MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKO DELO

Infrastrukturni in tehnološki razvoj avtomobilskega terminala v Luki Koper

Elma Sinanbegović

Portorož, julij 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKO DELO

Elma Sinanbegović

Infrastrukturni in tehnološki razvoj avtomobilskega terminala v Luki Koper

Portorož, julij 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKO DELO

Infrastrukturni in tehnološki razvoj avtomobilskega terminala v Luki Koper

Mentor: doc. dr. Bojan Beškovnik, Študent: Elma Sinanbegović,

Jezikovni pregled: Senija Smajlagič, prof. prim. knjiž. in slovenščine Vpisna številka: 09180096

Študijski program: Podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje Smer študija: Promet, Transportna logistika

Portorož, julij 2021

I

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Bojanu Beškovniku za pomoč in nasvete pri izdelavi magistrskega dela.

Prav tako se zahvaljujem tudi svojim sodelavcem, ki so mi pomagali ter me podpirali med študijem kot tudi med pisanjem magistrskega dela.

Najbolj pa se zahvaljujem svojim staršem, ki niso obupali nad mano, tudi ko jaz sem.

II

KAZALO

1

1.1. Predstavitev tematike...1

1.2. Namen in cilji magistrskega dela...2

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave...2

1.4. Metode dela...3

2

3

3.1. Zgodovina pristanišča...8

3.2. Smernice razvoja Luke Koper d.d. do leta 2025...10

3.3. Tehnološka prilagajanja za doseganje višje produktivnosti...14

3.3.1. VBS sistem...15

3.3.2. Skener za nadzor pretovora...16

3.4. Prometne povezave Luke Koper d.d...17

3.4.1. Morske povezave...18

3.4.2. Železniške povezave...19

3.4.3. Cestne povezave...22

3.5. Nov vc vhod v Luko Koper d.d...23

4

4.1. Skladiščenje vozil...27

4.1.1. Odprta skladišča...28

4.1.2. Pokrita skladišča...29

4.2. Manipulativni tiri...31

4.3. RO-RO privez...33

4.4. Dodatne storitve na vozilih...34

4.5. Informacijska podpora – ACAR sistem...35

4.6. Možne nove tehnološke rešitve...36

4.6.1. Tehnologija 5G...36

4.6.2. Uporaba RFID tehnologije za spremljanje vozil...37

5

5.1. Belgijski pristanišči Zeebrugge in Antwerpen...38

III

5.2. Bremerhaven...41

5.3. Emden...42

5.4. Valencija...44

5.5. Vigo...44

5.6. Barcelona...45

5.7. Santander...47

5.8. Pirej...48

5.9. Primerjava pretovora na evropskih terminalih z avtoterminalom v Kopru...49

6

6.1. Metodologija anketiranja in intervjuja...51

6.2. Analiza anketnih rezultatov...52

6.3. Intervju z vodjo avtomobilskega terminala...56

6.4. Multikriterijska analiza...57

6.5. SWOT analiza...61

7

8

9

10

IV

POVZETEK

Glavna tema magistrskega dela je razvoj koprskega pristanišča oz. avtomobilskega terminala tako s tehnološkega kot tudi z infrastrukturnega vidika z namenom ohranjanja konkurenčnosti ostalim terminalom v Evropi.

V uvodnem delu je predstavljena tema ter nameni in cilji magistrskega dela.

Predstavljeni so osnovni pojmi, povezani z izbrano tematiko. Predstavljeno je pristanišče Luka Koper d.d. in njegov razvoj do leta 2025 z vpogledom do leta 2030.

Jedro magistrskega dela predstavlja predstavitev avtomobilskega terminala v Luki Koper ter tesno povezanega podjetja Avtoservis Koper, ki deluje znotraj pristanišča.

Predstavljene so vse pridobitve in pristaniški načrti za obratovanje avtomobilskega terminala. Na podlagi anketiranja transportnologističnih podjetij so pridobljene informacije o potrebah nadaljnjega razvoja.

Kratek intervju z vodilnim avtoterminala glede nadaljnjega razvoja.

Opravljena je tudi multikriterijska analiza šestih izbranih terminalov v Evropi, s katere pomočjo sta izbrana najboljši in najšibkejši avtomobilski terminal.

Ključne besede: pristanišče, Luka Koper, RO-RO, terminal, avtomobili, Avtoservis Koper, avtomobilski terminal Luka Koper, evropski avtomobilski terminali, MCDM metoda

V

SUMMARY

The main topic of the master's thesis is the development of the Port of Koper and car terminal from a technological and infrastructural point of view, in order to maintain competition against other terminals in Europe.

The introductory part presents the topics and purposes and goals of the master's thesis.

At the beginning, the basic concepts that are used in today's everyday life and are related to the chosen topic are first presented. Follows a presentation of the Port of Koper and its development until 2025 with an insight into 2030.

The core of the master's thesis is the presentation of the car terminal in the Port of Koper and the closely related company Avtoservis Koper, which operates within the port. All new acquisitions and Port plans of the car terminal are presented.

For further development information was implemented a survey of transport and logistics companies.

A brief interview with the leader of the car terminal regarding further development of it.

A multi-criteria analysis of six selected terminals in Europe was also performed, which shows the best car terminal and the weakest based on the selected criterions.

Keywords: port, Port of Koper, RO-RO, car terminal, Avtoservis Koper, car terminal Port of Koper, European car terminals, MCDM analysis

1

1 UVOD

1.1 Predstavitev tematike magistrskega dela

Transport je ena izmed najstarejših panog, saj izhaja potreba po prevozu tako ljudi kot tudi stvari še iz zgodnjih civilizacij. Pojem transport predstavlja premeščanje oz. premikanje ljudi, blaga, informacij iz ene točke v drugo in je osnovni pogoj, da gospodarstvo nemoteno in brezhibno deluje.

Transport podpira tudi delovanje avtomobilske industrije. Pri tem imajo pomembno vlogo avto- terminali, ki začasno skladiščijo vozila in jih odpremljajo vzdolž logističnih verig.

Pristanišče Luka Koper d.d. upravlja enega izmed največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju in mu širjenje ozemlja nikakor ni tuje. V pristanišču pretovorijo avtomobile v uvozu in izvozu, saj skozi Koper potekata dva zelo pomembna evropska koridorja, in sicer Baltsko- Jadranski ter Mediteranski. Poleg tega je velika prednost pristanišča dobra povezava z zalednimi in prekomorskimi trgi, saj leži Slovenija v osrčju Evrope in povezuje mnoge evropske celinske države, zato večina svetovnih proizvajalcev v avtomobilski industriji usmerja avtomobile v Luko Koper d.d.. V Luki Koper d.d. neprestano vlagajo v posodabljanje infrastrukture in operativnih procesov, da vzdržujejo obstoječe poslovne povezave in privabljajo nove blagovne tokove.

V pristanišču predstavlja trenutno največji problem počasno pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za širitev pristanišča ter nedokončana izgradnja II. tira, katerega gradnja se je začela maja letos.

Pomembno je poznati tudi ostala ozka grla avtomobilskega terminala, s katerimi se dnevno soočajo ostali deležniki v avtomobilski logistiki končnih vozil.

Magistrsko delo prikazuje značilnosti in prednosti avtomobilskega terminala v Luki Koper d.d. ter njegov razvoj. Obravnavano je podjetje Avtoservis Koper d.o.o., ki tesno sodeluje z avtomobilskim terminalom in se ukvarja z raznimi predelavami, popravili, pranjem ter servisi, tako novih kot tudi rabljenih vozil in dopolnjuje dejavnost terminala ter s tem povečuje njegovo konkurenčnost v evropskem prostoru.

2

Konkurenčnost avtoterminala je posebej obravnavana in analizirana v primerjavi s petimi evropskimi avtoterminali. Koprsko pristanišče na istem gravitacijskem trgu tekmuje predvsem z zahodnoevropskimi avtoterminali in terminali na severu Nemčije ter zaradi lege tudi s pristaniščem Pirej, saj obstajajo načrti, da bi avtomobile po železnici v Evropo vozili neposredno iz tega grškega pristanišča.

1.2 Namen in cilji magistrskega dela

Namen raziskave je prikazati, kako se lahko avtomobilski terminal v Luki Koper d.d. dodatno tehnično in tehnološko razvije, da sledi trendom višje stopnje avtomatizacije dela in dosegljivosti podatkov za časovno učinkovite nadaljnje transportno-logistične procese.

Cilj raziskovalne naloge je prikazati stanje konkurenčnost avtomobilskega terminala v Luki Koper d.d. ter raziskati razvojne spremembe, ki so še potrebne na področju luškega avtomobilskega terminala.

