Peter in

Odde18k ^ZR s]ovenske jezike in kniiževnos~i

n8 Filozofski f2kul~8~i

Univerze Edvar~a Kardelja v Ljuhljani

Peter \I/eiss GOVOR KRAŠ

CV

ZADREČKI DOLINI) Diplomska naloP"a

Ljuh1jana, januarja 1984

Informat:orji 4

Poda~ki o kraju 5

Hišna imena v Krašah 6

Dve hesedili 8 1 8

2

9

Literat;ura 10

Fonološki sis~em Il Inventar Il Distrihucija 12 Izvor 15

Ohlikoslovje 21 Samostellnik 21 Prie evnik 31

Zaimki 34 Števniki 36 Glao:-ol 37 Prislov 44 Predlog 45

Vezniška beseda 46 l'-1edmet 46

Krat;ek opis govora Kraš

47

KAZALO

Vprašalnica za Slovenski linr:vist;ični atlas 48 Telo 48

Oblekel 53 Hiša 55 Vas 59

Prazniki 61 Qrodje 64 Zivina 68 Rastline 72 Planina 76 Bolezni 77 Čas 78

Pokra;i ina 81 Družina 83 Štetja 86

Gramatična vprašanja 88

3

IN?O:WA~TORJI

1. Peter Weiss (tudi zapisovalec)

Rojen leta 19S9 v Celju; oče in mati iz Kraš (oče iz skraj-

ne~a zahodnera dela vasi, mati iz s~rajne~a vzhodne~a); dru- žica iz Bočne; do 19. leta živel v Krašah, od tedaj dalje v Ljubl,lani.

2. Antonija Levar (zapisovalčeva stara mama), pd. Tinčkova Tončka

Rojena leta 1908 v Sanici (pri Ključu) v Bosni; oče iz Spod- nje Rečice, mati iz Pustefa Polja; mož iz §martna ob Dreti;

~ospodinja in upokojenka; končala je dva razreda osnovne šo- le; iz Bočne je prišla leta 1916 v Pusto Polje, kjer je ži- vela 18 let, nato pa je 4 leta služila v Z~ornji Savinjski in Zadrečki dolini; od leta 1938 živi v Krašah (št. 1). - Kadar se njena informacija razlikuje od siceršnje, je označe­

na s kro~cem (o).

3. Renata Weiss (zauisovalčeva sestra)

Rojena leta 1964 v Celju; študentka; do lS. leta je živela v Krašah, nato pa v Ljubljani, od koder se vsak teden in v po-

čitnicah vrača v Kraše; v Ljubljani živi z zapisovalcem v skupnem stanovanju.

Gradivo je bilo zapisano v letih 1982-83.

5 PODATKI OKRAJU

Kraše (tako imenujemo vas domačini in okoličani, uradno so Spodnje Kraše, in sicer za razliko od Zgornjih Kraš, ki so danes

zaselek sosednjega Šmartna ob Dreti) so ~ručasta vas, ki leži v glavnem na levi strani reke Drete na pol poti med Gornjim Gradom (oddaljenim 8 km) in Mozirjem (8 km), na ju~u pa se nadnje dviga Krašica, podaljšek Dobroveljske planote (z dvema vrhovoma po 1077 m). Skozi vaS vodi cesta Mozirje - Gornji Grad (ali - vzeto širše - Celje oz. Titovo Velenje - Kamnik). Vas šteje (po stanju

31.

marca 1981) 164 prebivalcev (leta 1971 165, leta 1961 176).

Sestava prebivalstva je takale: nekako tretjina je delavcev, petina kmetov, petino sestavljajo predšolski in šoloobvezni otro- ci ter dijaki in študenti, približno petino pa upokojenci in gos- podinje. Okoli dvajset je polkmetov.

Kmetje se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom in gozdarst- vom. Sadijo največ krompir, samo za svoje potrebe pa korenje in peso. Žita ne sejejo več. Omeniti je treba še pridelovanje koruze.

Kot živinorejci so usmerjeni v pašno-košno gospodarstvo oz. v pri- delovanje mleka.

Velike so dnevne selitve prebivalstva: največ je zaposlenih v Nazarjah (6 km; Gorenje-Glin, Gozdno gospodarstvo in Elkroj), nekateri v Mozirju, na ^Rečici ob Savinji

(9

km), v ^Bočni

(5

km) in Šmartnu ob Dreti (2 km), dva pa se vozita celo v Ljubljano (v Litostroj; 80 km, ker se vozita preko Šempetra v Savinjski dolini, ne preko Kamnika, kar bi dalo 57 km). Dijaki se vozijo v Celje (37 km). Tedenske ali še redkejše so selitve tistih, ki se šolajo v Ljubljani in Mariboru. - Nekaj Krašanov je zaposlenih v tujini

(v ZRN), vendar se ne mislijo vrniti za stalno, ker so zdoma že nad 15 let in so si v tujini ustvarili družine, na obisk pa pri- bajajo le po enkrat ali dvakrat na leto.

Osnovnošolci obiskujejo šolo v Šmartnu ob Dreti (prve 4 raz- rede) in v Gornjem Gradu (preostale razrede).

Cestna povezava z drugimi kraji v Zadrečki dolini in z Mo- zirjem je dobra - asfaltna (že nad 15 let). V dolino Savinje se da preko Nazarij, čez Homce v Grušovlje ali čez Hom v Radmirje.

Krašani se vozijo z avtobusom in z osebnimi avtomobili na delo, po opravkih in nakupih največ proti Nazarjam, kjer je tudi njihov zdravnik, in proti Mozirju, ki je med drugim upravno ^središče

občine.

V Šmartno hodijo Krašani v dve tr~ovini in gostilni, na poš- to in na sestanke npr. krajevne skupnosti, gasilcev, mladincev, strelcev in športnega društva. Čeprav Kraše uradno še vedno spa- dajo v župnijo Rečica ob Savinji, pa vaščani od zadnje vojne na- prej hodijo v cerkev v veliko bližjo cerkev v Šmartnu ob Dreti, kjer tudi pokopavajo svoje umrle svojce.

Telefon je v Kraše napeljan od leta 1982 dalje; tega leta je bil speljan skozi Kraše po vaški poti asfalt.

HIŠNA IMENA V KRAŠAH Številke pomenijo hišne številke.

Prva oblika je hišno ime, ki se v Krašah govori v im. mno Ostale oblike gredo po vzorcu, torej x Itinčk~m 'k Tinčkom' , ud Iga:rmo 'od Grmov', posebnost pa je mestno mn., ki je samo v hiš- nih imenih enak im., npr. p~r ~a:rne 'pri Trni', ne pa p~r 'ta:r- nax, kot bi bilo pričakovati.

Druga oblika je ime gospodarja, tretja pa ime gospodarice oz. gospodinje. Pridevnik iz hišnega imena je dodan le, če se raz- likuje od rodilnika hišne~a imena.

Ponekod, npr. pri št. 25, ni posebnega imena za gospodarja oz. ~ospodarico (gospodinjo); pri tem je treba ustreznemu pridev- niku iz hišnega imena dodati osebno ime. Čisto na koncu so v ok- lepajih priimki sedanjih lastnikov hiš.

Posebnost je št. 42, ki je tvorjena iz ledinskega imena.

