UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
MATEJ HORVAT
Geografski vidiki vodooskrbe v Beli krajini
Zaključna seminarska naloga
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
MATEJ HORVAT
Geografski vidiki vodooskrbe v Beli krajini
Zaključna seminarska naloga
Mentor: doc. dr. Tajan Trobec Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA
Ljubljana, 2021
1
ZAHVALA
Zahvala profesorju doc. dr. Tajanu Trobcu za vodenje in nasvete pri pisanju zaključne seminarske naloge ter osebju Komunale Črnomelj in Komunale Metlika za posredovanje potrebnih podatkov.
Posebna zahvala staršem za finančno in moralno podporo v času študija ter dekletu Anamariji, da mi je stala ob strani in me vzpodb ujala. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste bili kakorkoli del mojega prvostopenjskega študijskega izobraževanja, mi pomagali in ga naredili zanimivega, lepega ter nepozabnega.
2
IZVLEČEK
Geografski vidiki vodooskrbe v Beli krajini
Na območju Bele krajine, kjer so zaradi kraškega površja površinske vode bolj izjema kot pravilo, so ljudje za svojo naselitev poiskali lokacije, kjer je bil možen dostop do vode. Tako so v preteklosti uporabljali izvire, vodne kraške jame ter gradili kale in kapnice. Ob koncu 19. stoletja so na območju Bele krajine pričeli z gradnjo prvega Belokranjskega vodovoda, ki se še danes dograjuje in širi po velikem območju z razpršeno poselitvijo. Na proučevanem območju se nahaja kar nekaj vodnih virov, pomembnih za vodooskrbo. Pri nekaterih gre za zajete izvire, pri drugih za vrtine iz katerih se črpa voda.
Med najpomembnejšimi je izvir reke Dobličice, saj Krupe, kot enega najbolj vodnatih izvirov na tem območju, ni možno uporabljati zaradi onesnaženja v preteklosti. Dolžina primarnih in sekundarnih cevovodov za vodooskrbo v Beli krajini znaša okoli 700 km. Zaradi kraškega površja in podzemeljskega pretakanja vode gre za območje, ki je ekološko občutljivo in je potrebno biti posebej pozoren na vse človeške vplive v okolju, da le ti ne bodo vplivali na oskrbo z vodo, ki je ključnega pomena za preživetje človeka.
Ključne besede: Bela krajina, kras, vodooskrba, vodovodni sistem , vodni viri, hidrogeografija
ABSTRACT
Geographical aspects of water supply in Bela krajina
In Bela krajina, where surface water is the exception rather than the rule due to the karst surface, people sought locations for their settlement where access to water was possible. Throughout history, they used springs, water karst caves and built ponds a nd drips. At the end of the 19th centur y, they started building the first system for water supply in Bela krajina , which is still being upgraded and expanded over a large area with scattered settlements today. There are quite a few water resources importan t for water supply in the research ed area. Some are covered springs, others are wells from which water is pumped. The source of the river Dobličica is among the most important ones, as Krupa, one of the most watery springs in the area, cannot be used due t o the pollution in the past. The length of primary and secondary water supply pipelines in Bela krajina is about 700 km. Due to the karst surface and underground water flow, this is an area that is ecologically sensitive and it is necessary to pay special attention to all human impacts on the environment, so that they do not affect the water supply, which is crucial for human survival .
Key words: Bela krajina, karst, water sup ply, water supply pipelines, water resource, hydrogeography
3
KAZALO
ZAHVALA ... 1
IZVLEČEK ... 2
ABSTRACT ... 2
1. UVOD ... 5
2. PREDSTAVITEV OBMOČJA ... 7
2.1. FIZIČNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI BELE KRAJINE ... 8
2.2. DRUŽBENO GEOGRAFSKRE ZNAČILNOSTI BEL E KRAJINE ... 10
3. TRADICIONAL NI VOD NI VIRI IN NEKDANJA TRADICIONALNA VODOOSKRBA ... 11
4. ZGODOVINA RAZVOJA VODOVODNEGA OMREŽJA ... 14
4.1. VODOVOD V OBČINAH ČRNOMELJ IN SEMIČ ... 14
4.2. VODOVOD V OBČINI METLIKA ... 15
4.3. VODOVODNA OSKRBA BELE KRAJINE ... 15
5. VODNI VIRI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI ... 17
5.1. OBČINI ČRNOMELJ IN SEMIČ ... 18
5.1.1. IZVIR DOBLIČICE ... 18
5.1.2. VRTINE BLATNIK ... 19
5.1.3. VRTINA BREZOVICA ... 19
5.1.4. VRTINA GUČE ... 19
5.1.5. VRTINA BAJER ... 19
5.1.6. VRTINA DAMELJ ... 19
5.1.7. IZVIR VUMOLE ... 19
5.1.8. VODNI VIR KOLPA ... 19
5.2. VODONOSNIKI V OBČINI METLIKA ... 21
5.2.1. VODNI VIR OBRH ... 21
5.2.2. VODNI VIR JAMNIK ... 21
5.2.3. VRTINA GORNJI SUHOR ... 22
6. VODOVODNO OMREŽJE IN NJEGOVO DELOVANJE ... 23
6.1. OBČINI ČRNOMELJ IN SEMIČ ... 23
6.1.1. VODOVDNI SISTEM ČRNOMELJ ... 24
6.1.2. VODOVODNI SISTEM SEMIČ ... 24
6.1.3. VODOVODNI SISTEM SINJI VRH ... 26
6.1.4. VODOVODNI SISTEM ROŽNI DOL ... 27
6.2. OBČINA METLIKA ... 28
6.2.1. VODOVODNI SISTEM OBRH ... 29
6.2.2. VODOVODNI SISTEM JAMNIKI ... 30
4
6.2.3. VODOVOSNI SISTEM GORNJI SUHOR ... 30
6.3. BELOKRANJSKI VODOVOD ... 30
7. PRITISKI IN NAČIN VARSTVA VODNIH VIROV ... 31
8. PROBLEMI IN TEŽAVE VODOVODNEGA OMREŽJA ... 36
9. NAČRTI ZA PRIHODNOST ... 39
10. SKLEP ... 40
11. SUMMARY ... 43
12. VIRI ... 44
SEZNAM SLIK ... 47
SEZNAM GRAFOV ... 47
SEZNAM PREGLEDNIC ... 47
5
1. UVOD
Bela krajina je kraški ravnik na jugovzhodu Slovenije , obdana s Kočevskim rogom, Gorjanci in reko Kolpo . Njena površina predstavlja 3 % površja Slovenije. Gre za del dinarsko -kraške Slovenije, za katero je značilno večinoma podzemno pretakanje vode. Le ta je na belokranjskem kraškem površju dragocena dobrina in pogosto tudi omejitveni dejavnik , pri poselitvi in razvoju posameznih delov Bele krajine . Voda predstavlja enega od pogojev, da človek lahko živi in preživi.
Skozi zgodovino so lju dje za življenjske potrebe v Beli krajini uporabljali različne vodne vire: izvire, vodne kraške jame, kale, kapnice in nenazadnje dočakali napeljavo vodovodnega omrežja, ki se še naprej širi na območju razpršene poselitve. Vodovodno omrežje se na območju Bele krajine razvija od leta 1898. Kljub dolgi zgodovini so nekateri prebivalci še vedno brez vodovoda in so v največji meri odvisni od kapnic, a je teh zelo malo, med 1 -2
% prebivalcev Bele krajine. Medtem ko v Slovenije delež prebivalstva brez dostopa pitne vode iz vodovodnega omrežja znaša okoli 5 % prebivalstva (RTV, 2019).