Raziskovanje izhaja iz trditve, da je avtoterminal v Luki Koper d.d. konkurenčen evropskim avto- terminalom, vendar deležniki kljub temu ugotavljajo možnosti in potrebe po izboljšanem delovanju. Trditev izhaja iz pridobljenih izkušenj s področja avtomobilske logistike preko koprskega pristanišča, vendar je namen preveriti osebno videnje z deležniki iz transportno- logistične branže.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Magistrsko delo je v drugem delu zasnovano na pridobivanju informacij deležnikov v logističnih verigah avtomobilske industrije preko koprskega pristanišča. Obstaja tveganje odzivnosti anketirancev in pridobitev ustreznega nabora mnenj. Pri anketiranju in predvsem pri intervjuju s predstavnikom Luke Koper d.d. gre za poslovno občutljive informacije, kar lahko omejuje dosegljivost podatkov in njihovo objektivnost.

Vsebinsko se raziskava v okviru magistrskega dela omejuje na delovanje pristaniških avto- terminalov v Evropi in ožje na delovanje avtoterminala v Luki Koper d.d.

3 1.4 Metode dela

Pri izdelavi magistrskega dela so uporabljene sledeče metode raziskovanja:

 metoda deskripcije oz. opisovanja raznih pojmov, pojavov, procesov na avtomobilskem terminalu,

 metoda kompilacije oz. povzemanja raznih spoznanj, raziskovanj, virov,

 metoda komparacije oz. primerjanja na področju terminalov,

 metoda dedukcije oz. podajanje zaključka iz sklepanja, da ima luški terminal velik potencial za konkurenčnost na evropskem trgu,

 metoda anketiranja oz. izvedba ankete,

 metoda sinteze v zaključku magistrskega dela.

4

2 SPLOŠNE DEFINICIJE, POJMI IN RAZLAGE

Pri delovanju avtomobilske logistike in avtomobilskih terminalov se pogosto soočamo z različni pojmi in definicijami, specifičnimi za področje delovanja. V nadaljevanju so predstavljeni ključni pojmi, ki omogočajo lažje razumevanje opredeljene problematike.

 luka = pristanišče

V ožjem smislu luka (angl. harbour/port) pomeni opremljen vodni prostor, kjer je možen vkrcaj, prekrcaj oz. izkrcaj tovora ter potnikov, prevažanih z ladjo (Kirinčić, 1991).

Širši pomen luke je naravni ali umetni zaščiteni morski, rečni, kanalski ali jezerski bazen, kjer različne ladje pošičejo zavetje pred morskimi tokovi, valovi; mesto, kjer lahko dotočijo gorivo, opravijo čiščenje in popravila, izkrcajo/vkrcajo tako tovor kot tudi potnike ter mesto za posadkin počitek.

Kolenc, Twrdy in Matej navajajo, da je pristanišče vodni prostor poleg izgrajenega roba operativne obale ali pomola, poleg katerega je plovilo varno privezano za opravljanje operacij nakladanja, razkladanja in prekladanja tovora oz. ukrcavanja in izkrcavanja potnikov.

 Pristaniški terminal

Terminal je specializirani prostor v pristanišču, ki je namenjen določeni vrsti tovora ali plovila in vsebuje vse infrastrukturne elemente za manipulacijo s tovorom (Kolenc in dr.).

 Infrastruktura luke in terminala

Infrastrukturo na terminalu sestavljajo vsi objekti v pristanišču, ki služijo manipuliranju z blagom.

Vanjo lahko štejemo privez, operativno obalo, luški bazen, pomol, lukobran, valobran, ladjebran in vse inštalacije.

 Tehnične lastnosti oz. opremljenost

Mednje sodi vsa oprema in prevozna sredstva terminala pri manipuliranju s tovorom, kot so npr.

viličarji, različna dvigala, pomožna sredstva pri vsidranju bark, oprema za privezovanje bark v pristanišču, vsa oprema, upoorabljena pri pregledu tovora itd.

5

 Manipuliranje

Kot navaja SSKJ (2014) je manipulacija opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi oz ravnanje ali upravljanje.

 Avtomobil oz. vozilo

Na spletni strani Wikipedia (2021) navajajo, da je avtomobil cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh. Beseda izhaja iz francoščine (automobile), ta pa iz grške besede autos (samodejno) ter latinščine mobile (premično). Poznamo več vrst avtomobilov, najbolj znana in splošna delitev je avtomobil (sem spadajo osebna potniška vozila) ter kombinirana vozila (tovornjak, kombi, avtbous itd.).

 RO-RO¹ ladja

RO-RO ladje, ena izmed njih prikazana na Sliki 1, se po svojih lastnostih in namenu razlikujejo od ostalih, je ladja z rampo, ki omogoča pristajanje na obali, preko katere kamioni in druga transportna sredstva prihajajo in odhajajo z ladje. Namenjene so prevozu tovora na kolesih, kot so avtomobili, tovornjaki, prikolice itd. (Komadina, 1987).

 Kopenska transportna sredstva za prevoz vozil (tovornjak, vagon)

Tovornjak oz. tovorno vozilo je večje motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora v cestnem prometu.

(SSKJ, 2008) Vagon je vozilo, navadno brez lastnega pogona za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah.

 RO-RO privez

Je mesto, na katerem se lahko RO-RO ladja priveže, raztovori in natovori vsa motorna vozila preko klančin od ladje do obale in obratno.

1 Okrajšava ang. roll-on, roll-off

6

 Garažna hiša in odprte skladiščne površine

Kot navajajo v SNBSJ (2014) je garažna hiša stavba za parkiranje motornih vozil.

Pod odprte skladiščne površine štejemo ves prostor na odprtem, namenjen hranjenju oz. parkiranju motornih vozil.

 Prva in zadnja točka postanka vozila (ang. First point of rest, Last point of rest)

(ECG, 2015) Prva točka postanka vozila je območje, kjer se parkira vozilo ob razkladanju, medtem ko zadnjo točko postanka vozila predstavlja zadnji uradni postanek pred prevoznikovim prevzemom skrbništva oz. odgovornoti za tovor.

Vir: (Siol, 2021)

Slika 1. RO-RO ladja

7

3 LUKA KOPER D.D.

Luka Koper d.d. je edino slovensko mednarordno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska delniška družba s sedežem v Kopru (osnovni podatki so navedeni v Tabeli 1). V koprskem pristanišču izvaja pristaniške in logistične storitve. Geografsko predstavlja najbližjo povezavo srednje in zahodne Evrope s Sredozemljem, preko Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa pa tudi z Ameriko.

Trenutno vzdržujejo morske povezave z vsemi deli sveta s pomočjo svetovnih ladjarjev.

Tabela 1. Osebna izkaznica Luke Koper d.d.

Naziv: Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba Skrajšani naziv: Luka Koper, d. d.

Sedež: Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper

Telefon: 05 6656 100

E-pošta: portkoper@luka-kp.si

Registracija: Okrožno sodišče v Kopru, reg. vol. 1/00322/00

Osnovni kapital: 58.420.964,78 EUR

Vpoklicani kapital: 58.420.964,78 EUR ID. Številka za DDV: SI 89190033

Matična številka: 5144353

Pretežna dejavnost: H (promet in skladiščenje)

Članstvo v mednarodnih org.: ESPO, Feports, Medcruise, NAPA, Združenje MedPorts

Vir: (Luka Koper d.d., 2021a)

Kot navaja Hrvatin (2016), sta osnovni dejavnosti Luke Koper d.d. skladiščenje in pretovor blaga s spremljajočimi dejavnostmi, le te pa se izvajajo v šestih prifitnih centrih (v nadaljevanju PC) glede na vrsto in namembnost blaga. Ločimo 6 PC-jev:

 PC terminal za generalni tovor,

 PC kontejnerski terminal,

 PC evropski energetski terminal,

 PC terminal sipki tovor,

 PC avtomobilski terminal in RO-RO,

8

 PC potniški terminal.

V Luki operirajo z naslednjimi terminali:

 kontejnerski terminal,

 terminal za avtomobile in RO-RO,

 terminal za generalne tovore,

 terminal za hlajeni tovor,

 terminal za les,

 terminal za sipke tovore,

 terminal silos,

 terminal za glinico,

 terminal za premog in železovo rudo,

 terminal za tekoče tovore,

 terminal za živino,

 potniški terminal.

3.1 Zgodovina pristanišča

Pristanišče je bilo ustanovljeno 23. maja 1957, leto kasneje pa je bila na prvem privezu prva čezoceanska ladja Gorica. V letu 1963 pristanišče prejme status prostocarinske cone. Leta 1967 je bila zaključena izgradnja 31 km dolge železniške proge Koper-Prešnica, kar je pomenilo vzpostavitev povezave Kopra z zaledjem. Tako se je Luka Koper vključila v evropski železniški sistem. Najprej je zažel delovati terminal za naftne derivate, in sicer leta 1968, štiri leta kasneje pa še terminal za kemikalije. Leto 1974 je zaznamovala prva kontejnerska linija za Sredozemlje, dve leti kasneje pa je bila dokončana obala kontejnerskega terminala. Pisalo se je leto 1979, ko je bil dokončan tudi terminal. Pet let za tem, leta 1984, je bil v uporabi terminal za razsute tovore. Konec osemdesetih je pretovor znašal 5 mio. ton.