Odsotnost kake oblike je označena z dvema črticama (--).

l ^it' _~nc vk' e; 't' ^~nc~ v k -c a; vk ^{I . t~nc} "k k o a (L evar )

2 x~a:s(t)nike; x~a:s(t)nik; x~a:s(t)~nca (Blekač)

3 ~a:rne; ~a:r~n -rna; ~a:rnoka (Zagožen) 4 ~a:rme; ka:ram -rma; ~a:rmoka (Potočnik)

5 k(-a)lva:č'3; k(-a)'va:č; k(-a)va'čica (Praznik)

6 jerh~:čke; jerh~:č~k -čka; jerh~:čkoka (in povsod tudi jarn- in o ran-) (Mavrič)

7 ^I vo:rxe; vo:rx; vo:rxoka RaJter ^{, 1 I ( ' )} 8 garijine; g~rijin; garijinka (Deleja)

9 maJ a:c'3; maJ a:c; maJ a:c a ^{·Jao v "do v} "d" Vk / o maJ u a .Ia l ' (R ^em~c . ) 10 gre:ge; gre:ga -a; gre:goka ^{1 , . I . I • / o} gre:g a ^{I .} l' (L omse ... k)

Il \. 6 J :xane; Jo:xan; Jo:xan a . ^{I. • 1. '} k ( Z ' d ¹ arn ) 12 ^1... slmane; slman; Slman a ^{• 1 .... , 1 .... ,} k (P l' o lcnl ^v 'k)

13 mavle:us ^{I~, vk.t. ~;} ma,le:uza ^{'t-' v k} -s a; mavle:us o a ^{vk ,~, vk k / o} mavle:us ^{,~, vkl'} a

" " n 1'\ n n " 1'\

(Podrižnik)

na1va:ke; na'va:k; niv&:koka / o n~va:kla (Trbovšek) 14

15

raJa:se; raJa:s 1 • . 2 ' 1.0 / rJa:sa rJase: a; raJa:s a 1, • , r . t i . ^.!. ->k / ^o raJa:s a ^1.0 l' / o r~a:sla (in povsod tudi r~a:- in -ar~a:- / -ar1ja:-) (Čas) 16 _rav~:nsa ^I~ v k' e; rat~:nsa I v k ; rat~:nsca; rat~:ns ' v , k' / ' e rat~:nsako v

(Kompare)

17 k_~ma:rJa; ^{l o ,} k _~ma:r ^{I o} -Ja; ^, k i . amarlca (A • welSS ^{1 . 1 ' )}

18, jelrine; je'rina -a; je'rinka (in povsod tudi ja-) (Jerina)

19

(m~inerjo ~lin)

20 ~linerj~; m~inar -nerja;

21 s vit' ^~e: f ' vI.. ce; st*e: ac - ca; f f štie:fčo (Dele ja)

t\

Jlinarca m~inerca (Puklavec)

š~~e:fčoka / o štaTe:~a št~T~:la;

2 2 ^I re:mce; re:mac -mca; re:mka; ^{, 1 "} r~:mco ^{v (V} Zunter ⁾ 23 ~iberj~; ~ib~r -berja; ~ib~rca ~iberc~ (Bitenc)

g~lo:be; gJlo:p -ba; g(~~lo:pka (Zabreznik)

~6:ž~; ~6:žo -ga; ~6:žova -i (F. Felicijan) 24

25

26 l O t ' 'o ma:ro e; ma:ro ; ma:rosca; ma:ro o t ' ! . v l O t / ^1.2 ma:roco ^{.... /} o 'III ma:roca v ( , ln povsod tudi -rat- / -raš- / -rač-)

(M.

^Vrtačnik)

27 g~e:xce; ~e:gac -xca; ~e:gička; ~e:xčo (Lamprečnik) 28 ko:rneke; ko:rnak; ko:r~nca (Cigale)

29

ir~:bnerj~; ira:bnar -nerja; ~a:bnarca -nerca (F. Vrtačnik)

30

~a:rote; ~a:ro -ta; ~a:ro~ka (in povsod tudi o I

ka :_)

(Karo)

31

fra:nclne; _o f~a:ncl _• -na', rra:nclenka (Vršnak)

32 ' ma:~xerJ~; ma:~xar ^{, 1 ,} -xerJa; ^{" . ma:~xarca} -xerca ^{, ( GI . k)} oJe 33 bla~a:č~; bla~a:č; blak~čica (Šporin)

34 35

t ' ra:~nerJ~; . t' ra:~nar . -nerJa; ' t i , ^ra:~narca -nerca . It' l ' " ~J.l' It' 1 ,~, l' xras le: e; xrle:svd _{~ ~} ln xras le: _~ xrasvle: a;

t\

, (Remic)

36 IZO : beja; 'zo: bej; 'zo: bejka (Fale)

(Veršnik) xrast i e : Ika

t\

37 ^d~ lnerJ~; ^{iI' . d} a lnar -nerJa; ^{'1' , ' d} a lnarca ^{'l' .} 38 _cep~a: ... ^{L o} k' e; cep a: ; cep e: a .... 'lok .... ' l I v '-cep~~: l ' a

-nerca (Krumpačnik)

(in povsod tudi ča-)

(Tevž)

39 Imik-alne; 'mikal -na; 'miklenka (Krznar)

40 š~~la:ke; š3~la:k; šamle:la šam~~:la (ŠemIak) 41 Čko: ča (na varta: čax) / varta: čka 'ko: ča)

42 -- / na varta:cax; varta:c e -ga; var a:c a -a; ^{1 . . , lovk' 't o v k ' v~r} ' t " k . a:c e (za gospodarja tudi že novejše va~ta:čnak) (Irmančnik)

7

43 --; gre:xco ^{I ... I t '} o:na -~a -a; ~r~:xcova I l - ' " f ra:nca -a -a zelo redko ^{o • • (} tudi ~e:tra) (A. Felicijan)

44 r3~a:se; r~lja:SO 'l6:js -ga -za; ra1ja:sova 'silva -8. -8. (in povsod tudi r~a:- in arJa:-) (zelo redko tudi ';ro:gerj-a; l;to:_

gar -gerja ; 'Io: garca -gerea) (A. Vrtačnik)

45 d~a:gote; d~a:go -ta (to ime se po smrti gospodarja Draga Weissa skoraj ne govori več); d~a:gotova 'mirna -a

-a ^(M.

^Weiss)

--; rra:nclno Ipe:t1r -ga -tra; ~inčkova ~o:ža

-a

-a (P. Weiss)

46 o

DVE BESEDILI 1

P-ar 'O:mra ja s?užla, Ipuo: ja pa ... n'3'se:ča t1la: se've:da, toda

1.., _C~:S~, l I . ) . . seve: a, I d 'k . e: pa sm~: J~md 1 " J...t c~~n1c-a, J... I . k ~ Id ~o:ns n1 nec s . I • .., It • a:-

k · I . . . l b ' CV b' I . ' , 1 , . , .... I ~ .... I I ,

e ^rke:c~ naro: e. , e Jamo cegn1C'2>, J'3 pa:c ma:s, n'2>, ^s~: Ja

L. It 1.... k k dl P 1... d 'k k 1", d . J-

g11X a:g ze:ns a a pa ruga. a ce: na, 1 ce: na Ja ^u~a:, pa

I . d J J..- I ... I vd ^{I . ,}

'T·....

t ^I

prl na. a ^0~a: pa n,se:ca, ^v~:z a, ^p~o: Jl Ja pa lnca ^ag~o: u IXo : m spra: V>u, da j'2> ja Ig\aO: zaaa: ~, Ip\\O: pa ~'b~: ~u ~ ne 1c~0: š -al, I ma:rtva. ^Si eve: a, d ' p~o: ja pa ta srama:k so: It lv I t~m ta \a0: Id ^{1 ....} cas '()-P

b~e:ža pa ~-am taauo:l, da s~ ga 'vidle ¹1ede 'xuo:det. Na~e:d~ ja pa

~ n

It _{o: p~n~o:c~.} ^{I v} lp _~o: pa na:J eJa ma:r vl, n'() Ja:, seve: a S1 " d " t i l : ~ I d

1c

a:

I sum e, g o: 1 'd Ja , rb o:. J a pa It' 1S e t ' .... s~ra +-1 k ' , n'(), l v , v~:s, Ja pa ~ u~o:me

v ti . k i . . . It' t l ) IT' t .... , 'k . s rl 'anc~ ~ze: ~, Ja Ja pa na 1S a ^~b~: su. 1S 'a S-c-r1 ^~nc'() Ja pa

1 ·1·... r 1. IZ'" 1).. • t_. k A I • t' Ik ^{1 ,}

~l 1car pa parn~:su x o: ~m, Ja pa Te: u - " pazna: a ~: V1 It tI' .... _~ a s-c-ra 1 k ^,c3ga:~ v i b ' 'b' e 1'l' ^{? ff} (S'" a n1S'() va:ca I. I ... It' l.e: e d I d I ' 'kt ^v~: e, a: Ja '

b!:~.) ,:J~," S'Cl 'rie:kle, _n ~ttista št1rik-anca ja pa Ina:ša," s'a Irie:kle, _n

,/ke:

sta j, pa 'na:jdle?" "J'l 'tamIa 'g1}.o: ja [Jla:." Se've:da 'miličar It ud) ni p'lJlve : do 'ka: r. "IJ!:, ~ista ja pa Ina: ša." Ja pa št'rikanc-a

auo:me u'ze:u pa j~ ja na 'tist1 tibe:s\t. Ipuo: S1 b':te pa Jkupe.