Namen zaključne seminarske naloge je preko različnih geografskih vidikov na enem mestu zbrati in oceniti podatke vodooskrbe na območju Bele krajine pred izgradnjo vodovodnega omrežja in sedanjo oskrbo s pitno vodo ob uporabi vodovoda.
Cilji naloge so:
• predstaviti vpliv naravnogeografskih značilnosti na oskrbo s pitno vodo,
• prikazati zmogljivost vodnih virov pomembnih za vodoos krbo na proučevanem območju,
• predstaviti način varstva vodnih virov,
• predstaviti pomanjkljivosti obstoječega vodovodnega omrežja,
• predstaviti načrte za bolj učinkovito oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Naloga se začne s pregledom proučevanega območja, predstavitvijo tradicionalne vodooskrbe na področju Bele krajine in razvojem vodovodnega sistema. Drugi del zajema prikaz glavnih vodnih virov, pomembnih za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. V zaključku so predstavljeni pritiski na vodne vire in varovanje le teh ter problemi, ki so značilni za vodovodne sisteme v Beli krajini.
Proučevanja vode na obočju Bele krajine se je v 80. letih 20. stoletja lotil dr.
Dušan Plut s svojo doktorsko disertacijo (Plut, 1984). Svoj prispevek je dal tudi pri Zborniku ob 100. letnici prvega belokranjskega vodovoda, kjer je poleg razvoja vodovodnega sistema opisana tudi tradicionalna raba vodnih virov (Voda v Beli krajini, 1998). Leta 2013 pa je Plut skupaj s Lampičevo in Trobcem izdal publika cijo Regionalni vodni viri Bele krajine (Plut, Trobec,
6
Lampič, 2013). Tu se avtorji dotaknejo vode, kot dobrine za človeka. Skupaj s študenti so opravili terensko delo, s katerim so evidentirali vodne vire v Beli krajini, od izvirov, vodnih kraških jam do kalov in rek. Dotaknili so se tudi vodooskrbe na proučevanem območju ter zaključili s pokrajinsko ekološkimi problemi in pritiski na vodne vire Bele krajine.
Svoje delo sem začel na podlagi dosedanje literature, ki mi je bila na voljo.
Za boljše poznavanje trenutnih razmer vodooskrbe in predvsem vodovodnega omrežja sem se obrnil na Komunalo Črnomelj in Komunalo Metlika, kjer sem pridobil potrebne podatke. Za boljšo prostorsko predstavljivost sem uporabil podatke Geodetske uprave Republike Slovenije ter pod atke, ki sta mi jih posredovali že omenjeni komunali.
7
2. PREDSTAVITEV OBMOČJA
Bela krajina je robna pokrajina, ki leži na samem jugovzhodu države. Je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Upravno je razdeljena na tri občine, Črnomelj, Semič in Metlika. Skupna površina pokrajine znaša slabih 600 km2, kar predstavlja okoli 3% slovenskega ozemlja . Na njenem ozemlju prebiva dobrih 26 000 ljudi . Na južnem in vzhodnem delu jo od Republike Hrvaške omejuje reka Kolpa , na severnem delu se razprostira hribovit svet Gorjanci, ki se nato na zahodu nadaljuje v Kočevski rog. Gre za večinoma kraško pokrajino, kjer se stikata panonski in dinarskokraški svet (Slovenija in pokrajine, 2000; cit. po: Kajtezovic, 2007).
S l i k a 1 : P r e g l e d n a k a r t a B e l e k r a j i n e
8
2.1. FIZIČNO GEOGRAFSK E ZNAČILNOSTI BELE KRAJINE 2.1.1. GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Večji del Bele krajine se razprostira na kraškem ravniku (Kajtezovic, 2007).
Ravnik večinoma gradijo kredni apnenci in dolomiti, ki se proti vrhu Gorjancev in Kočevskega roga spremenijo v triasne in jurske apnence. Na geološki karti (1984) je razvidno, da se južno od Črnomlja ter v okolici Podzemlja, kjer so površinski vodotoki nahajajo kvartarne naplavine. V okolici Drašičev najdemo tudi kredni fliš s peščenjaki, laporji in konglomerati . V Kanižarski kadunji, južno od Črnomlja, so ohranjeni premogovni skladi, kjer je nekoč deloval rudnik (Plut, 2008). V geološki preteklosti se je osrednji del Bele krajine ob tektonskih prelomnicah spustil, medtem ko so se njegovi robovi dvignili. Glede na tektonsko zgradbo ozemlja se kaže vzorec Zunanjih Dinaridov (Bukovac in sod., 1984). V manjši del Bele krajine se zajeda tudi Črmošnjiški prelom.
2.1.2. RELIEFNE ZNAČILNOSTI
Večina Bele krajine velja za kraško površje , uvrščamo jo med Dinarsko kraška podolja in ravnike. Najvišjo točko predstavlja Mirna gora s 1048 m nadmorske višine. Pokrajino lahko dobro razčlenimo, saj gre za fizičnogeografsko izrazito ločene dele pokrajine. Delimo jo na osrednji Belokranjski kraški ravnik, Veliko Bukovje, Dolino Kolpe ter Obronki Gorjancev in Kočevskega roga s Poljansko Goro (Plut, 2008). Večinoma gre tu za nizek kraški ravnik z nadmorskimi višinami med 160 in 200 m z nakloni do 6⁰. Nekoliko dvignjen je jugovzhodni del ravnika, Veliko Bukovje, ki ponekod presega 200 m nadmorske višine. Na severu jo omejujejo Gorjanci in na zahodu Kočevski Rog, tukaj pobočja dosežejo tudi 20 ⁰ naklona. V njihovih nižjih legah najdemo obdelovalne površine, vinograde, medtem ko so v višjih legah gozdovi. Južno in vzhodno pokrajino zamejuje reka Kolpa , ki ima na jugozahodu kanjon nato pa se malo pred Vinico od pre. Na območju celotne pokrajine najdemo kraške pojave kot so jame, brezna, vrtače, … V okolici Adlešičev je največja gostota vrtač (Kajtezovič, 2007).
2.1.3. PODNEBNE ZNAČILNOSTI Podnebje Bele krajine spada med Zmernocelinska podnebja. Vendar pa je zaradi južne lege svojevrstno, ki ga Ogrin (1996) imenuje Zmernocelinsko podnebje jugovzhodne Slovenije oziroma Subpanonsko podnebje Bele krajine.
Povprečne aprilske temperature so približno enake oktobrskim.
Pokrajina ima submediteranski padavinski režim s približno 1200- 1300 mm padavin. Poletja v Beli krajini so nadpovprečno topla, kar
S l i k a 2 : K li m o g r a m Č r n o m e l j
V i r : A R S O , 2 0 2 0
9
kaže na zaledno submediteransko podnebje. Tako so tukaj izmerili tudi eno najvišjih temperatur v Sloveniji, leta 1950 je ta znašala kar 40,6 ⁰C.