Zaradi političnih in gospodarskih sprememb, preoblikovanja in privatizacije se podjetje preimenuje v Luka Koper d.d., kot ga poznamo še danes. Istega leta je bil zgrajen tudi avtomobilski terminal.

Le eno leto po tem zaradi kakovostnega izvajanja storitev prejme podjetje certifikat ISO 9002,

9

kasneje pa še ISO 9001. Zaradi vzpostavitve monitoringa morja ter aktivnega sodelovanja z mednarodnimi organizcaijami proti onesnaženju morja in ozaveščanju k ravnanju z okoljem, leta 2000 sledi še okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Vmes, leta 1988, je bila zgrajena prva garažna hiša za avtomobile s kapaciteto skladiščenja 3350 vozil.

V letu 2001 so bila vsa finančna sredstva usmerjeno v izgradnjo II. pomola, samo dve leti kasneje pa ladijski pretovor prvič preseže 11 milijonov ton blaga. Tri leta kasneje, leta 2004, podjetje prejme status BIP², kar pomeni status pristanišča Evropske unije in mejne kontrolne točke za prehajanje blaga na skupno carinsko območje in z njega (Bobnarič, 2009).

Že leto kasneje Luka Koper d.d. prejme Evropsko priznanje za poslovno odličnost fundacije EFQM³. Istega leta ladijski pretovor preseže 13 milijonov ton ter se v pristanišče zasidra prva potniška ladja. Leto 2007 je bilo v znamenju podaljšanja I. pomola ter izgradnje novega skladišča za avtomobile. Investiciji sta bili dokončani v enem letu.

Leta 2009 se severno jadranska pristanišča Koper, Trst, Benetke in Ravena dogovorijo za sporazum o ustanovitvi združenja NAPA⁴ ter ga tudi podpišejo, le leto za tem se jim priključi še pristanišče na Reki.

Leto 2011 je bilo v znamenju kontejnerjev, saj prvič v zgodovini presežejo 500.000 TEU kontejnerskih enot. V naslednjih letih je Luka Koper nanizala nekaj nagrad, kot so ESPO⁵, BLA⁶, certifikat EMAS⁷. Prva je bila podeljena za okoljsko najbolj prijazno in družbeno odgovorno pristanišče v Evropi, druga pa za najboljšega pristaniškega operaterja in ponudnika logističnih storitev v jugovzhodni Evropi. Certifikat EMAS pa se podeljuje na področju ravnanja z okoljem.

V letu 2015 je ladijski pretovor presegel 20 mio. ton. Pristanišče je postalo eno osrednjih izvoznih pristanišč za Daljni vzhod za korporacijo Daimler AG. Za skladiščenje avtomobilov uredijo še

2 Border Inspection Post

3 European Fundation for Quality Management

4 North Adriatic Port Association

5 European Seaports Organization

6 Brand Leader Award

7 ECO - Management and Audit Scheme

10

dodatnih 56.000 m² površin v zaledju drugega pomola ter povečajo garažno hišo za dodatnih 2650 parkirnih mest.

Pridobivanje certifikatov se nadaljuje, tako leta 2017 pristanišče prejme še certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001: 2015.

Leta 2019 vlada Republike Slovenije sprejme investicijski program za izgradnjo II. tira, pomembnega za trajnostni razvoj in konkurenčnost pristanišča. Leto 2020 je zaznamovalo nekaj mejnikov. Med njimi so odprtje novega, dodatnega vhoda v pristanišče na Serminu, začetek podaljšanja I. pomola, nov privez le za pretovor osebnih avtomobilov (Slika 2), šesta skupina tirov v zaledju tretjega bazena ter gradnja nove garažne hiše za avtomobile.

Vir: (Luka Koper d.d., 2020a)

Slika 2. Nov privez v III. bazenu

3.2 Smernice razvoja Luke Koper d.d. do leta 2025

V Luki Koper d.d. načrtujejo nadaljnji razvoj prometne infrastrukture in rast razvoja pretovora, med katere spada tudi segment pretovora vozil na avtomobilskem terminalu. Poleg tega je za kosanje z vodilnimi evropskimi avtomobilskimi terminali nujna izgradnja II. tira Koper-Divača.

11

Po zadnjih informacijah naj bi bila izgradnja dokončana šele 2026 oz. 2027, zato je srednjeročni načrt pristanišča do leta 2025 povečanje kapacitet, med katere sodi:

 število priveznih mest,

 skladiščne površine,

 cestna in železniška infrastruktura v pristanišču,

 projekti s področja digitalne transformacije.

Vir: (Luka Koper d.d., 2019a)

Slika 3. Povzetek strateškega poslovnega načrta Luke Koper d.d.

V letih 2019 in 2020 so v pristanišču pričeli 7 novih projektov, med katerimi je večina že zaključena, ostali se pa približujejo koncu. Med njimi so:

- novi privez za RO-RO ladje, - skupina VI. tirov v izmeri 2,9 km,

- dodatne površine za skladiščenje avtomobilov,

12 - kontejnerska obala daljša za 100 m,

- nova skladiščna hala za potrebe generalnega terminala, - tretji vhod za tovornjake,

- novi kamionski terminal pri vhodu Sermin,

- dva nova priveza in večje skladišče za kontejnerje, - nova garažna hiša za 6.000 avtomobilov.

Vir: (Luka Koper d.d., 2020b)

Slika 4. Projekti Luke Koper v letih 2019/2020

Pristanišče bo za naložbe, predvidene v strateškem načrtu, namenilo 576,5 milijonov EUR, od tega bo 29 % namenjeno skladiščem in skladiščnim površinam, 28 % izgradnji in rekonstrukciji obal, 33 % opremi na terminalih, preostalih 10 % pa bo namenjenih investicijam v cestno in železniško infrastrukturo v pristanišču. Projekti so lokacijsko prikazani na Sliki 4.

Z načrtovanimi investicijami želijo v pristanišču z dodatnimi priveznimi mesti in skladiščnimi površinami povečati kapacitete in produktivnost terminalov ter z zagotovljeno cestno in železniško povezavo na območju pristanišča še dodatno izboljšati učinkovitost pretovarjanja. Z dokončanjem vseh projektov bi prostorski načrt po terminalih do leta 2025 kot na Sliki 5.

13

Vir: (Luka Koper d.d., 2019b)

Slika 5. Prostorski načrt Luke Koper do 2025

Glede na načrte in predvidene investicije bi se moral pretovor avtomobilov do leta 2025 približati milijonu vozil, do leta 2030 pa bi letni pretovor lahko presegel 1, 2 mio vozil, kot prikazuje Slika 6.

Vir: (Luka Koper d.d., 2019)

Slika 6. Gibanje pretovora Luke Koper d.d. do leta 2030

14

S srednjeročnimi projekti in naložbami ter z izgradnjo II. tira bi Luka Koper d.d. morala ohraniti prednost pred konkurentnimi pristanišči, predvsem v Sredozemlju. Dolgoročni načrt pristanišča do leta 2030 pa predvideva izgradnjo dodatnega kilometra nove obale, tri nova RO-RO privezna mesta in dve tankerski. Po podaljšanju I. pomola bi morala biti urejena še obala v izmeri 850 m z globino 15 m, terminal za tekoče tovore bi morali preseliti v II. pomol in tako celoten I. pomol prepustiti kontejnerskemu terminalu.

Vir: (Luka Koper d.d., 2019b)

Slika 7. Prikaz razporeditve terminalov v Luki Koper do leta 2030

Na avtomobilskem terminalu pa bi uredili še dodatne skladiščne kapacitete na ankaranski bonifiki.

Načrt je prikazan na Sliki 7. V načrtu je opredeljen še projekt izgradnje III. pomola ter konstrukcija projekta za platformo za pretovor avtomobilov in RO-RO promet, za katerega bi se v tem času pripravil podroben finančni in tehnični izračun in bi ga lahko predstavili po letu 2030.

3.3 Tehnološka prilagajanja za doseganje višje produktivnosti

Tudi v logistiki so pomembna vlaganja v IT sisteme ter nove tehnologije za večjo produktivnosti dela. V pristanišču se glede tega izobražujejo in vlagajo v takšna načrtovanja, saj se zavedajo, da za rast konkurenčnosti niso potrebne le dodatne površine, ampak tudi nova, sodobna tehnologija, ki bo še izboljšala sedanje delo in učinkovitost.

15

V Luki Koper d.d. so zagnali nov, zelo uspešen sistem za najavo tovornjakov, saj so z njim skrajšali čakalno dobo nakladanja oz. razkladanja. Poleg tega so pridobili tudi nov skener blaga, skozi katerega gre vsak tovornjak ob prihodu in odhodu iz pristanišča, s čimer so omogočili še večji nadzor blaga.

