic acid bacteria and bifidobacteria microbiota.
Anaerobe, 16, 3: 307-310
Stuebe A.M., Rich-Edwards J.W., Willet W.C., Manson J.E., Michels K.B. 2005. Duration of lactation and incidence of type 2 diabetes. JAMA, 294, 20: 2601-2610
Ten steps. 2016. Benefits of breastfeeding for the environment and society. Kowloon, The Mother and Child Health and Education Trust: 7 str.
http://www.tensteps.org/benefits-of-breastfeeding-for-the-environment-society.shtml (avgust 2021)
Tekauc Golob A. 2021. Domov. Začetno dojenje. Dojenje-prvi teden. Ljubljana, Slovenska fundacija za UNICEF: 10 str.
https://dojenje.unicef.si/dojenje-prvi-teden/ (julij 2021)
Thousand days. 2021a. Why 1000 days. The 1,000 days between a woman’s pregnancy and her child's 2nd birthday offer a unique window of opportunity to build healthier and more prosperous futures. Washington D.C., Thousand days: 7 str.
https://thousanddays.org/why-1000-days/ (avgust 2021)