2.1.4. HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Na območju Bele krajine se povečini nahaja vodonosnik s kraško razpoklinsko poroznostjo, saj gre večinoma za karbonatne kamnine. Zaradi dobre prepustnosti prevladuje vertikalno ponikanje, tako se večina vode na kraškem površju pretaka podzemeljsko po kanalih in rovih. Vodonosnik sestavljajo 3 cone, ki se ločijo glede na nasičenost z vodo. Na takem površju je tudi razvodnica težko določljiva. Posledica kraškega površja je redka in slabo razvejana rečna mreža. Dolžina stalno tekočih površinskih vod v Beli krajini je 135 km, gostota rečne mreže pa le 0,225 km/km2, kar je pod slovenskim povprečjem (1,33 km/km2). Večina območja spada pod porečje reke Kolpe (Plut, Trobec, Lampič, 2013), le manjši del v okolici Črmošnjic spada v porečje Krke. Reka Kolpa teče po južnem in vzhodnem delu Bele krajine. Poleg Kolpe, ki je največja reka v Beli krajini , najdemo njen levi pritok Lahinjo, v kateri je tudi voda Dobličice in Krupe. Poleg tega je na belokranjskem ravniku tudi nekaj krajših potokov, ki so stalni ali zgolj občasni. Kolpa dobiva vodo tudi iz kraških izvirov neposredno ob strugi. Kolpa pri Metliki doseže srednji pretok 75 m3/s (Plut, 2008). Poleg tega lahko hidrološko pestrost Bele krajine prepoznamo z izviri, vodnimi kraškimi jamami in stoječimi površinskimi vodami (Plut , Trobec, Lampič, 2013). Glede na izračunano vodno bilanco Pluta (1984, str. 133) je razvidno, da okoli 60 % padavin odteče, medtem ko jih ostalih 40 % izhlapi. Sedaj pa navajajo Plut, Trobec in Lampič (2013, str. 20), da se zaradi višjih temperatur povečuje izhlapevanje in se zaradi tega pretočne vrednosti znižujejo.
2.1.5. PEDOGEOGRAFSKE IN BIOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Na nastanek prsti v Beli krajini odločujoče vpliva karbonatna matična podlaga, višinska pasovitost in podnebje. Na pedološki karti (2007) opazimo, da največji delež predstavljajo izprane prsti oziroma luvisol, ki se nahaja na uravnanih delih ravnika. To so kisle prsti z glino obogatenim spodnjim delom profila. Ob vodotokih najdemo obrečne prsti. V višjih delih se pojavlja rendzina in rjava pokarbonatna prst. V okolici Drašičev na flišu najdemo plitve in zračne sivorjave prsti (Plut, 2008). Dodaten pritisk na povečanje kislosti prsti je prispevalo steljarstvo v preteklosti (Plut, 2008).
Okoli 68 % površine Bele krajine prekriva gozd (Grah, 2013). Na dnu kotline najdemo predvsem nižinski gozd gradna in belega gabra z brezo, medtem ko v višjih legah predgorski bukov gozd, v najvišjih legah pa tudi dinarski gozd jelke in bukve (Plut, 2008).
10
2.2. DRUŽBENO GEOGRAFSK RE ZNAČILNOSTI BELE KRAJINE
V Beli krajini ležijo tri večja naselja, ki so tudi občinska središča. Največje med njimi je Črnomelj s 5585 prebivalci (SURS, 2019), sledi Metlika in Semič.
Črnomaljska občina po površini predstavlja polovico celotne Bele krajine.
Skupno ima Bela krajina 26 575 prebivalcev (SURS, 2020), kar pomeni 44 preb./km2. Gre za zelo razpršeno poselitev na območju Bele krajine, saj so njeni prebivalci naseljeni v skupno 232 naselij. Takšna poselitev otežuje razvoj in gradnjo potrebne infrastrukture za nemoteno življenje. To je tudi eden od vzrokov za slabšo razvitost območja (Plut, 2013).
Za vse 3 belokranjske občine velja majhen naravni prirast, saj ima le občina Semič pozitivnega, pa še to komaj 0,3. Povprečna starost v regiji se vrti okoli 44 let. Indeks staranja je v občini Črnomelj in Metlika nad slovenskim povprečjem , ki znaša 134,3.
Vse belokranjske občine se trudijo za izboljšanje prometnih povezav, saj je potrebno za pot iz notranjosti Slovenije v Belo krajino prevoziti prelaz Brezovica ali Vahta. Eden od projektov, ki bi poenostavil in izboljšal prometno povezavo je tretja razvojna os. Trenutno se najbližji avtocestni priključek nahaja v Novem mestu. Železnica iz Ljubljane pripelje v Belo krajino skozi Semič ter se nato nadaljuje v Črnomelj in Metliko. Dnevno se po njej pelje približno 15 vlakov.
Stopnja delovne aktivnosti v regiji je malo nad slovenskim povprečjem, ki znaša 66 % (SURS, 2020). V regiji je tudi nekaj večjih zaposlitvenih obratov, ki zaposlujejo nad 100 ljudi (Akrapovič, Kolpa, Adria Dom). V Črnomlju se nahaja tudi edina srednja šola v Beli krajini.
V občinah potekajo tradicionalne turistične prireditve: Vinska vigred, Jurjevanje in Semiška ohcet, ki pripomorejo k ohranjanju kulturne dediščine.
S turističnega vidika je najpomembnejša reka Kolpa, ki poleti privablja veliko ljudi. Ob njej se nahajajo št evilni kampi, ki nudijo prenočišča in možnost večdnevnega oddiha. Na robu Bele krajine oziroma na meji z Dolenjsko se nahaja tudi smučišče Gače.
T a b e l a 1 : I z b r a n i dr u ž b e n o- g e o g r a f s k i k a z a l c i B e l e k r a j i n e
OBČINA Črnomelj Metlika Semič
ŠT. PREB. ( 2 0 2 0 ) 14 241 8 470 3 864
GOSTOTA POSEL ITVE (preb/km) ( 2 0 1 9 ) 42 77 26
POVP. STAROST ( 2 0 1 9 ) 44,5 44,2 43,8
NARAVNI PRIRAST (na 1000 preb.) ( 2 0 1 9 ) -2,5 -4 6,4
SELITVENI PRIRAST (na 1000 preb.) ( 2 0 1 9 ) -1,7 15,4 9,9
INDEKS STARANJA ( 2 0 1 9 ) 143,2 145,6 131,7
STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI ( 2 0 1 9 ) 66,8 % 69,3 % 66,9 %
V i r p o d a t k o v: S U R S , 2 0 2 0
11
3. TRADICIONALNI VODNI VIRI IN NEKDANJA TRADICIONALNA VODOOSKRBA
Bela krajina je kraška pokrajina, kjer površinskih voda in vodnih virov ni v izobilju. V preteklosti je bila voda ključnega pomena in pomemben dejavnik za naselitev. Človekovo bivanje je bilo že od nekdaj zelo tesno povezano z vodo in tako so prva naselja na tem območju nastajala na okljukih rek. V preteklosti so bili poleg vodotokov za vodooskrbo pomembni kraški izviri, kraške vodne jame in kali. Zato je bilo izjemnega pomena, da se je z njimi skrbno ravnalo, hkrati pa se je iskalo še druge domiselne rešitve za izboljšanje oskrbe z vodo. Voda je imela velik vpliv na človekov način življenja, prav tako pa je tudi človek vplival nanjo. Vodne vire so začeli spreminjati in urejati, naredili so korita za napajanje živine, obzidali so izvire, uredili dostop do njih … Kljub vsemu je za Belo krajino značilna razpršena poselitev in povprečna oddaljenost do vodnih virov, ki so jih nekoč uporabljali za vodooskrb o znaša 1100 m (Plut, Trobec, Lampič, 2013), kar je za današnje razmere, ko imamo vodovod napeljan v svoj dom, veliko .