3.3.1 VBS sistem

Za vstop v pristanišče po cesti je potrebno izpolniti nekaj pogojev in ti so:

 potrjen plan najave vstopa ob določeni uri oz. časovnem oknu (+/- 2 h),

 ustrezna ura prihoda,

 plačana cestna pristojbina za vstop na pristaniško območje,

 veljavna dovolilnica za voznika (letna ali enodnevna).

Najavo tovornjaka se uredi preko spletne platforme VBS⁸. Kot navajajo v Luki Koper je VBS (sistem najave kamionov) spletna platforma za najavo vstopa kamiona, pregled stanja tovora in načrtovanje najave, pregled obiskov kamionov v Luki Koper, pregled veljavnosti letnih dovolilnic za vstop v pristanišče ter urejanje podatkov organizacije, ki najavlja vstope kamionov v Luko Koper. Sistem najave tovornjaka v VBS-u je prikazan v prilogi 2.

Za delo s programom je potreben dostop do interneta ter pametni telefon, računalnik ali tablica.

Prijava v program je možna na dva načina:

 prijava za uporabnike (s pomočjo uporabniškega imena in gesla preko podjetja),

 prijava za voznike (s pomočjo številke dovolilnice ter enkratnim pinom).

VBS je omogočil:

 višji nivo varnosti za vse deležnike,

 boljše načrtovanje (vse informacije na enem mestu, zagotovitev resursov, boljše načrtovanje tovora),

8 Vehicle Booking System

16

 hitrejši pretovor, manj zastojev na vratarnici, manj zastojev v pristanišču, zagotovoljen je dostop do nakladanja/razkladanja ob dogovorjenem terminu brez čakanja.

3.3.2 Skener za nadzor pretovora

Luka Koper d.d. obratuje 24 ur na dan, vsak dan v letu, kar pomeni brez prekinitve oz. v obratu.

Ravno zaradi tega je nepredstavljivo, da bi v pristanišču delali brez kakvostne kontrole vseh prevoznih in prenosnih sredstev, kar omogoča temu namenjen skener. V pristanišču so v letu 2020 namestili popolnoma nov skener za nadzor pretovora, 80 % financiran z evropskimi sredstvi (Slika 8). Kot navajajo na spletni strani Finančne uprave RS (2020), bodo z njegovo pomočjo še lažje odkrili najrazličnejše goljufije in organizirani kriminal, kot so:

 učinkovito preprečevanje, odkrivanje in pregon goljufije ter zloraba zakonodaje,

 uporaba učinkovitih ukrepov proti pretoku nedovoljenega in prepovedanega blaga,

 izvajanje učinkovitih metod in postopkov boja proti goljufijam, organiziranemu kriminalu, drogam in terorizmu ter proti širjenju nezakonitega, nevarnega ali ponarejenega oz.

piratskega blaga.

Skener, vreden 2,4 milijona EUR, ima veliko prednosti, med katerimi so (Finančna uprava RS, 2020):

 zelo visoka kakovost skeniranja,

 dvoenergijski lienarni pospeševalnik moči 3/6 MeV,

 zmožnost skeniranja več kot 20 tovornih vozil/zabojnikov na uro,

 zmožnost prepoznave organskih in anorganskih snovi,

 zmožnost prepoznave skritega blaga skozi 350 mm jekla,

 skener obenem omogča tudi zaznavo sevanja, saj je vgrajen tudi sistem za zaznavo gama in nevtronskega sevanja.

17

Vir: (Finančna uprava RS, 2020)

Slika 8. Nov skener za nadzor pretovora v Luki Koper

Uporaba skenerja je pomembna tudi za varno poslovanje avtoterminala. Vozila, ki vstopajo v pristanišče in na terminal s kamioni, so voznikom dostopna tudi od znotraj, saj z njimi upravljajo pri nakladanju in razkladanju s kamionov. Ob tem lahko v notranjost pristanišča pretihotapijo različno blago. Podobno velja pri prevozu iz pristanišča, saj vozniki kamionov sami naložijo avtomobile na prikolico. Pri tem pa bi lahko iz pristanišča prepeljali neprijavljeno ali ne- evidentirano blago.

3.4 Prometne povezave Luke Koper d.d.

Kot navaja Šober (1982, str. 9), je Luka Koper d.d. nastala na skrajnem koncu Tržaškega zaliva, ki se imenuje Koprski, na 45 33' 9'' zemljepisne širine ter 13 41' 8'' zemljepisne dolžine. Tako je geografsko in prometno umeščena v osrčje Evrope, kar je velika prednost, saj skozi Slovenijo potekata dva pomembna prometna koridorja.

18

Vir: (European Comission, 2021)

Slika 9. TEN-T prometna mreža

3.4.1 Morske povezave

Izhod pristanišča na morsko pot predstavlja za Slovenijo veliko prednost, saj predstavlja najkrajšo pot med državami Vzhodne in Srednje Evrope s Sredozemljem in deželami Daljnega vzhoda. Luka Koper se preko ladijskih povezav povezuje z mnogimi destinacijami. V tabeli 2 so prikazane najbolj pogoste RO-RO ladijske povezave.

Tabela 2. Ladijske RO-RO povezave Luke Koper d.d.

Ladjar Povezava Frekvenca

Breb GmbH & Co KG Severna Afrika (Tunizija, Libija, Alžirija,

Maroko), Španija, Portugalska tedensko

Maersk, MSC

Westbound (Xingang, Dalian, Busan, Ningbo, Shangai, Shekou, Singapur, Port Said, Haifa,

Koper, Trst)

tedensko

19

MSC Rotacija: Gioia Tauro, Koper, Rijeka, Ploče, Gioia

Tauro tedensko

COSCO Rotacija: Pirej, Rijeka, Koper, Ancona, Pirej,

Solun, Istanbul, Gebze, Yilport, Izmir, Pirej tedensko CMA CGM, Evergreen,

COSCO

Rotacija: Trst, Benetke, Ravenna, Ancona, Koper,

Prej, Limassol, Alexandria, Beirut, Izmir, Pirej tedensko MSC Rotacija: Koper, Trst, Ravenna, Benetke, Izmir,

Haifa, Ashdod, Koper tedensko

MSC

Rotacija: Ravenna, Benetke, Trst, Koper, Pirej, Limassol, Beirut, Iskenderun, Alexandria,

Dekhelia, Ravenna

tedensko

CMA CGM Rotacija: Koper, Rijeka, Malta, Bejaia, Bar,

Taranto, Malta, Ancona, Benetke tedensko

Neptune Line

Rotacija: Derince, Yenikoy, Borusan, Pirej, La Goulette, Civitavecchia, Marseillers, Sete, Barcelona, Tarragona, Valencia, Tanger Med,

Koper, Pirej, Efesean

tedensko

Neptune Line Rotacija: Koper, Efesan, Derince, Yenikoy,

Boursan, Pirej, Benetke tedensko

Grimaldi Line Benetke, Ravenna, Monfalcone, Koper, Pirej,

Alexandria, Haifa, Ashdod, Limassol tedensko Mitsui O.S.K. Singapur, Port Kelang, Muarra, Hong Kong,

Xinsha, Shanghai, Xingang, Toyohashi, Hitachi tedensko

Vir: (Luka Koper d.d., 2021b)

3.4.2 Železniške povezave

Koprsko pristanišče se po železnici navezuje na slovensko železniško omrežje, ki meri 1207 km.

Od tega je 27 % prog dvotirnih in 73 % enotirnih. Trenutno je elektrificirana polovica železniških prog. Na območju koprskega pristanišča je 60 km notranjih železniških tirov, vendar nameravajo v prihodnosti to število še povečati.

20

Za pretovor pristanišča so pomembne čezmejne železniške povezave na CNCs⁹ koridorjema, ki potekata skozi Slovenijo. Gre za dva jedrna koridorja železniškega omrežja, in sicer:

 Baltsko-Jadranski koridor (Baltic-Adriatic corridor),

 Sredozemski koridor (Mediterranena corridor).

Po RFCs¹⁰ oziroma evropski uredbi o železniškem prometu za konkurenčen tovorni promet pa skozi Slovenijo potekajo štirje železniški prometni koridorji (Slika 10):

 Baltsko-Jadranski koridor,

 Sredozemski koridor,

 Jantarni koridor;

 Alpsko-zahodno balkanski koridor.

Vir: (GOV, 2021)

Slika 10. Železniški koridorji v Sloveniji

Z vzpodbujanjem uporabe več železniškega omrežja in manj cestne povezave so v Luki Koper v skupnem pretovoru v letu 2020 kar 58 % pretovora opravili preko železnic, medtem ko so ga po cesti pretovorili 48 %. Ključne železniške povezave Luke Koper d.d. z zalednimi trgi so navedene v prilogi 1.