" '" 1\ ,.. • 1\ "

!ra:, 'Puo: S1 ga pa lža Ite:rale pa 'te:rale, 'puo: S1 ga pa za-

I ~ ft

L I ' pa:r e, seve: a I d I ~s~ zas 1SVa:ne. 1· ... 1 t • 'N " I L , s~: puo: Ja pr1zna:~, , 1 d ' a J~

I. Ja:. 'B o:x I ^~~:, 'ko a:, 'ki a: ga Ja " t a:g ^zm~:sa~a, 1 . . , ". pa k ' a Ja 1'l 'b' 1 ^~1nca ... , ...

1 ca:se .... o ,Ir e : s , e:s t Ir t ' lb . Ja 1U. _ft ^{IL •} e:verJov1 ^, 'M"k 1C '() Ja J'amo, . 1, ) It t k ' 'a 'a, ^'lJ Ja

IB . ... 'k • . ... Ik ,.., • • I ~ , 1. d t It t)

u o:cne p1r ••• , e: Ja za ^~: uze:nana, na zna:m ^P'()v~: a , u Ika: palza:bem, 'tista ja 'j'lJm'h, 'l~:, se've:da, h~: ma ja bIl pa

V.

š~~o:t, k~ ja ceghica 0;ra:. Pa be ~ka~a:na bIa, k'a be ~izd~a

I k i . " ) o ' ^{I v l o} P b' ^t b" I . .., utruo: a me:~a pa zbo:gom, ga pa:c ma:. a e na: ~a nec.

1\

'Puo: ja 'biu pa u ~ie:st~.

~ 1\ n n

2

U 'G6:rnem-a G~a:d'a s'am Ua:a: noa 'le:t'3, sam 'pa:rša:a pa da'mo:, s~m š~a: pa xl~o:nšak~m na P'3b~e:ža za tri Ime:s~ca. Sam Ua:a: pa 't--am .•• , 'na, 'tam be 'ta:k Ika: us'ta:~a 'ce:1:a 'le:t'3, sa pa k:ta

, l' P d t., , "'t 1 , d' ... L k' FI ~ 1 I , " d uma:r e. a ~01m po:s ~, pr1 a Y~o:nos e ra:nc _o ta:J p~ve: at, la, 'na ~&:, da s~ 'a:ta u'ma:rle, sama 'ni 'mane p~'ve:do, IMice ja p-a-

~e:do, ~a:s sam pa •••

'Tie:de -_~ ~lix 'le:s s(} ~;ra:u1e, _n 'ta:k ja dežlva:;r~ 'ce:a:a 'no:č!

'T

ua:s s~ u~o:me u~a:, ^~ li"Y 1 , une sa S·Le pa ",1.. • ~se I • na Je:s, l.: ' ' ' ' v~:s, S3 ca:se 1 .... o •

Il e : s p1a:a:ule, S() Ima:g1e pa na _~ ~a:zl tiste le:s I~o:vet, ka ja

~a:da P3~a:ja;ta.

Sam ~~a: pa u 'xiš-a pr

1\ o

I _t~tex • l ' a d' ve:x po: ax, Pf , • b . IL • . , o:Jze k ~ pa pr 'Mi!an'3, k3 sta b^l1:a: Jme:xna. Pa p'rida 'ne:de na lva:kna pa za-

9

kliča t'rikrat - ,,'L6:js, 'L6:js, ':L6:js!1f S'()m pa Ir~e:k!a - i!Ka'do: ja 'pa:?" Pa ni 'nexčar praga'vo:ru, 'neč Ini ba:'3. Pa us'ta:nam, 'nis'3m

lelža:~a, 'ka: 'ta:k uUl~:čana sam th:a: 'tam na 'p6:ste1e pa 'a:uč 'me:a:a.

Pa fe:r1enk udka:rnam, da be lvid!a, pa hi ~;ta 'nexčarga ~'3t x 'va:k- , . t , . ,.... d j d 1 k 1", 'NJ... , . li" P "

n1 pr1 pa n~e: nexcar~a, a a ~ va: na so:. cC n1 u~a. a n1 b!3 'neč. 'Puo:1 •.• Ikume 'ča:kam, da 'una d'va: piridata z 'ja:za, ka

"

sta 'pa: rš~a, da ša ja bi;rl 'vatamna Ž3 da'mo:, 'P~o: k3 sa tiste ':Le: S

p-;}~'3'vi1e, sam pa 'rie:k;ta - "IL6 : js , a ja Ibi~ ka@:ho: na 'ja:z-a!" Ja pa 're:ku - ,;Nexčarga 'ni b'!'3. Ja 'kak pa da ~plra:š'3š?1f S'3m pa 'rie:k- 1:a - ,:T-a1a ja 'pa:ršu 'ne:de na 'va:kna pa t'rikrat ta ja za'k!lico - 'L6:js, 'L6:js, 'L6:js - pa n!če:sca d'ruge," sm Irie:k~a, "pa ni 'nex-

o "

čarga b1:a, da be 'šo: ud ~a:kna pa 'nexčarga, da be ~a:ršu x ~a:k- n'3." Ja pa 're:ku - "Na'bie:nga 'ni b~a."

"

'Ja: s 'zutre 'kume 'ča:k-am, da sa ja nclre:cIu 'de:n, da ~s't!:nam pa be: m pa pa'mo: zam, 'una dva.: sta pa Ie'ža.: 1:a 'p~o: se've: da. S-am

I . kI 'M . " , . k" '''' .

I.,.

^{d ' "}

pa r1e: a - ,,1ca, s~ r~e: ~a, "a Z1x-ar gre:m Ja:s amo:, s~

,. k r1e: ^"li' ~a, "mane Ja ta:g uO: ca:J I " I L ki ·t pa a: 't k I xa d '3, d a na mo:r'3m , . It a:r-

" . t " , . k'l- I ,. t d l " ^{I .} k" I .2 k

pa, sV r~e: ~a, "ma:ram Ja amo:,

Si

r1e: ~a, "na ~Sa: na-

,,, • C1n. It J I . k" a pa r~e: ~a - " 1xar. ^{IZ.... • It}

'T' _1S~

..J'

_ca:J

.