Med vodnimi viri v Beli krajini prevladujejo izviri. Na vodooskrbno funkcijo izvirske vode sta vplivala izdatnost in stalnost izvira. Za Belo krajino so značilni predvsem šibki izviri, ki imajo pretok v sušnem obdobju manj kot 1 l/s, takih je kar ¾ vseh izvirov. Nad 100 l/s imata pretok le izvir Krupe in Dobličice.
Dobra polovica
belokranjskih izvirov je stalnih, medtem ko
ostali pogosto
presušijo. Večino izvirov, ki so bili
pomembni pri
vodooskrbi so obzidali ter do njih uredili dostop. Obzidali so jih z naravnimi materiali (les, kamen, kasneje tudi beton). Nekateri izviri so imeli tudi
S l i k a 3: I z v i r i g l e d e n a k r a š k i z n a č a j
V i r : R e g i o n a l n i vi r i S l o ve n i j e V o d n i v i r i B e l e k r a j i n e , 2 0 1 3
12
korita, ki so koristila za pranje in napajanje živine. Nad nekaterimi izviri so postavili tudi kipec lurške Marije, ki jih je varovala, da ne b i presahnili (Plut, Trobec, Lampič, 2013).
Po vaseh so uredili tudi številne kale, predvsem za potrebe živine, pa tudi človeka. Kal je plitva kotanja predvsem v kraškem svetu, kjer vode ni bilo v izobilju. Naredili so ga tako, da so izkoristili naravno kot anjo ali pa so jo izkopali in jo obložili z dobro steptano ilovico, da je zadrževala vodo. Če so kal postavili na vzpetini, so ga po navadi zavarovali še s kamnitim zidom, da zemlja ni drsela v vodo, vedno pa so jih gradili tako, da se je v kotanjo lahko stekala deževnica (CKFF - Center za kartografijo favne in flore, 20 00).
Plut, Trobec in Lampič (2013) so v Beli krajini evidentirali 48 stoječih voda, kalov in ribnikov, ki so večinoma
antropogenega izvora . Po večini so to majhne površine, saj je dobra polovica stoječih voda manjših od 100 m2 ter samo 17 % jih je večjih od 1000 m2. Napajanje stoječih voda je v večini odvisno od deževnice, nekaj jih ima pritok iz zaledja, slaba tretjina pa preplet obojega.
Polovico stoječih voda so uporabljali za napajanje živine, ostalo so uporabljali za druge vrste rabe (ribnik, mokrišče …).
V i r : R e g i o n a l n i vi r i S l o ve n i j e V o d n i v i r i B e l e k r a j i n e , 2 0 1 3 S l i k a 4: V i r i n a p a j a n j a s t o j e č i h p o v r š i n s k i h vo d a
13
Za vodooskrbo so na območjih, kjer ni bilo drugih virov vode, pomembne tudi vodne kraške jame. Te so imele urejen dostop, utrjeno pobočje obzidano okolico. Nekatere so imele tudi ročne črpalke (Plut , Trobec, Lampič, 2013).
Ljudje so od tukaj vodo tudi po večkrat na dan nosili do svoj ih domov s škafi, ki so polni tehtali tudi do 20 kg.
Vodenica je vodna jama na dnu globoke kraške vrtače med Malimi in Velikimi seli, ki naj bi bila obzidana že v sredini 19. stoletja.
Leta 2010 so jo vaščani obnovili in je danes zaščitena kot naravna vrednota.
Konec 19. stoletja so v Beli krajini začeli graditi prve vodnjake in kapnice, ki so kasneje postali prevladujoča oblika vodooskrbe (Plut, Trobec, Lampič, 2013).
Slednje so velik zidan ali betonski rezervoar, kjer se zbira padavinska voda s streh (Grini, 2015). Primeri vodnjakov in kapnic so se med seboj zelo razlikovali, tako po gradbeni zasnovi kot po različnih mehanizmih za dvigovanje vode.
Popis iz leta 1981 je v Beli krajini evidentiral 3757 vodnjakov. V naseljih kjer še ni bilo vodovoda je bilo število vodnjakov večje.
Povprečen vodnjak je bil velik 35 m3. Pri gradnji novih hiš pa le teh niso več gradili (Plut, 1984).
Tradicionalne oblike rabe vodnih virov so zagotovo svojevrsten odsev pokrajinskih značilnosti in kulturne krajine, hkrati pa nam še danes nakazujejo na pomen in vrednost vode. Vodni viri so bili pred napeljavo vodovodnega omrežja, na katerega je danes priključena velika večina gospodinjstev v Beli krajini, namreč izjemno pomembni in cenjeni (Dichlberger, 2012).
S l i k a 5 : V o d e n i c a
V i r : R e g i o n a l n i v i r i S l o v e n i j e V o d n i v i r i B e l e k r a j i n e , 2 0 1 3
V i r : M a t e j H o r v a t , 2 0 2 0
S l i k a 6: K a p n i c a a l i p o d o m a č e š t e r n a
14
4. ZGODOVINA RAZVOJA VODOVODNEGA OMREŽJA
4.1. VODOVOD V OBČINAH ČRNOMELJ IN SEMIČ
Prvi zametki razvoja vodovoda v Beli krajini so se zgodili leta 1898. Za njegovo izgradnjo so zaprosile občine Črnomelj, Semič in Telč Vrh, saj so se kraji soočali s hudimi sušami in pomanjkanjem vode, poleg tega je bila oskrba iz slabo urejenih vodnjakov, kalov in izvirov sporn a tudi iz zdravstvenega vidika. Takrat je iz treh izvirov pri Blatniku v dvajset naselij pritekla pitna voda (Mušič, 1998). Treba je poudariti, da vodovod ni bil speljan v hiše, ampak le na javne pipe. Po ceveh je bila voda najprej speljana v rezerv oar pri železniški postaji v Semiču nato pa po dveh krakih naprej proti Semiču z okolico in Črnomlju.
Med prvimi v Beli krajini so vodovod do hiš dobili v kočevarski vasi Planina (občina Semič). Leta 1928 ga je zgradilo podjetje Furlan iz Ljubljane. Vodo iz obzidanega studenca so speljali v betonski zbiralnik kapacitete 60 m3, nato pa naprej v zbiralnik v vasi Planina, poleg katerega so naredili betonska korita za napajanje živine. Od tam je bila voda speljana do vseh hiš v vasi in tako je še danes (Kamra, 2012).
Pred 2. svetovno vojno so v Črnomlju zgradili črpališče na Dobličici, s katerim so poleg oskrbe mesta polnili tudi parne lo komotive. Tako je bil pri železniški postaji zgrajen rezervoar. Leta 1958 so na kraškem izviru Dobličice zgradili drugo zajetje, ki je omogočilo nadaljnji razvoj vodovodnega omrežja v Beli krajini (Mušič, 1998) . Vodo črpajo v rezervoar na Griču s kapaciteto 1000 m3, kjer jo tudi dezinficirajo. Po izgradnji črpališča so bili najprej zgrajeni vodovodi, rezervoar Grič-Jerneja vas-Črnomelj in rezervoar Grič-Dobliče ter nekoliko pozneje rezervoar Grič-Dragatuš, Črnomelj-Svibnik-Dolnja Paka, Črnomelj-hlevi Lokve in Kanižarica-Blatnik (Mušič, 1998).
V letih 1963-1966 so rekonstruirali obstoječe vodovode ter v sistem vključili izvir pri Treh gabrih. Okoli 1970 so se na vodovodni krak proti Dragatušu priključile še vasi Breznik, Obrh in Golek. Desinec je vodovod dobil leta 1971.