9 Core Network Corridors

10 Rail Freight Corridors

21

Trenutno v Luki Koper d.d. železniški promet predstavlja le 5 % celotnega prometa pretočnosti avtomobilov, pripeljanih z RO-RO ladjami za zaledne trge, medtem ko gre ostalih 95 % po cesti s tovornjaki. Po drugi strani pa po železnici pride v pristanišče 68 % avtomobilov, ki se potem nakladajo na RO-RO ladje. Tako veliko neravnovesje predstavlja problem, ki bi bil odpravljen z izgradnjo II. Tira, je v postopku izgradnje (Beškovnik in Zanne, 2018). Za nadaljnji razvoj pretovora in tudi avtomobilskega terminala je namreč ključna izgradnja II. tira med Divačo in Koprom. Na poti do pristanišča iz Divače do Kopra po železnici vodi le enotirna proga, ki povezuje pristanišče z zaledjem. Po raziskavah, izvedenih v Luki Koper d.d., je bistvenega pomena, da se tir zgradi in v celoti zažene do leta 2026, v kolikor želi še naprej uspešno konkurirati največjim pristaniščem v Evropi in še naprej večati letni pretovor. Prednost II. tira je tudi potovalni čas, saj se bo skrajšal s 110 minut na 25 do največ 25 minut. Število vlakov se bo povečalo iz obstoječih 90 na 231.

Trenutno se namreč lahko po obstoječi progi prepelje največ 14 milijonov ton tovora, do leta 2030 pa namerava pristanišče to številko podvojiti, saj je cilj pretovora 35 milijonov ton letno. V primeru, da se izgradnja ne dokonča pravočasno, bo na cestah 3-krat več tovornjakov, kot jih je danes, kar bi povzročilo večje gneče, zamude, nevarnosti, onesnaževanje, seveda le ob predpostavki, da bi lastniki blaga v takih pogojih želeli prekladati v koprskem pristanišču. Tabela 3 prikazuje, kako močan vpliv ima v prihodnosti izgradnja II. tira na koprsko pristanišče.

Tabela 3. Projekcija pretovora v Luki Koper d.d. in prometa na železnici in na avtocesti v milijonih neto ton/leto

Brez II. tira Z II. tirom

avtocesta železnica skupaj avtocesta železnica skupaj

2020 11,5 14,0 25,5 10,5 17,6 28,1

2030 18,0 14,0 32,0 15,0 21,5 36,5

2040 21,5 14,0 35,5 18,5 24,9 43,4

Vir: (2TDK, 2021)

3.4.3. Cestne povezave

22

Slovenija s svojo edinstveno geostrateško lego je zelo pomembna povezava za številne srednje evropske države, saj skoznjo poteka najkrajša pot do Sredozemlja. Ključni trgi so Avstrija, Madžarska, Nemčija, Slovaška, države nekdanje Jugoslavije, kot so Srbija, BiH, Hrvaška itd. (Slika 11). Za avtomobilsko logistiko končnih vozil so najbolj pomembni trgi osrednje Evrope.

Vir: (Luka Koper d.d., 2021c)

Slika 11. Zaledni trgi Luke Koper

Slovensko avtocestno omrežje je zelo dobro razvito in tako do zalednih tržišč vodijo sodobne avtoceste in hitre ceste (Slika 12) (Dars, 2020):

 avtocesta A1 v smeri Koper-Postojna-Ljubljana-Celje-Maribor-Šentilj,

 avtocesta A2 v Karavanke (AT)-Kranj-Ljubljana-Novo mesto-Obrežje (HR),

 avtocesta A3 Divača-Sežana-Fernetiči (IT),

 avtocesta A4 Maribor-Ptuj-Gruškovje (HR),

 avtocesta A5 Maribor-Murska Sobota-Pince (HU),

 hitra cesta H3 Ljubljana,

 hitra cesta H4 Razdrto-Ajdovščina-Vrtojba (IT),

 hitra cesta H5 Koper-Plavje (IT),

 hitra cesta H6 Izola-Koper,

 hitra cesta H7 Lendava-Dolga vas (HU).

23

Vir: (Wikipedia, 2020)

Slika 12. Avtocestno omrežje Slovenije

3.5 Nov vhod v Luko Koper d.d.

V pristanišču je bil poleti 2019 slavnostni odprt nov, drugi vhod Sermin (Slika 13), del strateškega načrta Luke Koper. Nov vhod je bil nujno potreben, saj se število tovornjakov v pristanišču veča skladno z naraščanjem pretovora. Nanj se preusmerja tovornjake, namenjene k II. pomolu. Načrt je preusmeriti do 40 % vseh tovornjakov na vhod Sermin. Z novim vhodom so razbremenili ceste v mestu in gnečo ob dnevnih konicah ter povečali pretočnost prometa.

Pred začetkom poletja 2021 so v Luki Koper d.d. odprli še tretji, dodatni vhod ob ankaranski vpadnici, katerega gradnja se je začela poleti 2020. Z izgradnjo se je še dodatno razbremenila glavna pristaniška vpadnica in zmanjšalo se je število prometnih zastojev, saj je vhod neposredno povezan s kontejnerskim terminalom. V sklopu ureditve novega vhoda je predvidena tudi selitev kamionskega terminala, ki se sedaj nahaja na poti do I. vhoda v Luko Koper.

24

Vir: (Delo, 2019)

Slika 13. II. vhod Sermin

Zadnji odprti vhod je namenjen zgolj kontejnerskim tovornjakom zaradi svoje direktne povezave s terminalom. Ob vhodu je zgrajen tudi priključek s krožišča na novo cesto ter novo parkišče za tovornjake, prikazan na Sliki 14. Celotna naložba je stala 4,4 mio. evrov (Primorske novice, 2021).

Vir: (Primorske novice, 2021)

Slika 14. III. vhod s priključkom ter novo parkirišče

25

4

AVTOMOBILSKI TERMINAL V LUKI KOPER D.D.

Avtomobilski terminal v Luki Koper d.d. velja za enega največjih in najsodobnejših terminalov v Sredozemlju, stremi pa k temu, da postane tudi eden izmed vodilnih v Evropi. Kot navajajo v Luki Koper d.d. (2021), se v pristanišču Koper pretovarja več kot dvajset svetovnih proizvajalcev. Gre za blagovne tokove evropske proizvodnje v izvozu ter večinoma za japonske, južnokorejske in turške proizvodnje v uvozu. Med pomembnejše proizvajalce v pristanišču uvrščajo VW grupacijo, Hyundai, KIA, Daimler AG, Renault in Ford. Poleg novih in rabljenih osebnih avtomobilov, izvajajo na terminalu tudi pretovor tovornih in drugih specialnih vozil.

V Tabeli 4 je prikazan avtomobilski terminal v številkah.

Tabela 4. Avtomobilski terminal v številkah

Operativna obala: 800 m

Število privezov: 8

RO-RO rampe: 5

Železniški tiri z nakladalnimi rampami: 15 tirov skupne dolžine 7,1 km Odkrite skladiščne površine: 670.000 m²

Pokrite skladiščne površine: 225.000 m² Enkratkna kapaciteta odprtih površin: 34.000 vozil Enkratna kapaciteta pokritih površin: 10.000 vozil

Vir: (Luka Koper d.d., 2021d)

Poleg vse manipulacij, na vozilih opravljajo še dodatne storitve, kot so:

 dekonzervacija in kozervacija vozil,

 PDI-multi servis,

 dodatna oprema po želji,

 mehanska, ličarska in avtokleparska popravila.

Več podrobnosti o dodatnih storitvah sledi v podpoglavju 4.4., kjer je opisan Avtoservis Koper, ki opravljajo vse dodatne stortive.

26

Pretovor vozil v Luki Koper d.d. je v zadnjih letih pred epidemijo Covid-19 naraščal. Skupni pretovor je v letu 2018 znašal 754.409 vozil. Pomembna je bila rast na uvozni strani s 326.490 pretovorjenimi vozili. V letu 2020 je pretovor upadel na 617.157 vozil (Slika 15).

Vir: (prilagojeno po Luki Koper d.d., 2021e)

Slika 15. Pretovor vozil v pristanišču Koper med leti 2015 in 2020

Kot navajata Beškovnik in Zanne (2015), je glede na povečano rast pretovora avtomobilov v koprskem pristanišču potrebna dodatna platforma blizu terminala za pretok vozil za boljše delovanje in izpolnjevanje pričakovanj strank. Eden od modelov bi lahko bil EGC¹¹ s pravilno posodobljeno infrastrukturo, dobrimi celinskimi povezavami, neposrednim dostopm do železnice in ceste ter dobrim IT sistemom. Kljub svojim prednostim ima sistem tudi svoje omejitve, kot so veliki vložki in dodatni stroški, da se platforma vzpostavi, kar v veliki meri zavira izvedbo procesa.