^t sa gre:m pa Ja:s nava:rx ^{. I . I. I} uuL~:C, s~ ^.J...., sa pa ^• Uu ^lil e: -^k 1:a u Ibe:~3 ~Iuzna. 'Tist) 'ca:jt ja pa pa've:dat 'pa:ršu :P!to:noske F~~:nc*, da sa'a:ta u'ma:rle. Pridam pa h~o: ^p, š't~:ngax ^pa ~ Ixiš~

g're:m, sw pa 'r~e:k;ra - ,,'D~: b~m pa Ija : s š'a:a:." Ja pa 'r~e:k~a- 'Cv, " ^{f .} d ' ' ' ' ^I t ' ^I Ik ^{1 ,} d t k '

" o:J, ^S~: na mo:r-am arga:c, ^s~: e ma:ram a: p'()ve: a , a se se. 'ta: k 'be: 1:" ut'le: k!a. lA: ta S3 u'ma: rle." Sn pa 'rie: k~a - ilA se

1\ o "

~i z~e:š~na?" k~ ~is~m ~~xčarga ~id~a dk~:r. u~A:, ~~:," ja ~ie:k­

!a,

"F'rč1:ncl

ja 'pa:ršu p-a've:dat, sam-a 'ka: 'be:jžo 'ja:, sa

t~

^'ni

Ino:t)o p~tkč1:zat," ja Ir~e:k~a, "d~rlga:č sa Ima:r~š ur:he:č." IJa:z'dS

I " I ^{I . .,} d ' d I ^I

v.,

^{I I}

mar1Ja, p~o: s~ pa m1s~~a, a na:m amo: pa:rs~a, ta:k ja D~a

Sc~d'3. ITa:k me ja b~3 IX~d'3, se've:da me ja

lh:-a

'x~d'3. Pridam pa da'mo:, sdve: da, s'a pa

me

'ma: rtve. 'Ja:.

'Kč1: 'vač~š l:i~:! Ip~o: sma pa ~A:ma s Fra:nce us'ta:la, 'p~o: pa

~isam š~a: 'v~e:č na'za:j x '~o:nšak3m, 'p~o: S2m pa a~o:me us1ta:!ra, da s~m huo:me 'puo: b'l'a:. _{n n}

(Povedala Antonija Levar 10. aprila 1982)

LITERATURA

France Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika I-II, Ljub- ljana 1977-82.

Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, Prevalje 21921 . Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i

makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingvističkim

atlasom, Sarajevo 1981 (ANUBiH, Posebna izdanja LV, Odjelje- nje društvenih nauka

9).

Stjepan Ivšic: Slavenska poredbena gramatika, Zagreb 1970.

Tine Logar: Slovenska narečja: besedila, Ljubljana 1975 (Kondor 154).

Drago Meze: Spodnje Kraše, v: Krajevni leksikon Slovenije

3,

Ljubljana 1976, str. 239.

Fran Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika 1, Ljubljana 1936.

Petar Skok: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb 1971-74.

Josip Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, Ljub- ljana 1882.

Iv~n Tominec: Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana 1964 (SAZU II, Dela 20, Inštitut za slovenski je-

zik

9).

Josip Tominšek: Narečje v Bočni in njega sklanjatev, Ponatis iz

"Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgymnasi- ums in Krainburg, 1902/1903", Ljubljana 1903.

Jože Toporišič: Slovenska slovnica, Maribor 1976.

FONOLOŠKI SISTEM INVENTAR

Samo glasniki

Dol~i samo glasniki

e:

e:

e:

ie: uo:

" ^1\

a:

~:

sprednji nesprednji

la:1

^(tudi v a:r) ni izrazito dolg.

Kratki samo glasniki Naglašeni

i ' U

e

I ^{I 1)} I

sprednji ~ nesprednji

o:

I l

6:

+ a:r

lil

ⁱⁿ

lul

nista izrazito kratka. Pri nekaterih informatorjih se dolžine

la:l, lil

ⁱⁿ

lul

izenačujejo.

Nenaglašeni

i u

e o

a

sprednji nesprednji

Prednaglasni

lel

alternira z

lAl,

za lčžšrjl pa z

lal -

se~it~

sa~it, črepina ~ čra~ina.

Soglasniki

Zvočniki

v m

) )

v m

~ r n

1

rl

j

Zvočniki

Imi, Ini

in

Ivl

so palatalizirani v posameznih primerih pred nesprednjimi samo glasniki in na koncu besed

(Ivl

ne more biti palataliziran na koncu besede) - ~'z~e:m) 'vzemi', 'k~o:d 'konj', p~~:v~ 'pravil; pripovedoval'.

/~/ je par palataliziranemu III in ne more stati na koncu besede.

Nezvočniki

p b f

rl

^{r,> f>}

t d t'

ci

c s ^Z c' s) i

č š ...

z k g x

Palataliziranost nezvočnikov v položaju pred sprednjimi samoglas- niki v gradivu ni označena. Nezvočniki so palatalizirani v polo- žajih, kjer so fonologizirani (npr. ~&:~ 'mati'), v primerih po- polne redukcije (pri reduciranih dvojnicah vel. za 2. os. ed. - hie:~ _~ 'nesi' poleg ~ie:se), _~ pred u, ki je nastal iz -iu _~ (~a:~u

'vozil', na~e:~u 'naredil', zagra:~u 'z(a)grabil') in pred o, ki je nastal iz -~u _~ ('va: t!o 'hotel', 'fa: c'o (fa'cie: _~ la) 'naglavna ruta', Ina: zBok 'darilo porodnici', 'zi 150 ('zibele) , zibel') •

Prozodija

Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah.

V naglašenih zlogih pozna govor kvanti teto.

Govor ne pozna tonemskega naglaševanja.

Govor ima dva naglasa CV:, 'V) in nenaglašeno kračino (V).

DISTRIBUCIJA Samoi2;lasniki

Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom, in sicer v vseh po- ložajih. Ni primerov z

le:1

pred

lji.

Naglašeni

le:/

pred

lji

ni mogoč; nadomesti ga I~:I, ki lahko alternira z

lil -

'v~:ja~lvija.

Prav tako ni mogoč

la:1

pred istozložnim

Ivl;

nadomesti ga

la:1

- (k'r&: va) k'ra: u. _~

13

Na~lašeni

le:/,

ki mu sledi zlog s sprednjim samo~lasnikom ali palatalizirani soglasnik, nadomesti I~:I

-

iv~:zda (proti zlve: zda), 'v~: ta 'veste' (proti 've: ta 'vesta'), t'r~: pxe 'trebuhi' (proti t're:bax in t're:pxa), pana~:lek panh~:lka 'pone- deljka' •

Nenaglašeni

lal

za soglasniki lčžšrjl prehaja v

lal -

~v~:ča 'sveče', 'ko:ža 'kože', pras'ne:t 'presnet', 'guo:ra 'gore', 'sa:ja _1\

'saje'. V vseh predponah in v nekaterih obrazilih je možna vari- anta

lel,

ki pa jo domačini čutijo kot novejšo in narejeno po knjižnem jeziku - pre'vi 'previj' (poleg običajnega pra'vi), ~a:jek

'pajek' (poleg običajnega 'pa: jak).

Naglašeni ali nenaglašeni

lel

za lčžšrjl prehaja v

lal -

~~e:ča 'peči' (im. mn.), 'ko: ža 'koži', 'suša 'suši' (daj. ali mestno ed.

oz. vel. za 2. os. ed.), tlur3'duri','v~:ja 'veji', 'šal:a",lšil:-;r 'šilo'. Kot se vidi iz zadnjega primera, lahko naglašeni I~/, ki je nastal iz

lel

za lčžšrj/, alternira z

lil,

kar pa je manj obi-

čajno in redkejše.

Prednaglasni

lil

za lčžšrjl (kadar se ne reducira popolnoma) le redko preide v

13/;

po navadi se ohranja - ži'vi'" ž-a'vi, šiva:nka

"'ša'va:nka",šYa:nka 'igla', ži'vinalVž-a'vina,vž'vina. Analogno se

lil

celo obnavlja iz

lel -

č~žA:na 'čežana'.

Nenaglašena

lal

in

lal

za

Ili

in

Idi

nista mogoča; namesto njiju nastopata

lal

in

lel -

'vala 'volja', 'k~o:ne 'konju', l~be:zan

'ljubezen' •

Če je soglasniška skupina lahko izgovorljiva, včasih alternira

hi

z ~ - ka~ita"'k~it~, g'rušak'V~ušk, karcinina"'"kra'nina, ka'vA:č

",k'vA:č, r~'ja:u"'rlja:u. Pri starejših informatorjih prihaja do

" "

obratnega pojava - k1.~: ša "'" ka'lEt: ša 'klešče' (najbrž zaradi naslo- nitve na k~le:sa 'kolo'; primer je osamljen).