Rezervoar na Griču so leta 1975 povečali za 500 m3 in izgradili nov vod , saj se je pokazalo, da so nekateri cevovodi premajhni in ob konicah porabe višje ležeči deli ostanejo brez vode, predvsem v mestu Črnomelj. Postopno se je vodovodno omrežje širilo v okolici Črnomlja, vas Griblje je vodovodno omrežje dobila leta 1983.
Leta 1983 so izdelali projekt za zajetje Krupe, s čimer bi pokrili oskrbo s pitno vodo za območje ob Krupi in vasi okoli Črešnjevca. Vendar se je tik pred pričetkom gradnje u gotovila onesnaženost izvira s PCB-jem, ki ga je uporabljala tovarna Iskra v Semiču. Tako je ta vodni vir ostal neprimeren za zajetje vse do današnjih dni. Pripravili so drug projekt, ki je predvidel oskrbo tega območja iz zajetja Dobliče. Tako od leta 1987, ko je vodovod pričel delovati, Semič ne čuti pomankanja vode (Mušič, 1998). Zaradi potreb po akumulaciji vode so v Črnomlju pri železniški postaji zgradili nov rezervoar s 1000 m3 prostornine.
15
Vinica je svoj vodovod dobila leta 1973, ko je bila zaj eta reka Kolpa, predvsem za potrebe tovarne Novoteks. V naslednjih letih se je vodovod širil v sosednje vasi. Kot zadnji so ga dobili Bojanci leta 1989 (Mušič, 1998).
Podobno se je zgodilo tudi v Adlešičih in okolici. Tako so leta 1983 zgradili zajetje z rezervoarjem nad Adlešiči. Omrežje se je nato postopoma širilo v okolico.
Območje Starega trga se napaja iz zajetega izvira Dolski potok v kočevski občini. V občinah Črnomelj in Semič najdemo tudi primera lokalnega vodovoda, in sicer v Sinjem Vrhu in Rožne m dolu (Mušič, 1998).
Leta 2013 je bil namenu predan nov vodovod v dolžini 12,5 km s črpališčem na vrtini Damelj, ki oskrbuje naselja Sinji Vrh, Gori ca, Daljne Njive, Damelj, Kot pri Damlju in Drago pri Sinjem vrhu. Zgrajena je bila tudi prečrpalnica in vodohran Damelj in Gorica (Občina Črnomelj, 2013).
Leta 2019 so vodovod dobili v naselju Pobrežje v Krajevni skupnosti Adlešiči (Občina Črnomelj, 2019).
4.2. VODOVOD V OBČINI METLIKA
V Metliki so vodovod napeljali leta 1935. Sama gradnja za potrebe vodooskrbe prebivalstva s pitno vodo se je začela že 2 leti prej. Zgradili so zajetje v Obrhu in rezerv oar na Veselici (Mihelčič, 1998). Pred drugo svetovno vojno so zgradili še vodovod od Rajakovičev pod Gorjanci do Bušinje vasi. Iz tega vodovoda so po vojni nadalj evali južni krak proti Bereči vasi, Lokvici, Trnovcu in Dragomlji vasi ter vodovod navezali na Suhor in Hrast (Mihelčič, 1998).
Okoli leta 1960 je bil narejen vodovod iz Jamnikov , ki je oskrboval Bojanjo vas, Brezovico, Slamno vas in Boldraž ter kasneje š e Radovico in Drašiče. Z Veselice so oskrbeli vzhodni del občine, Rosalnice leta 1972 ter Želebej, Božakovo in Rakovec okoli 1984. Območja Gradca, Podzemlja in Krasinca so bila prvotno napajana iz črnomaljskega vodovoda. Kasneje, leta 1985, so se priključila na metliški vodovod.
Leta 1990 je bil dograjen rezervoar Veselica s prostornino 500 m3 in 2 leti kasneje še Vodarna Veselica, ki skrbi za čiščenje pitne vode. Leta 1993 je bila dokončana globinska vrtina za pitno vodo na Suhorju. Leta 1998 so se zgradi li vodovod Hrast-Dole-Drage ter Grabrovec-Brčice. Po zaključku teh dveh projektov je bilo v občini Metlika le še 2% prebivalcev brez vodovoda (Mihelčič, 1998).
4.3. VODOVODNA OSKRBA BELE KRAJINE
Leta 1996 so se na pobudo županov, ob dejstvu, da je kakovostna preskrba s pitno vodo nujen pogoj za nadaljnji razvoj, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začele aktivnosti na projektu Vodna oskrba Bele krajine (Kokolj-Prošek, 1998). Leta 1998 je bila sprejeta odločitev o gradnji magistralnega vodovodnega omrežja, ki bo povezoval vse tri belokranjske občine (Komunala Črnomelj , 2005). Projekt je bil končan leta 2015 in omogoča možnost rezervne vodooskrbe ali priključitev na drugi vodni vir v
16
primeru poškodbe ali onesnaženja enega vodnega vira (Komunala Metlika, 2020).
17
5. VODNI VIRI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI
Vodni viri na območju Bele krajine, ki so namenjeni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, se pojavljajo večinoma na robu vzpetih delov. To nas lahko vodi do tega, da se v te vodne vire stekajo vse padavinske vode iz pobočij višjega sveta. Velik delež gozda na vzpetih delih predstavlja večjo varnost čistosti vode za vodooskrbo. Vodni viri na tem območju so različnih tipov, povsod pa velja, da gre nekako za kraški vodonosnik. Ponekod gre za zajetje izvira reke, drugod so narejene vrtine iz katerih se voda črpa. Za največji vodni vir velja izvir Dobličice. En vodni vir je opuščen, dva sta rezervna vodna vira. Dva vodna vira oskrbujeta samostojna vodovodna sistema in nista del velikega vodovodnega sistema vseh treh belokranjskih občin. Eden od najbolj izdatnih vodnih virov, Krupa, ki bi lahko prispeval ogromno vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, pa je onesnažen in za uporabo ne bo primeren še kar nekaj časa.
S l i k a 7 : V o d n i v i r i n a m e n j e n i vo d o o s k r b i v B e l i k r a j i n i
18
5.1. OB ČIN I ČRNOMELJ IN SEMIČ
5.1.1.IZVIR DOBLIČICE
Dobličica je kraški izvir, ki se nahaja v komaj opazni zatrepni dolini.
Temperatura na izviru niha med 10,4°C in 14,8°C (Habič in sod., 1990). Izvir, ki leži na 143 m n. m. v., velja za najglobljo jamo v Beli krajini, raziskano do globine 121 m (Natek, Stepišnik, 2013). Gre za največji vodni vir v uporabi in ostaja pomemben tudi za nadaljnjo oskrbo prebivalcev s pitno vodo (Komunala Črnomelj, 2017). Preko tega vodnega vira se oskrbuje 12 410 uporabnikov. Za pripravo vode se opravlja filtracija s peščenimi filtri in dezinfekcija s klor odioksidom (Komunala Črnomelj, 2020). Dovoljen maksimalni odvzem znaša 100 l/s, kar zadošča vsem predvidenim potrebam (Komunala Črnomelj, 2020). Tu so instalirane 4 črpalke s skupno močjo 303 kW, od katerih deluje ta le 2 (Komunala Črnomelj, 2017). Zaradi lege na nizki nadmorski višini je vodo potrebno črpati v višje ležeči vodohran, da nato pod pritiskom nadaljuje pot do uporabnikov. V letu 2020 je bilo na vodnem viru načrpane 952 652 m3 vode (Komunala Črnomelj, 2021).