Tako je bolje iskati možnosti skladiščenja vozil znotraj pristanišča.

11 Extended Gate Concept

208.888 398.438 607.326

244.778 504.228 749.006

302.894 438.359 741.253

326.490 427.919 754.409

324.022 381.971 705.993

249.914 367.243 617.157

U V O Z I Z V O Z S K U P A J

LETNI PRETOVOR VOZIL

2015 2016 2017 2018 2019 2020

27 4.1 Skladiščenje vozil

Skozi Luko Koper d.d. se pretovarja razno blago in med temi so avtomobili, ki spadajo v kosovni tovor, a se za razliko od kontejnerjev ne morejo skladiščiti po sistemu ''en na drugi''. Vozila veljajo za izredno občutljivo blago, saj vsaka poškodba na vozilu pomeni dodatni strošek in zato potrebujejo več skladiščnih površin za kakovostno skladiščenje.

Skladišča so osnovna infrastruktura, potrebna za opravljanje storitev pretovora vozil. V koprskem pristanišču razpolagajo z odprtimi skladišči (Slika 16), kapacitete cca 34.000 vozil in pokritimi skladišči, kapacitete cca 10.000 vozil. Vsa skladišča so asfaltirana, ograjena, osvetljena ter pod video nadzorom. Ograja, ki varuje skladišča, je opremljena s senzorji na dotik, kar pomeni, da se v primeru dotikanja ograje kamera obrne proti poziciji dotikanja in sproži tihi alarm v varnostno nadzorni center Luke Koper d.d. .

Z zgoraj naštetimi referencami spadajo pristaniška skladišča za avtomobile v Kopru med najvarnejša in najsodobnejša v Evropi.

Vir: (Luka Koper d.d., 2021e)

Slika 16. Skladiščne površine za vozila v Luki Koper d.d.

28 4.1.1 Odprta skladišča

V Luki Koper d.d. imajo za avtomobile največ odkritih skladišč (Slika 17), in sicer 670.000 m² oz.

34.000 vozil. Skladišča so asfaltirana, osvetljena, ograjena ter talno označena, kar je namenjeno lažjemu iskanju vozil, saj so s pomočjo oznak določene pozicije vseh vozil v pristanišču.

Poleg imena skladišča in številke vrste so na skladiščnih površinah izrisane tudi bele črte, ki se uporabljajo na površinah za skladiščenje osebnih vozil in rumene črte, namenjene za skladiščenje tovornih vozil. Poleg barve je razlika tudi v tem, da so rumene črte zarisane bolj široko, saj so izrisane na površinah, namenjenim skladiščenju tovornih oz. večjih vozil.

Vir: (Primorske novice, 2018)

Slika 17. Odkrite površine skladiščenja avtomobilov v Luki Koper d.d.

V prihodnosti bodo dodatne odprte parkirne površine uredili na območju izsušenih kaset 5A, 6A in 7A ter na ankaranski Bonifiki. Tudi na pomolu II. bodo uredili dodatne odkrite skladiščne avtomobilske površine.

29

Vir: (Luka Koper d.d., 2020b)

Slika 18. Območje skladiščnih površin 6A in 7A

4.1.2 Pokrita skladišča

V koprskem pristanišč razpolagajo tudi s pokritimi skladišči (Slika 19) za avtomobile oz. dvema garažnima hišama v izmeri 225.000 m^2,, kar znaša 10.000 parkirnih mest. Tako kot odkrita skladišča je tudi pokrito skladišče ograjeno, osvetljeno ter talno označeno. V garažni hiši ni možno skladiščiti tovornih vozil in je namenjena le osebnim avtomobilom. Le ta je pomembna predvsem z vidika trženja, saj prestižne znamke, kot so Mercedes Benz, Land Rover, BMW, Lexus in druge zahtevajo pokrite površine za skladiščenje njihovih vozil zaradi večje varnosti in zavarovanja pred zunanjimi vremenskimi vplivi.

Vir: (Luka Koper d.d., 2021e)

Slika 19. Pokrite površine za skladiščenje avtomoilov v Luki Koper d.d.

30

Strateški plan pristanišča vključuje povečanje pretovora na avtomobilskem terminalu, kar povzroči potrebo po še več površinah za skladiščenje avtomobilov in ravno zato so se odločili za izgradnjo nove garažne hiše poleg že obstoječe, zgrajene in predane v uporabo junija 2021. Poleg povečanja skladiščnih površin so razlogi za novo gražno hišo še pogodbe z luksuznimi znamkami vozil, ki zahtevajo za skladiščenje svojih vozil pokrite površine zaradi večje varnosti. V Luki Koper d.d. se tako zavedajo, da potrebujejo dodatne površine za skladiščenje avtomobilov, saj je vedno več pogodbenih strank, ki ne želijo deliti skladiščne površine z ostalimi prozivajalci oz. znamkami vozil. Poleg tega se v pristanišču ločujejo vozila tudi glede na stran volana, saj imajo npr. vozila namenjena za Ciper, Malto, Veliko Britanijo, Singapur volan na desni strani.

Kot navajajo v Luki Koper d.d. (2021), ima nova garažna hiša približno 4000 parkirnih mest. Z izgradnjo garaže bodo v pristanišču zadostili vse večjemu povpraševanju strank po pokritih skladiščnih površinah, hkrati pa bodo povečali enkratno skladiščno kapaciteto in izboljšali interno logistiko pri pretovoru avtomobilov. Vrednost investicije znaša okoli 18 milijonov EUR.

Vir: (Luka Koper d.d., 2019c)

Slika 20. Garažni hiši v Luki Koper d.d.

Čeprav v Luki Koper d.d. pretovorijo manjše količine električnih vozil, so pripravljeni za prihodnost in vse večje povpraševanja po pretovoru le teh. Trenutno na avtomobilskem terminalu obratuje 12 polnilnih postaj za električna vozila (Slika 21). Poleg tega imajo še eno prenosno

31

polnilno postajo oz. agregat za potrebe vozil v skladišču v primeru, če so brez elektrike, da se jih dostavi do polnilne postaje. Tako kot so vse polnilne postaje druga poleg druge, se tudi električna vozila skladiščijo skupaj, ponavadi v notranjosti garažne hiše.

Vir: (avtorica, 2021)

Slika 21. Polnilne postaje za električna vozila v garažni hiši I.

4.2 Manipulativni tiri

Na avtomobilskem terminalu uporabljajo 15 tirov za vagonsko dostavo vozil v skupni dolžini 7,1 km. Dva tira potekata tudi skozi I. garažno hišo, kar omogoča razkladanje ter nakladanje luksuznih vozil neposredno v garažno hišo. Kapaciteta enega tira je 12 vagonov, na en vagon pa lahko spravimo največ 12 vozil, 6 spodaj in 6 zgoraj, pogosto pa znaša dejavnik nakladanja 10 srednje velikih vozil. S tiri znotraj garažne hiše so zmanjšali poškodbe na vozilih in tako poskrbeli za še večjo varnost višje kakovostnih vozil.

Januarja 2020 so v Luki Koper pričeli z uporabo novih železniških tirov t.i. šesta skupina tirov v izmeri 2,8 km, ki vodijo do drugega največjega skladišča za avtomobile in so namenjeni le uporabi avtomobilskega terminala (Luka Koper d.d., 2020).

32

Novo skupino tirov sestavljajo štirje tiri, približno 700 m dolžine vsak. Vsak tir lahko sprejme celoten vlak, ne da bi ga pri tem morali deliti. Tiri imajo posebno razsvetljavo zgornjega in spodnjega dela platforme vagona, kar omogoča pretovarjanje tudi ponoči. Na tirne zaključke so namestili nove hidravlične večnivojske prekladalne jeklene ploščadi, skladne z novimi standardi in zahtevami proizvajalcev, katerih nosilnost je 6 ton, poleg tega pa je manjša tudi strmina, ki vodi od vagona do skladišča. Na vozno površino so nanesli specialno maso, ki omogoča boljši oprijem koles in preprečuje zdrse vozil. Vse to so prednosti, s katerimi še povečujejo konkurenčnost avtomobilskega terminala.

Vir: (Luka Koper d.d., 2019c)

Slika 22. Lokacija VI. skupine tirov ter novi RO-RO privez

Investicija je vredna 3 milijone evrov in jo je sofinancirala EU. S pridobitvijo novih tirov (Sliki 22 in 23) se je:

 povečala vagonska produktivnost terminala, saj so skrajšali transportno pot do skladišča,

 povečala varnost pri opravljanju pretovora avtomobilov,

 skrajšala transportna pot avtomobilov od ladje do parkirišč oz. do drugih nakladalnih točk,

 omogočil prihod daljših kompozicij.