Kadar stoji nenaglašeni

lul

na začetku besede, pred katero je be- seda s samoglasnikom v izglasju, ima lahko varianto [~] - 've:lke- ga u're: xa 'velikega oreha'.

"

Soglasniki

Zvočniki

Ivl

nastopa kot [vJ, v položaju pred samoglasnikom ima varianto

l~], ki lahko, kadar ni v položaju za samoglasnikom, alter- nira z lu] (predvsem v počasnem govoru) - 'više, m~a:~la, u'še:s~.

Ivl

nastopa v gradivu le pred samoglasniki - pra:Ju 'pripovedo- val; pravil'. V položaju na koncu besede ni mo~oč.

lji

za li/ na koncu besede ali pred soglasnikom ni mogoč - ~i

'pij', ~ita 'pijte'.

I~I nastopa pred nesprednjimi samo glasniki , razen v nekaterih redkih primerih v naglašenih zlogih s končnim

lji

(primere gle pri /1/).

Ili

nastopa pred sprednjimi samo glasniki , v izglasju pri prime- rih popolne redukcije, npr. zdžie:l 'zaželi', pred nesprednji-_n mi samoglasniki pa v primerih, ko so nastali po asimilaciji, npr. -o iz -eu - 'žie:lo 'želel', in v nekaterih redkih pri-

" "

merih v naglašenih zlogih s končnim

lji -

'16:js 'Lojz', ~6:j- tra 'lestev', ~a:jf 'zavora', ~a:jdra 'lajdra', ~a:jdra

'(močna) veriga', 'la:jtrat 'zvijati po črevih', 'J..a:jbič 'te- lovnik', ~a:jbat 'prenašati koga, imeti zelo odklonilen odnos do koga' (izjemi sta I~a:jna 'lajna' in I!a:jka 'ženska' (slab- šalno), a še ti dve ne vedno).

Ini

ima pred velari varianto [~], ki pa v gradivu ni posebej oz-

načena.

Nezvočniki

V besedi in zvezi besed nezveneči nezvočnik ni možen pred zvene- čim in zveneči ne pred nezvenečim - sV~:dba 'svatba', Jra:tka 'sladka', b'ra:d ga 'bo: 'brat ga bo', ~uo: ž be m-a u'ze:u 'nož bi

" " n "

mu vzel', puk~azdga 'grbastega'.

V besedi nepalatalizirani nezvočnik ni mogoč pred palataliziranim, v izglasju pa ni mogoč nepalatalizirani nezvočnik za palatalizira- nim (v gradivu je označena le palataliziranost zadnjega ne zvočni­

ka; izjema so seveda nezvočniki, ki ne morejo biti palatalizira- ni) - 'puk!:az<iga, 'puklast'm~, d'va:jst' 'dvajset', 'r1lo:si? 'rositi',

I o ,

na: zDok.

Na koncu besede pred premorom so možni samo nezveneči ne zvočniki

I I

- ta:rt 'trd', gro:p 'velik'.

Namesto zvenečih so možni samo nezveneči ne zvočniki tudi na koncu besede pred samoglasnikom ali zvočnikom naslednje besede - m~a:t I

'mo:š, l~a:p u'kus 'slab okus'. Zveneči ne zvočniki na koncu besede se ohranjajo samo pri pravih predlogih - ud 'm~na 'od mene', sp~d 'no:k 'izpod nog', braz u'če:ta 'brez očeta'.

15

Podvojeni soglasniki se (zaradi vokalne redukcije in na morfemski meji) lahko izp"ovarjajo podaljšano - Iz:e:l e 'z zeljem', IS:ie:str-a

"

's sestro', plrit:a 'pridite'.

Prozodija

Naglas ne nastopa na prvotno kratkem zadnjem zlogu večzložnic, temveč se z njega premakne na predhodni zlog ali celo na prokli- tiko - Iza:spe 'zaspi', 'tie:m-an 'temen', 'puo:(t)p!tat 'podplat', _{n ~} hegem 'cigan', k-a'po:vo 'kupoval', f~'anca 'France', 'pa:rnas 'pri nas' •

Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom.

Možne so zložene in sestavljene besede z več naglasi.

IZVOR

Samorzlasniki

Dolgi samo glasniki

e:

^{+-~: -} Ipe: t-ak, SIVe: t

o:

.

,

~:

1 ^Y d d ' 1 ^{I ol} I . l ' ,... . .

+- nag asenega e v pre za nJem z ogu - ^n~:su, ze: e, ze:n1n

+- naglašenega ~ v predzadnjem zlogu - ae:tela

+- naglašenega

e

v predzadnjem zlogu - s~re:ka, ~e:ta

+-

e:

in i: pred r ive:r 'izvir; zver', ~e:ra 'miru; mera',

I • .t., ol

ve:ra, ^seK~:ra

+- dolgega cirkumflektiranega ~ - 'le:t 'led'

~ naglašenega 3 v nezadnjem besednem zlogu - ~~e:mam, uke:x- na 'usahne', pra~e:knam~ 'premaknemo'

-

^~

.-

+-

~

+-

....

4 -

+-

, • I .

3: - de:n, ve:s

1 ... 1 I • d'

nag asenega o v nezadnjem besednem z ogu - xo: e

k t · I • • I . ^v ...t.. d r . .

novoa u 1ranega o - xO:Ja, no:sa, SKO: a, no:sem

nenaglašenega o v nezadnjem besednem zlogu, ^če je bil pred njim kratek naglas - j~~6:da

u: pred istozložnim r -'k6:rba 'kurba'

o: ali

2:

pred istozložnim j - ~6:j, z m~n6:j

, ... 1... k'

e: - p~:c; z~:ns a

~: - sY ~ : tet, s'v ~ : ča;

'b

~

:

¹ a,

'1

~

:

^{pe, '1} ~ ^: ta

~, ki je prišel pod naglas po premaknitvi naglasa za zlog proti začetku besede - zgr~:š~t; č~~:va, d~~:va 'drevesa' +- a + j -'ke: 'kaj', IS~: 'saj', 'd~: 'daj', ~~:ta 'dajte'

o: +- o: - Ino: s

I ... I 1...

~ ~: - mo:s, BO:t, ^k~o:p

+- naFlašenega ^Q v predzadnj em besednem zlogu - Igo: ba, Iko: ča,

'to:ča

~ ~: _o in ;r -_o Yo: k, ~o: n, 'Po: na

~ istozložnih naglašenih o + W, o + 1, o: + W, o: + 1 in iz skupin o + W, o + 1, če sta prišli pod naglas po premiku naglasa proti začetku besede - da'mo: 'domov', sItO: ' stol' , 'Po: 'pol', 'o:ca 'ovca', toda lo:u(oa)n 'oven' _t\

e: ~~: - rrhe:ka, z've:zda, t¹re:b8x, 'be:u, 'be:~a, 'le:p

"

ie: 1\

uo: f\

a:

I , 1... 1

+- e: - pepe:~, pepe:ra, ze:nska, kme:ta

~ novoakutiranega e v edinem besednem zlogu - kme:t I

~

+-

+-

~

CE-

+-

+-

+-

.-

+- +-

+-

+-

~

a + j - Ime:x~n 'majhen'

~, ki je prišel pod naglas po premaknitvi naglasa za zlog proti začetku besede - č~e:v3m, d~e:v~m 'drevesom'

'tO ... It"

I...