S l i k a 9: I z v i r D o b l i č i c e
V i r : T i n M a l e n š e k , 2 0 1 8
V i r : M a t e j H o r v a t , 2 0 1 8
S l i k a 8: Č r p a l i š č e n a i z v i r u D o b l i č i c e
19 5.1.2.VRTINE BLATNIK
Pri naselju Blatnik, ki se nahaja na okoli 500 m nadmorske višine se nahajata dve vrtini. Za pripravo vode izvrtin se izvaja dezinfekcija s klorodioksidom . Vrtina ČBL3/91 ima dovoljen odvzem 20 l/s, medtem ko ima vrtina ČBL-4/92 maksimalen odvzem 10 l/s (Komunala Črnomelj, 2020). Dve instalirani črpalki imata moč 45 kW (Komunala Črnomelj, 2017). Obe vrtini skupaj sta v letu 2020 prispevali 178 204 m3 vode (Komunala Črnomelj, 2021).
5.1.3.VRTINA BREZOVICA
Voda iz nove vrtine na Brezovici, ki je nadomestila vodni vir Guče, se pred uporabo dezinficira s tekočim klorom (Komunala Črnomelj, 2020). Tukaj je nameščena črpalka z močjo 1 kW (Komunala Črnomelj, 2017). Maksimalen odvzem na vrtini BR-2/14 znaša 10 l/s (Komunala Črnomelj, 2020). Leta 2020 je vrtina prispevala 165 890 m3 vode v vodovodni sistem (Komunala Črnomelj, 2021).
5.1.4.VRTINA GUČE
Vodni vir se nahaja v Srednji vasi pri Črmošnjicah. Zaradi vrtine na Brezovici je ta vodni vir postal rezervni. Tukaj so instalirane 3 črpalke s skupno močjo 41 kW. Dovoljen letni odvzem iz tega vodnega vira znaša 169 000 m3 (Komunala Črnomelj, 2020).
5.1.5.VRTINA BAJER
Vodni vir, ki napaja vodovodni sistem Rožni dol, oskrbuje 138 uporabnikov.
Pred uporabo vode se izvaja dezinfekcija s tekočim klorom (Komunala Črnomelj, 2019). Moč instalirane črpalke je 8 kW (Komunala Črnomelj, 2017). Vrtina ima dovoljen letni odvzem 6 307 m3 (Komunala Črnomelj, 2020). V letu 2020 je prispevala 6 083 m3 vode (Komunala Črnomelj, 2021). Ker gre za edini vodni vir na območju vodovodnega sistema Rožni dol, je pomembno njegovo varovanje ter omejitev dejavnosti na vplivnem območju.
5.1.6.VRTINA DAMELJ
Vrtina Damelj D-1/95 prispeva vodo za 174 preb ivalcev v njeni okolici. Na vodohranu Damelj se izvaja filtracija na peščenih filtrih in dezinfekcija s tekočim klorom (Komunala Črnomelj, 2020). Moč instalirane črpalke znaša 8 kW (Komunala Črnomelj, 2017). Njen dovoljen letni odvzem znaša 9 000 m3 (Komunala Črnomelj, 2020). V preteklem letu, 2020, je bilo iz vodnega vira načrpane 5 808 m3 pitne vode (Komunala Črnomelj, 2021).
5.1.7.IZVIR VUMOLE
Vodni vir leži ob reki Kolpi pri naselju Adlešiči. Že v preteklosti so ta izvir v adlešičkem bregu izrabljali okoliški prebivalci. Vodo so uporabili za pitje in kuhanje (Grabrijan, 2020). Zaradi slabše kvalitete je danes ta vodni vir opuščen, vendar ostaja ko t rezervni. Njegov predviden odvzem znaša 4,5 l/s (Komunala Črnomelj, 2017).
5.1.8.VODNI VIR KOLPA
Odvzem vode iz reke Kolpe je bil edini vodni vir na področju Vinice, ki pa danes ne obratuje več. Dokončno je bil opuščen leta 2013. Voda je imela vonj in neustrezen okus. Pred uporabo je bilo treba vodo prekuhavat i, v poletnih
20
mesecih pa tudi hladit i, saj je Kolpa polet i dosegla visoke temperature. Kljub hlajenju je voda na pipah imela 20°C in več (Plut, Trobec, Lampič, 2013).
Območje Vinice je zdaj povezano z vodovodnim sistemom Črnomelj (Komunala Črnomelj, 2020).
21
5.2. VODONOSNIK I V OBČINI METLIKA
5.2.1.VODNI VIR OBRH
Izvir Obrh v Metliki velja za najizdatnejši kraški izvir v severovzhodnem delu Bele krajine (Plut, Trobec, Lampič, 2013). Kot vodni vir za napajanje metliškega vodovoda so ga zajezili leta 1935. Pred tem so ljudje tukaj z vedri zajemali vodo in jo nosili do svojih hiš. Izvir se napaja s kozi razpoke v apnencu in dolomitu , vendar se voda nezadostno očisti. Poleg tega je njegova slaba lastnost še lega v mestnem središču in poseljene površine ter kmetijska zemljišča v njegovem zaledju (Plut, Trobec, Lampič, 2013). Problem kalne vode se pojavlja ob obilnejših padavinah in taljenju snega. Kemično je voda ustrezna, medtem ko je konstantno mikrobiološko oporečna. Zajetje s pitno vodo oskrbuje 68 % prebivalstva občine Metlika, samo mesto Metlika in južni del občine (Komunala Metlika, 2017). Izdatnost vodnega vira je 27 l/s (Komunala Metlika, 2020). Pred posredovanjem vode v omrežje se t a očisti s pomočjo koagulacije, sedimentacije, filtracije in dezinfekcije z raztopino natrijevega hiperklorida. Leta 2020 je bilo iz vira odvzete 326 042 m3 vode (Komunala Metlika, 2021) .
5.2.2.VODNI VIR JAMNIK
Pri tem sistemu gre za napajanje iz več zajetij ob vznožju Gorjancev v sosednji Hrvaški. Vseh zajetij je okoli 15, vendar so nekatera že presahnila. Skupna izdatnost znaša 12 l/s. V poletnem času pade izdatnost tudi na 2 l/s, saj določena zajetja presahnejo (Komunala Metlika, 2020). Vodni vir oskrbuje 27 % prebivalcev občine Metlika. Voda se pred uporabo na Bojanjem hribu obdela z raztopino natrijevega hiperklorida.
Vodni vir zaradi lege na Hrvaškem nima
V i r : M a t e j H o r va t , 2 0 2 0 S l i k a 1 0 : I z v i r O b r h M e t l i k a
S l i k a 1 1 : Z b i r a l n i k v o d e n a v o d n e m v i r u J a m n i k
V i r : An t o n O g u l i n , 2 0 2 0
22
dokumenta, ki bi določal vodovarstveno območje (Komunala Metlika, 2017).
V letu 2020 je vodni vir prispeval 174 636 m3 vode v sistem (Komunala Metlika, 2021).
5.2.3.VRTINA GORNJI SUHOR
Vrtina Gornji Suhor se nahaja na 370 m nadmorske višine in oskrb uje najvišje predele občine Metlika, to je okoli 5 % prebivalcev občine. Vrtina ima globino 250 m na dolomitni podlagi. Na to območje se stekajo vode iz jugozahodnega dela Gorjancev. Načrpana voda je dobre kakovosti in zadošča normativom glede bioloških parametrov, tako na njej ni potrebno izvajati nobenega čiščenja oziroma priprave. Izdatnost vrtine je stalno 2,5 l/s . Leta 2020 je vrtina prispeval a 24 098 m3 vode (Komunala Metlika, 20 21).