33

Vir: (Luka Koper d.d., 2020c)

Slika 23. VI. skupina tirov 4.3 RO-RO privez

Trenutno v pristanišču uporabljajo 8 privezov za RO-RO ladje, v I., II. in III. bazenu. Privez določajo glede na zasedenost privezov in oddaljenost od načrtovanih skladiščnih površin. Od druge polovice leta 2020 je avtomobilski terminal pridobil dodatni privez, namenjen izključno za RO- RO pretovor, kamor se prioritetno vežejo RO-RO ladje.

Vir: (Ekoper Capodistria, 2020)

Slika 24. Nov privez za RO-RO ladje z oznako R04

34

Novi RO-RO privez (Slika 24) se nahaja v tretjem bazenu za RO-RO ladje z oznako R04.

Na novem vezu se bodo lahko privezale od 100 do 240 m dolge in do 36 m široke ladje, globina morja ob privezu pa znaša 10 m. Privez sestavljata še betonska dovozna rampa ter 5 privezno naslonskih odbojnikov. Skupna investicija je znašala 6 milijonv evrov in je bila tudi sofinancirana z evropskimi sredstvi (Luka Koper d.d., 2020). Z dodatnim privezom so v pristanišču skrajšali transportne poti in sprostili obstoječe priveze za drugi tovor v Luko Koper.

4.4 Dodatne storitve na vozilih

Pridružena družba v Luki Koper d.d. je družba Avtoservis Koper s pomembno vlogo za avtomobilski terminal. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995 in takrat je obsegalo le delavnico za servis in nego vozil, danes pa se razprostirajo njene površine na več kot 5000 m² v neposredni bližini garažne hiše. Načrtujejo še dodatno širitev, kot so gradnja dodatne večnamenske delavnice ter gradnja novega skladišča za potrebne nadomestne materiale (Avtoservis Koper, 2021).

Podjetje je bilo uvrščeno med hitro rastoča podjetja, saj so imeli v letu 2019 za več kot 4 mio. evrov čistega dohodka, v letu 2020 pa je bilo to število še višje, kljub epidemiji obseg poslovanja še večji.

V podjetju pričakujejo na letni ravni 3-5 % porast poslovanja, trenutno pa sodelujejo z največjimi proizvajalci v avtomobilski industriji, kot so Mercedes Benz (najpomembnejši kupec), Renault, Ford, VW, Toyota, Dacia, JLR.

Avtoservis Koper nudi za vsa vozila v pristanišču številne dodatne storitve:

 nego in vzdrževanje vozil,

 servisiranje in mehanična popravila,

 karoserijska in ličarska popravila,

 personalizirane predelave vozil.

Vedno bolj pomembna je kakovost storitev, saj stranke zahtevajo storitve najvišjih kakovosti zlasti za vozila višjega kakovostnega razreda v vrednost tudi po nekaj 100 tisoč evrov. Avtoservis d.o.o.

ima prav zato za avtomobilski terminal in Luko Koper zelo pomembno vlogo, saj nudi vse dodatne storitve in raznovrstno ponudbo na enem mestu. Običajno imajo takšne storitve le največji avto- terminali, kar avtoterminal v Luki Koper d.d. zagotovo uvršča mednje.

35 4.5 Informacijska podpora- ACAR sistem

ACAR je novi informacijski sistem na avtomobilskem in RO-RO terminalu, za katerega se je porodila ideja iz želje po večji produktivnosti na terminalu in optimiziranju razpoložljivega skladiščnega prostora. Poleg tega v Luki Koper d.d. navajajo, da so potrebovali učinkovitejše sledenje blaga in boljšo komunikacijo med terminalom in naročniki. ACAR je informacijski sistem za vodenje operativnega dela na terminalu, ki je zamenjal predhodni sistem AVTI.

S pomočjo spletnih tehnologih ACAR strankam nudi enostavno naročanje storitev, kar vključuje tako osnovne kot tudi vse dodatne storitve. Na terminalu prejemajo vsa naročila v strukturirani obliki najav, kar omogoča preglednost nad naročili. Sistem omogoča načrtovanje dela na terminalu in online povezavo s prenosnimi čitalci, ki nudijo podporo pri izvedbi storitev na terenu.

Uporabniki aplikacije in stranke si lahko z nekaj kliki oblikujejo najrazličnejše preglede in poročila.

Med drugim je sistem povezan tudi s sistemom za najavo kamionov VBS in tako lahko naročniki oddajo potrebne podatke kar v ACAR-ju za naročanje o predvidenem prevozniku in vozniku kamiona. Poleg tega se po pripravi in potrditvi načrta podatki iz ACAR sistema avtomatično prenesejo v VBS sistem. Nov sistem je prinesel mnogo prednosti, med katerimi so:

 online povezava ročnega terminala z glavno podatkovno bazo,

 optimizacija procesov na terenu,

 stalna dosegljivost podatkov,

 boljša kakovost dela,

 doseganje sodobnih trendov na področju logistične verige,

 hitro prejemanje informacij.

36

Vir: (Damir Vincelj, 2018)

Slika 25. Prvo vozilo, vodeno z ACAR sistemom

4.6 Možne nove tehnološke rešitve

Skladno z novimi tehnologijami se razvijajo tudi pristanišča oz. njihovi terminali. Eni izmed rešitev sta tudi omrežje 5G, katerega v Luki Koper d.d. že testno uporabljajo na kontejnerskem terminalu v okviru evropskega projekta Obzorje 2020. Druga rešitev je RFID omrežje, katerega uporabljajo v pristanišču v Barceloni, da spremljajo, kje se nahaja vsako vozilo posebej znotraj avtomobilskega terminala. Rešitev bi se lahko uporabljala tudi v koprskem pristanišču, vendar bi bili potrebni vložki v infrastrukturo in progrmasko opremo.

4.6.1 Tehnologija 5G

Luka Koper d.d. je ena izmed 15. partnerjev iz več evropskih držav pri projektu 5G-Loginnov v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (angl. Horizon 20200) s področja mobilnih komunikacijskih sistemov. Poleg koprskega pristanišča sta v projekt vključeni še dve evropski pristanišči, Hamburg in Piraues (Luka Koper, 2020).

Tehnologijo 5G bodo testno namestili na območje kontejnerskega terminala, s katerim bodo poskušali optimizirati pristaniške procese in njihovo učinkovitost. Projekt bo predvidoma izveden letos, v drugi polovici leta. Kot navajajo v pristanišču, je tehnologija 5G v primerjavi s tehnologijo

37

4G veliko bolj zmogljiva in zato tudi bolj uporabna pri prenosu večjih količin podatkov. Z novo tehnologijo bodo lahko tudi bolje nadzorovali energetsko učinkovistost opreme na terminalu, kar je pomembno za okoljevarstvo. Namen projekta je, da se tehnologijo 5G uporablja s skoraj istimi frekvencami in se kljub temu raven porabe eletkrične energije in sevanje zniža ter poveča prenos količine podatkov.

Kot navaja Sohaib (2021), obstoječe 4G omrežje zaradi svojih omejitev ne izpolnjuje vseh zahtev, medtem ko so pri omrežju 5G zagotovili večjo varnost in učinkovitost procesov.

4.6.2 Uporaba RFID tehnologije za spremljanje vozil

Nekateri avtoterminali uporabljajo FRID tehnologijo za spremljanje nahajališča vozila na terminalu. Med takšne avtoterminale spada terminal v Barceloni. Omenjeno tehnologijo uporabljajo že leta (Autoterminal, 2021). RFID tehnologija uporablja RFID nalepke ali oznake, ki se namestijo v notranjost vozila. Nalepijo se lahko na vetrobransko steklo, medtem ko se RFID oznake najpogosteje namestijo na posebne nosilce, ki jih začasno pritrdimo na vzvratno ogledalo.

V pristaniščih in terminalih se uporablja tri vrste RFID oznak, in sicer aktivne, pasivne in pol- pasivne. Aktivne se napajajo preko baterije in omogočajo prenos signala tudi sto metrov, medtem ko je domet pasivnih oznak do 10 metrov. Aktivne neprestano oddajajo signal. Na sodobnih avto- terminalih se uporabljajo aktivne RFID nalepke. So dražje in jih je potrebno vzdrževati, kar pa se pri neprestani uporabi na avtoterminalih za daljše obdobje splača (PEMA, 2017).

V Luki Koper d.d. so že večkrat obravnavali možnost uporabe RFID tehnologije za sledenje avtomobilom znotraj pristanišča, vendar se za sedaj še niso odločili za uporabo tovrstne tehnologije. Poleg RFID nalepk oz. oznak bi morali izgraditi omrežje znotraj pristanišča, kar pri razpršenosti skladiščnih površin predstavlja nekoliko višji strošek v primerjavi s terminali, ki so zasnovani kompaktno kot enovita celota infrastrukturnih in suprastrukturnih elementov.