'a - ^~e:s, ~e:m~n, a~e:s

~ ^- pak~~e:k~ni 'poklekniti'

e, ~, ~, ki so prešli pod naglas po premiku izglasnega cirkumfleksa za zlog proti začetku besede - ~ie:ta, ~ie:-

,.. "

't" t i " I . . ' " . . . 1 ... "

s~, 1e:s ^'a, s1e:n~, ur1e:ma, p1e:coa, Z1e:na

n " " " " "

naglašenih e, ~, ~ v edinem besednem zlogu - dv~e:k,

I . 1" ...

xrl;e:n, v3;e:c

o, ki je prešel pod naglas po premiku naglasa s ^končnega kratkega zloga - 'n~o:ga, Ik~o:za, k):1Ao:pe 'klopi'

naglašenih o, 2 v edinem besednem zlogu - ~~o:t 'pad', k'ruo:p ...

Cl, ki je pozno prišel pod naglas - Ir~o:ka, Im~o:t"'n a v edinem besednem zlogu - m'ra:k, J!a:t, m'ra:s

avnezadnjem besednem zlogu - ~;ra:va, b~a:da (po metatezi likvid)

a: - ~a:ma, ~:t~, ~a:kat (v nekaterih redkih primerih;

sicer

a:)

kratkega naglašenega a - 'ga: t, 'na: s, sita: r, b'ra: t

a po premiku naglasa z zadnjega naglašenega zloga proti začetku besede - pra:xa 'prahu', u~a:t3 'vratu', ~ra:d'a

t\

'gradu'

+- a:, ki mu sledi [~ na koncu besede ali pred soglasnikom -

k^I ki .

ra:u, _1'\ ra:uJ3 _1'\

..., v v . 'v .

+- ~: za czsrJ - za:Jn

~ o, ki je prišel pod na~las po premiku naglasa s končnega

kratkega zloga - ~a:sa 'osa', ~a:da 'voda', g(~)~a:r~t 'govoriti'

~ o pod terciarnim naglasom - 'va:ka'oko'

~ naglašenega ~: za čžšrj - Jža:j(~)n 'žejen'

~: ~ a: - Ika: šlem, k'ra: 1, g'ra: t, u'ra: t _lO

~ ~: za čžšrj - lž~:ja 'žeja'

~ a: (+ j) - lk~ : ' ka j ,

Kratki samo glasniki Naglašeni

i ~ i: - 'sin

~ naglašenega i v predzadnjem zlogu - 'zima

17

+- naglašenega e pred j - 'vija 'veja', 'sijat 'sejati (s sitom)'

u +- u: - kluč, u~up 'olupek'

4 - naglašenega u v predzadnjem zlogu - 'lupem, s'tudanc, 'buku 'bukev'

.- o: - 'kume 'komaj' (osamljen primer)

e

t- i: - ~vena 'svine', ~et 'zid'

,

+- kratkega i - 'neč, hexčar 'nihče', lteč 'ptič', 'set, Imeš

~ ~, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega

zloga - ~epa 'lepo' (osamljen primer; sicer e:)

3 - 1>'3S, 'v~s

2,

ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega

zloga - 'za be, 'mlške, 'vagu 'vogal'

novoakutiranega o - 'valil 'volja', 'vale 'olje'

~, ~ za čžšrj -'j3'tra, 'jl 'jej', 'j-ata 'jejte' i za čžšrj - zdšat 'zašiti', ~at 'riti; rit' u - 'ta, ki-3x, 'kap, IČ at 'slišati', u'tat 'obuti' Nenaglašeni

i

u

.- i, kadar se ne reducira v

/e/

(za čžšrj v

lal)

+- e, kadar se ne reducira v /e/ (za čžšrj v /~/) 'čežana'

~ vzglasnega u- - use:sa lv

+- vzglasnega 0- (ostane tudi v obliki spredpono) u'ra:le, zu'ra.:le 'zorali'

v .Iv o

- C1za:na

I . .

- ure:xe, +- izglasnih ^'3 +v ina+ 1 - 'ma:rtu 'mrtev', 'to:pu 'topel'

o +- istozložnih o + v, o + 1, a + v, a + 1 - bro1nica 'borov-

I I I o

nica', zdroniko 'zdravnikov', ae:ro 'delal', bra:to 'bra- tov', I ~a:stoka 'lastovka',

~ o pred raznozložnim /v/ v ponaglasnih zlogih - ~a:~ova,

~inčkova 'Tinčkova'

a

~ a v pridevniški priponi -'3k - Il~e: gak 'lahek', It~e: nak

~ nenaglašenega ~ v zadnjem zlogu ali pred zlogom z ne- sprednjim samoglasnikom - ~a:mat 'pamet', mlinarca 'mli- narica'

1 1, l · ' ki o l' ^{I .} 1" l·

~ ponag asnega a za a l n - ra: a, z~e:m azem Ja; zem- lje', 'k~o:na, slvena 'svinja' (s. sp.), Ip~e:lat 'peljati'

~ prednaglasnih e, ~, ~ - lah~o:ba, sn~že:n (fakultativno tudi e; za čžšrj vedno ali a ali e - raslnica ... res':nica)

~ predna~lasnega ~ v zvezi z r - car~liu 'crkljiv, cmerav'

n

a ~ a

.- ponaglasnega neizglasnega o, Q Cv veClnl primerov) p'ra:prat 'praprot', Iva:trak 'otrok'

.- prednaglasnega o - da~o: 'domov', kJruza 'koruza', gra~uč 'plešast', ~ap~:ta 'lopata'

~ e, ~, ~ v položaju za čžšrj - čra~ina 'črepinja', ~o:ča 'toče', ~o:ša 'gozda', ~a:rax 'oreh', ~6:ža 'rože' Cv pred- naglasnih položajih fakultativno tudi e)

Soglasniki

Zvočniki

Zvočniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa:

v ~ 'w

~ 1, če ni bil pred samoglasnikom ali j

j +- kot prehodni j - Iva: jst~r 'oster', 'pa: jsja 'pasji'

~

n -

kdm~jl 'kamenje' (osamljen primer)

1 ~ 1 pred sprednjimi samo glasniki , pred soglasniki in v iz- glasju (izjeme gI. pri distribuciji zvočnikov - /1/)

~ primarne skupine tI, dl pred sprednjimi soglasniki; v opis- nem deležniku, kjer je skupina ohranjena, je t analogično

zamenjan z d - 'vila 'vile', lšila ' šila'; 'le: tva 'dleto', 'pa: dIe 'padli', palmie : dIe 'pometli'

1\

~ ~ 1 pred nesprednjimi samo glasniki (izjeme gI. pri distri- buciji zvočnikov - /1/)

19

~ izglasnih vali ¹ v položaju za r - 'ča: ru 'črv, deževnik', Jrna:ru 'umrl'

~ izglasnih i + 1 in i + v s palataliziranjem predhodnega soglasnika (če je možno) - m1::a:t'u 'mlatil', 'x~o:d\t 'hodil', p~e:sdu 'plesniv', n~dušlu 'nadušljiv', z~e:rčlu 'izbir- čen', s'purčlu 'izbirčen (v jedi)'

~ izglasnih o + v in o + 1 - T~žu 'fižol'

e

^+- izglasnega e pri sam. s. sp. - 'so:nce, 'po:le

3

e '

~ nenaglašenega i (kadar ni za čžšrj) - te1ši 'tišči', lže:_

nen 'ženin', ze~a:r 'zidar'

~ predna~lasnega e - me~e:r 'mehur'

~ prednaglasnega u za

i

ali

n -

kli/ča: uanca 'ključavnica',

"

l~be:z~n 'ljubezen'

1 1 " ^o 1 . I i! b Jl.t I " d" ' o o

~ ponag asnega a ^{~ ~zg} asnega ^~ - gra: ^~ , xo: em, ^re~ze, 'x6:de

+- u, o, 3 za palatalnim soglasnikom - '3:ukne 'luknjo', pana~:­

lek 'ponedeljek'

... o + j v l. ženski sklanjatvi - s k~a:ve 's kravo' (in ana- logno tudi v 2. ženski sklanjatvi - z 'ni te) (če orodnik ni delan kar po dajalniku)

~

~

...