23
6. VODOVODNO OMREŽJE IN NJEGOVO DELOVANJE 6.1. OBČIN I ČRNOMELJ IN SEMIČ
Na območju občine Črnomelj in Semič je za oskrbo s pitno vodo odgovorno javno podjetje Komunala Črnomelj. Delež oskrbe prebivalcev s pitno vodo na področju občin Črnomelj in Semič znaša okoli 98 % . Komunala Črnomelj upravlja s 400 km glavnega vodovoda in 100 km priključkov. Glavno vodno zajetje predstavlja kraški izvir Dobliče in vrtine na Blatniku. Samostojno omrežje v okolici Sinjega Vrha oskrbuje vrtina Damelj ter v okolici Rožnega dola vrtina Bajer. V letu 2020 cena m3 vode znaša 1,0849 € na območju obeh občin (Komunala Črnomelj, 2020). Vodovodni sistem Črnomelj in Semič sta grajena od 1897 in se dograjujeta še danes. Cevovodi so sestavljeni iz različnih materialov: PVC, polietilen, azbest cement, lito železo, nodularna litina (Komunala Črnomelj, 2017).
Ko materialu preteče življenjska doba ali se zgodi napaka, obnovijo cevovod v skladu s Tehničnim pravilnikom za cevovod (Ur. l. RS št. 75/2010). Najmanj enkrat letno poteka tudi čiščenje cevovoda, ki se opravi po pranju rezervoarja iz katerega se oskrbuje vodovodni sistem (Komunala Črnomelj, 2017).
Največji porabnik vode v občini Črnomelj in Semič, ki ju upravlja Komunala Črnomelj so gospodinjstva, ki porabi kar 80 % (676 345 m3) prodane vode.
Kmetijstvo predstavlja 4 % (31 301 m3) , medtem ko gospodarstvo 12 % (101 462 m3). Skupno se je v letu 2020 prodalo 840 972 m3 pitne vode (Komunala Črnomelj, 2021).
G r a f 1 : D e l e ž p r o d a n e vo d e p o s e k t o r j i h v o b č i n i Č r n o m e l j i n S e m i č
V i r p o d a t k o v: K o m u n a l a Č r n o m e l j , 2 0 2 1
Delež prodane vode po sektorjih v občini Črnomelj in Semič
GOSPODINJSTVO GOSPODARSTVO KMETIJSTVO OSTALO
24 6.1.1.VODOVDNI SISTEM ČRNOMELJ
Za Komunalo Črnomelj predstavlja največji vodni sistem, ki iz vodnega vira Dobliče oskrbuje 12 410 uporabnikov. Dolžina sistema je 260 201 m. Ker gre za dolg vodovodni sistem , se dodatna dezinfekcija vode s tekočim klorom izvaja tudi na VH Adlešiči in reducirni postaji Perudina (Komunala Črnomelj, 2020). Sistem zagotavlja 0,11 m3/s vode (Komunala Črnomelj, 2017). Največji vodohran se nahaja na Griču, ki hrani kar 2 100 m3 vode. Gre za vodohran, ki leži nad izvirom Dobličice in je glavni za nadaljnjo distribucijo vode v vodovodno omrežje. Iz njega voda gravitacijsko teče do naselij z nižjo nadmorsko višino. Slaba polovica vodohranov celotnega omrežja lahko shranjuje 100 m3 vode (Komunala Črnomelj, 2017). Do nekaterih vodohranov, ki ležijo v višjih nadmorskih višinah, je vodo potrebno prečrpavati, zato so ti nekoliko večji, da voda iz njih z gravitacijo priteče do čim večjega števila uporabnikov.
6.1.2.VODOVODNI SISTEM SEMIČ
Vodovodni si stem Semič vodo dobiva iz dveh vrtin na Blatniku ter ene na Brezovici. Njegov rezervni vodni vir so Guče pri Srednji vasi. Sistem v dolžini 116 001 m, o skrbuje 4 749 uporabnikov v občini Semič (Komunala Črnomelj, 2020). Sistem zagotavlja 0,1 0 l/s vode. Največji vodohran Krč sprejme 1000 m3 vode, medtem ko so ostali večinoma s prostornino 200 m3 (Komunala Črnomelj, 2017).
25
S l i k a 1 2 : V o d o v o d n i s i s t e m v o b č i n i Č r n o m e l j i n o b č i n i S e m i č
26 6.1.3.VODOVODNI SISTEM SINJI VRH
Sistem v dolžini 13 022 m oskrbuje 174 prebivalcev s pitno vodo v naseljih Sinji Vrh, Gorica, Daljne Njive, Damelj, Kot pri Damlju in Drago pri Sinjem vrhu (Komunala Črnomelj, 2020). Sistem je bil grajen leta 2011 in je v celoti zgrajen iz nodularne litine. Sistem zagotavlja 1 l/s vode. (Komunala Črnomelj, 2017). Voda se črpa na dobrih 200 m nadmorske višine, medtem ko najvišji vodohran leži na 500 m nadmorske višine, saj prebivalci na tem območju živijo tudi na 460 m n. m. v. Tako je potrebno vodo iz vrtine črpati v višje ležeči rezervoar, da nato gravitacijsko odteče k porabnikom. Vodovodni sistem se bo v prihodnosti verjetno razširil v smeri Špeharske doline.
S l i k a 1 3 : V o d o v o d n i s i s t e m S i n j i V r h
27 6.1.4.VODOVODNI SISTEM ROŽNI DOL
Vodovodni sistem leži na 330-500 m nadmorske višine. Velja za n ajmanjši vodovodni sistem, ki ga upravlja Komunala Črnomelj. Oskrbuje 138 uporabnikov iz vodnega vira Bajer. Dolžina sistema znaša 9 093 m (Komunala Črnomelj, 2020). Sistem je bil grajen od 1914 do 2008. Cevovode grad ijo z različnimi materiali: PVC, polietilen, lito železo, nerjaveče jeklo, nodularna litina. Sistem zagotavlja 1 l/s vode (Komunala Črnomelj, 2017). Ker je to območje obdano z višjim svetom, je priključitev na večji vodovodni sistem težava, saj bi bilo potrebno vodo preko hribov prečrpavati.
S l i k a 1 4: V o d o v o d n i s i s t e m R o ž n i D o l
28
6.2. OBČINA METLIKA
V občini Metlika, ki ima 8470 prebivalcev (SURS, 2020), se s pitno vodo iz vodovodnega sistema oskrbuje 99 % prebivalcev občine. Lastnica sistema je Občina Metlika, ki načrtuje njegov razvoj in obnovo, medtem ko z njim upravlja javno podjetje Komunala Metlika d.o.o. Komunala ima okoli 3 tisoč odjemalcev na območju občine. Vodovodno omrežje sestavljajo 3 različni sistemi, Obrh, Jamnik in Hra st. Komunala Metlika vzdržuje in upravlja 160 km primarnega vodovoda in 40 km sekundarnega voda oziroma priključkov (Komunala Metlika, 2020). V naseljih Kamenica, Krašnji Vrh in Radoši ni noben prebivalec priključen na vodovodno omrežje (Komunala Metlika, 2017). S pomočjo telemetrije izvajajo daljinski nadzor nad vsemi vodohrani in črpališči. Cena m3 na območju vodovodnih sistemov v občini Metlika znaša 0,9625 € (Komunala Metlika, 2020).