38

5 EVROPSKI TERMINALI ZA VOZILA

Čeprav je Nemčija največja proizvajalka in izvoznica vozil v Evropi, je največji avtomoboilski terminal v Zeebruggu v Belgiji. Med deseterico največjih po pretovoru avtomobilskih terminalov v Evropi se uvrščajo (Automotive Logistics, 2021): Zeebrugge (BE), Bremerhaven (DE), Emden (DE), Antwerpen (BE), Koper (SI), Valencia (ES), Vigo (ES), Barcelona (ES), Santander (ES) in Pirej (GR).

čeprav v deseterici največjih avtomobilskih terminalov v Evropi prevladujejo španska pristanišča, je koprsko pristanišče prehitelo vsa štiri in tako z letom 2020 postalo prvo pristanišče po pretovoru v Sredozemlju. Luka Koper d.d. je prehitela tudi dve najbolj znani pristanišči v Sredozemlju, Barcelono in Valencijo.

Povečanje RO-RO pretovora zahteva tudi rast zmogljivosti terminala. Da bi se to naredilo najbolj optimalno in učinkovito, kot navaja Ozkan (2016), je potrebno pred načrtovanjem povečanja kapacitet terminala določiti oz. predvideti, kolikšna bo povečana količina pretovora in skladno s tem načrtovati dodatne kapacitete. Ena od metod, ki pomaga to ugotavljati, je metoda simulacijskega modeliranja, ki z raznimi enačbami prikaže razmerje med zahtevano zmogljivostjo terminala in dodatnimi spremenljivkami.

5.1 Belgijski pristanišči Zeebrugge in Antwerpen

Pristanišče Zeebrugge se uvršča med vodilna svetovna pristanišča za izvoz in uvoz avtomobilov.

Delujejo tako na evropskem kot tudi na svetovnem trgu. Zaupajo jim največja imena v avtomobilski inudstriji in ne samo pri prevozu vozil, ampak tudi pri dobavi najrazličnejših delov in komponent za vozila.

Ključne lastnosti avtomobilskega terminala lahko strnemo v nekaj pomembnih izhodišč:

 8 terminalov za vozila,

 6 centrov PDI¹²,

12 Pre-Delivery Inspection

39

 več kot 400 hektarjev površin za vozila ter 175.000 parkirnih mest,

 medcelinski RO-RO privez,

 vstopno pristanišče, ki služi Beneluksu, Nemčiji, Franciji, Srednji in Vzhodni Evropi,

 pretovorno pristanišče za Združeno kraljestvo, Rusijo, južno in severno Evropo,

 železniški terminali, povezani z neposrednim dostopom do zaledja,

 sodobno cestno omrežje z neposrednimi povezavami do evropskih avtomobilskih tovarn in prodajalcev avtomobilov,

 storitve z dodano vrednostjo, kot so PDI, avtopralnica, barvanje in popravila ter vzdrževanje avtomobilov.

Pristanišče je znano tako po pretoku blaga oz. vozil na evropskem kot tudi medcelinskem trgu.

Sliki 26 in 27 prikazujeta pristaniške tokove v Evropi in zunaj evropskih meja.

Vir: (Port of Zeebrugge, 2021)

Slika 26. Morski tovorni tokovi v pristanišču Zeebrugge znotraj Evrope

40

Vir: (Port of Zeebrugge, 2021)

Slika 27. Morski tokovi v pristanišču Zeebrugge na svetovni ravni

Kljub posledicam COVID-19 je Zebruško pristanišče ohranilo prvo mesto v letu 2020 kot najbolj prometno pristanišče v Evropi pri pretovoru avtomobilov. Glavni izziv pristanišča v prejšnjem letu je bilo pomanjkanje zmogljivosti ter kapacitet na terminalu, saj veliko evropskih distributerjev ni delovalo zaradi epidemije in so tako vozila dlje časa stala na terminalu.

Kot navajajo v Port of Zeebrugge (2021), so številni infrastrukturni projekti potekali nemoteno kljub posledicam pandemije ter so tako pričeli z gradnjo obračalnega mostu čez povezovalni dok med terminaloma Hanze in Bastenaken, ki bo še povečal promet v pristanišču. Nadaljevali so tudi z deli na novi steni med pomoloma Bastenaken in Retour ter steno pomola pri Boudewijncanalu.

Za največji projekt pa v pristanišču beležijo dogovor, da se združi z drugim belgijskim pristaniščem, Antwerpen. Pristanišče Antwerpen je drugo največje evropsko pristanišče, takoj za pristaniščem Rotterdam in je najbolj znano po pretovoru kontejnerjev, razsutega tovora ter kemičnih izdelkov, medtem ko je Zeebrugge po RO-RO pretovoru. Z združitvijo bo pristanišče postalo največje evropsko pristanišče za kontejnerje (14 mio TEU) in avtomobile (3 mio enot), najpomembnejše evropsko kemijsko središče, največje pristanišče ladij za križarjenje v Beneluksu ter eno največjih evropskih pristanišč za pretovor razsutih tovorov. Dogovor je bil dosežen februarja letos in združenje je predvideno v enem letu (Luka Koper, 2021).

41

Vir: (prilagojeno po Marcus Williams, 2021)

Slika 28. Pretovor vozil v pristaniščih Zeebrugge in Antwerpen v letih 2019 in 2020

5.2 Bremerhaven

Pristanišče Bremerhaven oz. terminal za vozila velja za drugi največji avtomobilski terminal v Evropi. V številkah lahko terminal na kratko opišemo:

 240 hektarjev avtomobilskega terminala,

 95.000 skupnih zmogljivosti za skladiščenje vozil, od tega 50.000 pokritih skladišč ter 45.000 odkritih skladišč,

 8 večnadstropnih garažnih parkirišč,

 18 privezov, pomoli doljši od 3 km,

 3 delavnice,

 16 tirov.

Pristanišče je združeno s sosednjim v Bremnu in tako skupaj tvorita dvojec, ki zelo dobro konkurira ostalim pristaniščem. Približno pretovorijo več kot 2. mio vozil letno. Privlačno je tako zaradi svoje

1.462.951 1.497.388

2.960.339

798.503

421.180

1.219.683 1.171.578

1.019.721

2.191.299

321.854 351.264

673.118

- 500.000 1.000.000 1.500.000 2.000.000 2.500.000 3.000.000 3.500.000

Uvoz Izvoz Skupaj Uvoz Izvoz Skupaj

Letni pretovor vozil

2019 2020

Zeebrugge Antwerpen

42

lokacije, ki je dobro dostopna, kot tudi zaradi sodobne tehnologije, ki jim omogoča manipuliranje z najrazličnejšimi vrstami vozil.

Kot navaja glavni direktor prodaje in trženja g. Nousch (2021), so kljub covidnim ukrepom in njihovim posledicam v nemškem pristanišču zadovoljni s pretovorom, ki so ga opravili v letu 2020 (Slika 29). Dodaja še, da je za nemoten potek dela tudi v času epidemije zaslužna digitalizacija oz. razvoj digitalne tehnologije v pristanišču.

Vir: (prilagojeno po Marcus Williams, 2021)

Slika 29. Pretovor vozil v pristanišču Bremerhaven v letih 2019 in 2020

5.3 Emden

Pristanišče Emden je eno izmed štirih pristanišč v nemški pokrajini Spodnja Saška oz. po nemško Niedersachsen. Krog sestavljajo še pristanišča Brake, Cuxhaven, Wilhelmshaven ter Island Supply Ports of Norddeich (Norderney, Baltrum, Langeoog, Spiekeroog, Wangerooge). Slika 30 prikazuje zadnje našteto otočje.

743.412

1.422.970

2.166.382

510.000

1.190.000

1.700.000

- 500.000 1.000.000 1.500.000 2.000.000 2.500.000

Uvoz Izvoz Skupaj

Letni pretovor vozil

2019 2020

43

Vir: (Niedersachen Ports, 2021)

Slika 30. Island Supply Ports of Norddeich

Pristanišče Emden je tretje največje nemško pristanišče v Severnem morju. Nahaja se severnih bregovih reke Ems in je sestavljeno iz zunanjega pristanišča, izpostavljenega plimovanju, ter neodvisnega celonskega pristanišča, dostopnega preko dveh morskih zapornic. Je sodobno in produktivno vsestransko pristanišče, v zadnjih letih pa se je razvil v enega najpomembnejših RO- RO evropskih pristanišč.

Vir: (prilagojeno po Marcus Williams, 2021)

Slika 31. Pretovor vozil v pristanišču Emden v letih 2019 in 2020

Večina tovora so novi avtomobili, namenjeni izvozu. Poleg tega je tudi pomembno pristanišče na področju ekologije, saj služi kot osnova za predmontažo, prevoz in vzdrževanje objektov in opreme za več vetrnih elektrarn v nemškem zalivu.

418.316

933.926

1.352.242

290.000

735.000

1.025.000

- 500.000 1.000.000 1.500.000

Uvoz Izvoz Skupaj

Letni prevoto vozil

2019 2020