+-

.- ...

+-

+-

~

~

.-

'cl - s'tie: bar, 'tuo: rl k, i3:a: pac

" "

o - z~~o: 'zobov', sta~ica 'stolica'

l ^{Iv o ' o o v} 1 o Ivot tI b

u - ~s~na JaJcna up~na', sas~, re: ~x,

izglasnega i za čžšrj - ~o:ča 'toči; tolci', izglasnih o, ~, u - žita, 0:C3

d 1 O h " k I °t lOd pre nag ^asn~ o ^~n 2 - ^ar~ a, sase: a

,J ura: t

a,

^{I v~n~ o}

Inuo: ž41 'noži'

"

v končnicah -om in -am samostalniških sklanjatev

,

stuo:-_t'\

~')m, kra:v-am I

r v zvezi z r - ka~tina 'krtina'

o

1, _o ki da zvezo ^'a + r - g'ar'ta:nc 'goltanec' (osamljen primer) ponaglasnega e pred zlogom, v katerem je sprednji samo-

I °k

'o

^{t '}

g asn~ - pa:me e

o V I l I " k 1 ^{I o} 1 ^{I o}

prednaglasn~h e, ~, e - len~o:ba, esn~ a, ev~ca, p en~ca,

čre'pina, resinica, ce~it, le'se:n, sne1že:n (fakultativno tudi

a

in za čžšrj tudi a)

+- istozložnega a + j - auo:me 'doma', u'če:re 'včeraj', tle:le

t'\ '"

'delaj'

~ primarne skupine tI, dl pred nesprednjimi soglasniki _

~i11, ~~:dla (prim., kar je povedano pri 1)

IT ~

n

(v položaju pred sprednjimi samoglasniki se palatalizi- ranost ne označuje) - 'niva, Iva:g-an' 'ogenj'

+- n (v posameznih primerih) - 'ud 'on', Isa: rna 'srna', k9r^Jti- na 'krtina', l~šina 'jajčna lupina' (zadnji trije primeri z naslonitvijo na pripono -(i)nja)

r +- 1, ki da zvezo 'a +r -_o garlt~:nc 'goltanec' (osamljen primer)

Nezvočniki

Nastali so iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa:

f ^~ g pred t - 'nuo:ft 'noht' _1\

+- x pred t - 'buftl 'buhtelj' _o

c +- s pred v

-

c've: d 'ar 'sveder' , dvo:ra 'svora'

-'- s za s (po vokalni redukciji)

-

dce: rat sa 'sesiriti se'

č ....

t

č ~ (pred 1 - z~penčlat 'zapentljati, palesti (nit)' (osam- ljen primer)

Š ~

št'

4 - s pred k - tk6:rja 'skorja', šk~ina 'skrinja'

k ~ tj v primerih, ko skupina tj ni bila analogično vzdrževana -'ke:d~n 'teden', ~re:ke 'tretji'

+- t pred 1 - fe'zE(:klne 'nogavice' (poleg fe'ze:ti-ne), 'na:kla 'na tla' (poleg ~a:tlA), ~inklar 'konjač'

g +- d pred n, če d ni bil analogično vzdrževan - gh&:r 'denar'

+- d pred 1, če d ni bil analogično vzdrževan - gle:sne 'dlesni'

+- k ali g - ~ie:gak 'lahek' (poleg ~ie:xak), 'mie:gak 'mehek'

~ 1\

(poleg Imie:xak)

x ^+- k ali g pred t ali k - k~e:xka 'mehka' (poleg Im~e:gak) +- g v izglasju - ~o:x 'bog' (osamljen primer)

21 OBLIKOSLOVJE

SAMOSTALNIK

1. moška sklan,jatev

Vanjo gredo samostalniki, ki imajo v im. ed. končnico -0, v rod. -a (ali redko -~), v im. mno pa -e (oz. -~ za čžšrj). Vanjo spadajo tudi samostalniki, ki se v im. ed. končujejo na -a, vendar imajo ostale končnice enake tem v vzorcu, ki je takle:

k'd1ra: k-0 k '3ra:k-a ^{! o} k,<,lra : k - 3 k'3^lra: k-0 k'3ra:k-3 ^{l o} k-ara:k-3 ^{l o}

mno

(-a)

k ^lo k .

'ara: -e ka):.a:k-o kaIra: k-3m k-a1ra: k-a.

I (! •

k-ara:k-ax k~lr&: k-3m

I o

dv. k3ra:k-a

=

mno

=

mno

Samostalniki, ki se jim osnova končuje na čžšrj, imajo ved.

enake končnice, v mno in dv. pa se razlikujejo od navedenih (-~

~

-e,

^{-a(x) +-} a(x)); sklanjatveni vzorec:

I v ne

nuo:s-",

"

I v

nuo:z-a _1\

I v

nuo:z-'3 ,..

I v ne

n~o:s-",

I v

nuo:z-a _1'\

Inuo: Ž-3

"

'nož'

(-a)

, v

nuo:z-Cl _1\

'nuo: ž-o _,..

Inuo: ž--am

1\

I v

n~o:z-a

I v

nuo:z-ax

"

'nuo: ž-'am

1\

'nuo: ž-a _1\

=

mno

T k a o se s kIanJaJo npr. " 'k ^~o:s, v 'b' ^1C, v k " ^r~mpe:r -Ja, . k'l"" uc, mo:s mo:za. ^v I v

Samostalniki, ki se jim osnova komčuje na dali 1, se sklan- JaJo takole (končnice so drugačne od osnovnih: -a ~ -a, -e(m) +-

-aCm)) :

'kuo: ri-0 'konj'

i'\

'kuo:n-a

1\

'kuo :n-e _1\

'kuo:n-a (-0) _1\

'kuo:n-e

"

'kuo: n-e _ro

,

_kuo:n-e

^.

1\

'kuo: ri-o

1\

'k~o:n-em 'kuo:n-a _1\

'kuo :n-ax _1\

'kuo :n-em _1\

'kuo:n-a _,..

=

mno

Tako še: ž1rie:b-al -bla 'žebelj', lmuo:l 'molj', kra'gul, Ifa:c'b fa-_1'\

1\

I . _{Cle: f\} 1" a nag avna ruta • 1 '

Premene osnove

l. Samostalnik ~a:trak u~r~o:ka 'otrok' je srednjega spola, sklanja pa se po tej sklanjatvi.

2. Zelo pogosta je premena vedno naglašenega samoglasnika v edinem zlogu osnove:

a: - &: (b'ra:t b'ra:ta, ba:x ~ra:xa, p':ra:k p~3.:ga, m'ra:s

I o ( . ' ) ki . ki o . 1".... ,.,. 2.... , k ' )

mra:za ~n mra:z~, ra:J ra:Ja, g~a:s g~u:za ozarec

o (' CI r r " l . _ I o I I 2 ,

a: - a: sa:t sa:d~, g~a:t g~a:d~, pra:x ^pra:x~, pa:s ^pa:s~,

I q ' .1 2 , I

o ,

^{I 2 1 I .2-}

gra:t gra:da, srra:X stra:xa, ~ra:t ~ra:t~, pl'u:s ^pla:z~, smru:t sm~a:d~, frazeologizirano iva:t -a u Jva:te 'v svate'; v rod. je tu povsod lahko končnica -a, seveda brez premenjenega samoglasnika)

. ~ Il . bl k b' . , ^{I .} ' k

e: - 1e: _~ ^{\~e:s ~e:sa,} _~ re: ^r~e:ga, _n me:x ^m~e:xa, _n sne:

, , , I . . , . , ( ' , " . ) I t i , t )

snle:ga, xme:u ^xm~e:~a ~n xme:~a ,sve: ^sv~e: a

1\ n 1'\ "

e: - ie: c'le:t 'lie:da (in \le:da))

n "

e - i ('teč 'tiča 'ptič', 'zet 'zida, š'tex š'tixa 'vbod', 'bek 'bika)

'a - a (t'r-am tira: ma (in t'r~: m -a))

'il - i (št'r-ak štlrika 'vrv' - -a pač zaradi predhodnega r)

~ - u Ck'ctp'kupa, r&ant g'runta 'posestvo', 'j'3k 'juga, l;r-aft l;rufta 'zrak', klr~x k'ruxa, Ik '3pac kupca; predvsem mlaj ši govorijo

tudi unamesto ³ v imenovalniku)

(1 1 1 , )

o: - a: vo:s va:za 'voz', vo: va:~a 'vol' o: - '3 ('z o : p Iz-aba)

o: - uo: (~;ro:t pl'uo:ta, ~o:t ~uo:da 'rod')

" n n

o: -

u o : ( ~ 6 : j

gb

u o : ja, Il' 6 : j Il u o : ja)

~

"

3.

Samostalnik ae:n ima razen v im./tož. ed. osnovo d~e:v- (oz. ~n~:v-), poleg tega pa v rod. mn./dv. tudi obliko dni.

S d l · ... · t l ' k ' ... ^{I ... •} t

' v ,

4. -t- po a JsuJe osnovo samos a n~ va:ca uce: a oce, poleg njega pa jo tudi osebna imena, npr. ir'3nca fr~nbe:ta

'France', s~a:na st~ne:ta 'Stane', 'mila -ta 'Mile', tla:rko -ta 'Darko' (ta na -o v im. ed. sploh vedno).

5.

Podaljšavo z -n- pozna samostalnik ~a:jg'3l -na 'nagelj', pa tudi imena na -1 v im. ed., npr. f'ra: ncl -na 'Francelj', 'pa:-

o u(~)l -na 'Pavelj'.

"

6. V mno in dv. ni podaljšave osnove z -ov- (kot jih poznamo iz knjižnega jezika): ~ine 'sinovi', ~a:rte 'vrtovi', ~o:ke 'vol- kovi', 'zide 'zidovi' itd.

23 Premene končnic

l. V zahodnem delu Kraš že govorijo v rod. mn./dv. končnico

-u namesto -o.

2. Samostalniki, ki imajo v osnovi končniški naflašeni -o:, imajo od rod. dalje (z morebitno izjemo tož. ed.) podaljšavo z -1-: sitO: s'tuo: ~a, Iko: 'kuo: l:a, Ivo: iva: la; tako podalj šavo imajo

" i\

tudi nekateri drugi samostalniki , npr. 'fa: do fa'c~e:

la

'naglavna ruta', If,(}ŽU fe'že: l:a 'fižol', 'n~: sto In~: stara 'stelja'.

3.

Nekateri samostalniki imajo v mno neobičajne rodilniške končnice: 'vo: 'vol', rod. mno v'2l'li (poleg 'va:;to), Jzo : p 'zob', rod.

mno zibo: (poleg 'z-abo).

4. V tož. mno ima samostalnik s'v&:t -a 'svat' običajno (fra- zeo1ogizirano) obliko u s'va:te 'v svate' , samostalnik 'a:a:s 'las' pa sploh edinole 1:a: se.

5.

V mestno mno ima samostalnik Ya:rxe 'Vrhi (krajevno ime)' nepredvidljivo obliko na v-a~xe:x (poleg na ~a:rxax).

6. V tož. mn./dv. ima samostalnik 'ko:s 'kos' poleg oblike

~o:sa tudi redkejšo in predvsem pri starejših govorjeno obliko

' k ' o:se, npr. t . r1 'k o:se • I . ^m~e:sa 't . r1 ose mesa. k '

7. V or. mn. je oblika samostalnika 'lede 'ljudj e' led'mi, pri nekaterih samostalnikih pa je variantna, npr. z3b'mi, va zimi, in z nenaglašeno končnico, npr. 'k~o:nme, JŠ~:sme. Pri tem se spremeni tudi končnica pridevnika kot levega prilastka: z a~o:stme led~i, z le: pme 'kuo: rlme. _{• 1\}

Naglasni tipi

l. Nepremični naglasni tip je zastopan z vsemi enozložnimi primeri osnove in z ^večino drugih, tako tudi z nekaterimi, ki so v knjižnem jeziku uvrščeni v premični naglasni tip, npr. t~e:b~x -pxa, in z vsemi iz mešanega (v knjižnem jeziku).

2. V premični naglasni tip gredo primeri, kot npr. ~a:zek ja~ika, 'mie:dvat medJve:da, f'r-anca fr-an'ce:ta 'France', 'va:ča u1če:­

ta,

Ikuo:z~c

_1\ k-a'zo:ca 'kozolec', 'sa:ršan sar'šie:na 'sršen', 'ceg,n cek~:na 'cigan', 'puo:tp;tat (in _1\ p'at~l:a:t) p-at~l:~:ta, č?:uo:vak č~a-~ _1\

I . ve: a, pet1e: en pe k " l ' t\'" ^e~1na, pr1e:s ar pras o:ra pros or , so:sa l . t ' t " ' t " ' t

1\ 1\

I • d ,. " I . . , I b ' " . č b ,,,. ... 'f ) f J •

sase: a, Ja:rman Jarme:na 'Jermen, ~0:Z1 lZ1ca, a:co ac~e:-

18. 'naglavna ruta', Ir~:zrat raz're:da, 'va:t'3k u't6:ka 'Otok Otoka, ime zaselka Bočne', ~uo:t~k p~to:ka 'Potok -oka, krajevno ime',

l.. I • " , . , • ' . 1 . ,.

p!am-an plame:na 'plamen', da:na dane:ta 'Dane', ^na:c~ nace:ta

'Nace', s'ta:na sta'ne:ta 'Stane', 'f-ažu fe^lž6:l:'a 'fižol'.

3. Primer za končniški naglasni tip je menda samo 'p~s, pa še ta lahko gre po nepremičnem ('P'4S -a):

'p'3 s -0 ^I

,

pse psa:

,

piSO:

psa: = mn.

p'S'3

,

p^ls'4m

pise: psa:

psa:

pisa p'se:x = mn.

I I

psa ps-am

4. Primera za mešani naglasni tip ni. (Vsi knjižni gredo po nepremičnem, npr. s'ne:k slnie:ga, s've:t slvie:ta, 'le:s 'lie:sa, 'mo:š

~ n ~

'mo: ža itd.)

4. moška sklan,jatev

Vanjo gredo samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki, npr. 'po:štne -ega -ema itd. 'poštni, poštar'.

1. ženska sklan,jatev

V to sklanjatev ~re večina samostalnikov ženskega spola, sploh pa vsi, ki se v im. ed. končujejo na -a, za 1 ali

rr

^na

-a

oz. na -u (+- -<lu), v rod. ed. na ...

-a

^{oz. za čžšrj} na -a, prav ta- ko pa tudi v im. mno Vzorec je takle:

1.ip-a 'lip-S.

'lip-e 'lip-Cl 'lip-e

Ilip- e

'l' lp-a . 'lip-0 'lip-am 'lip-S.

'l' lp-ax . ':tip-dm

l.ip-e

=

mno l.ip-e

=

mno

Tako še npr. 'bA: ba, 'va: da, z've: zda, tire: ska, 'r'Ao: ka, 'n~o: ga.

Kadar se osnova končuje na čžšrj, se končnice razlikujejo

od navedenih (-a(x) ~

-s.

^{(x) , -3 . - -e):}

Ixiš - a 'xiš-a lxiš-<I

~iš-a 'xiš-0

=

mno

'xiš-~

I . v

X1S-3

'xiŠ-3

Ixiš-~

lxiš-~m

'xiš-a 'xiš-ax Ixiš-am

'XiŠ-3

=

mno