Skupno se je v občini Metlika leta 2020 prodalo 391 354 m3 vode. Največji porabnik vode v občini Metlika je gospodinjstvo. Njegov delež se v zadnjih letih vrti okoli dobrih 70 %. Gospodarstvo porabi okoli 1 7 % vode, medtem ko kmetijstvo zgolj 1 %.
T a b e l a 2: K o l i č i n a p r o d a n e v o d e v o b č i n i M e t l i k a p o l e t i h
2017 2018 2019 2020
SEKTOR KOLIČINA
(m3)
KOLIČINA (m3)
KOLIČINA (m3)
KOLIČINA (m3)
GOSPODINJSTVO 279 463 262 245 270 955 282 451
JAVNE USTANOVE 23 401 24 457 24 393 20 503
KMETIJSTVO 4 460 3 751 4 855 3 068
GOSPODARSTVO 68 364 69 615 71 610 66 928
OSTALO 16 817 18 816 13 116 18 404
SKUPAJ 392 505 378 884 384 929 391 354
V i r : K o m u n a l a M e t l i k a , 2 0 2 1
G r a f 2: D e l e ž p r o d a n e v o d e p o s e k t o r j i h v o b č i n i M e t l i k a
V i r p o d a t k o v : K o m u n a l a M e t l i k a , 2 0 2 1 0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
2017 2018 2019 2020
Delež prodane vode po sektorjih v občini Metlika
GOSPODINJSTVO JAVNE USTANOVE KMETIJSTVO GOSPODARSTVO OSTALO
29
S l i k a 1 5: V o d o v o d n i s i s t e m v o b č i n i M e t l i k a
6.2.1.VODOVODNI SISTEM OBRH
Ta sistem se napaja iz vodnega vira Obrh in oskrbuje večji del občine Metlika, samo mesto in južni del občine oziroma okoli 68% prebivalcev občine. Na odvzemnem mestu so instalirane 3 črpalke s skupno močjo 122 kW (Komunala Metlika, 2017). Sistem sestavlja tudi 284 hidrantov.
30 6.2.2.VODOVODNI SISTEM JAMNIKI
Sistem se oskrbuje iz zajet ja na Gorjancih na Hrvaški strani. Vodo zagotavlja za severni in severovzhodni del občine oziroma okoli 27 % prebivalcev občine Metlika. Na sistem je priključenih 185 hidrantov (Komunala Metlika, 2020) .
6.2.3.VODOVOSNI SISTEM GORNJI SUHOR
Sistem se oskrbuje iz vrtine na Gornjem Suhorju. Na črpališču je instalirana ena črpalka z močjo 20 kW (Komunala Metlika, 2017). Sistem ima 36 hidrantov, ki zagotavljajo požarno vodo. Omrežje je povezano tudi z ostalima vodovodnima sistemoma v občini Metlika. Tako v primeru izpada vodne vrtine Gornji Suhor, sistem dobiva vodo iz VH Bušinja vas.
S l i k a 1 6: S h e m a v o d o v o d n e g a s i s t e m a v o b č i n i M e t l i k a
V i r : K o m u n a l a M e t l i k a , 2 0 2 0
6.3. BELOKRANJSKI VODOVOD
Kot je omenjeno v poglavju 4.3, ima projekt Belokranjski vodovod dolgo zgodovino, ki pa je bil realiziran pred kratkim. Na kraške površju Bele krajine, zaradi velikega vertikalnega ponikanja, lahko hitro pride do onesnaženja na posameznem vodnem viru ali do napake pri njegovem odvzemu. S tem projektom pa so obnovili in na novo napeljali omrežje, ki omogoča navezavo odvzem vode med čr nomaljskim, semiškim in metliškim sistemom. Tukaj gre predvsem za magistralni cevovod Dobliče-Nestoplja vas, ki je bil obnovljen ter Nestoplja vas-Metlika, ki je bil zgrajen na novo. Cevovod, ki ga imenujemo Belokranjski vodovod, predstavlja Komunali Metli ka edini rezervni vodni vir. V primeru potrebe po njegovi uporabi se stoječa voda v ceveh najprej izpusti na prosto, nato prične cevovod normalno delovati.
Izpiranje in izmenjava v cevovodu se izvaja na 4 leta (Komunala Metlika, 2020).
31
7. PRITISKI IN NAČIN V ARSTVA VODNIH VIROV
Vode kraških vodonosnikov so v Sloveniji dobre kakovosti in ob zadostnih količinah predstavljajo pomemben vir pitne vode sedaj in za prihodnost. V večini primerov velja, da imajo kraški izviri veliko vodozbirno zaledje in onesnaženje lahko hitro poškoduje in onemogoči rabo vira. Tako lahko kraško površje uvrstimo med vodnoekološko zelo občutljivo območje. Vsi zajeti izviri v Beli krajini, ki so pomembni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo so uvrščeni med hidrogeološko zelo občutljive. Ponovna uporaba vodnega vira za vodooskrbo po onesnaženju zahteva veliko časa, saj naravno izpiranje s pomočjo padavin v vodozbirnem zaledju poteka zelo dolgo (Plut, Trobec, Lampič, 2013). Vodovarstveni režimi za vodne vire bi morali na področju Bele krajine zajemati celotno hidrografsko zaledje, ki pa je zaradi podzemeljskega pretakanja vode težko določljivo.
V Beli krajini prevladuje ekstenzivna raba tal, kar je z vidika obremenjevanja vodnih virov dobro. Gozd pokriva velike površine na tem območju predvsem višje predele, ki predstavljajo vodozbirno zaledje za vodne vire. Potencialne vire onesnaževanja v Beli krajini predstavlja kmetijstvo pa tudi človekove dejavnosti (industrija in infrastruktura). Po ugotovitvah Pluta, Trobca in Lampičeve (2013) je poselitev na obravnavanem območju ugodna, saj gre za slovenske razmere redko poseljeno območje.
Bela krajina ima učni primer, kako nespametno ravnanje v preteklosti za dlje časa onemogoči izkoriščanje vodnega vira. Problem onesnaženja vodnega vira Krupe je v slovenskem prostoru že dodobra poznan. V prejšnjem stoletju je semiška tovarna Iskra na neprimerna mesta v zaledju Krupe odlagala kondenzatorje z visokimi koncentracijami polikloriranih bifenilov (PCB).
Emisije PCB so tako onesnažile kraško območje reke Krupe in onemogočile njeno izrabo. Do najvišjih koncentracij PCB je prihajalo v obdobjih intenzivnega deževja. Iz poznanih lokacij so v preteklosti odstranili zastrupljene prsti (Plut, Trobec, Lampič, 2013). Kljub temu pa Krupa še vedno ni primerna za vodooskrbo.
Pokrajinska ogroženost zajetega izvira Dobličice je zaradi večje gozdnatosti in manjšega vpliva ljudi manjša od Krupe. Vendar je potrebna velika pozornost, zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v vinogradih in odpadne vode v vikendih, ki lahko pronica skozi kraško vodozbirno zaledje (Plut, Trobec, Lampič, 2013). Ob določanju vodozbirnega območja je treba biti pozoren tudi do ekstremnih pojavov, ko lahko pride tudi do povečanja vodozbirnega zaledja. Na kraškem površju, kjer je razvodnica zaradi podzemeljskega pretakanja težko določljiva, lahko ob obilnih padavinah prihaja do raztakanja vod v različne smeri.
Tudi kraško vodozbirno zaledje metliškega Obrha še ni jasno določeno. Zaradi problematične rabe tal v njegovem zaledju in velike pokrajinske ranljivosti bo potrebno poiskati druge vodne vire, ki bodo bolj primerni za oskrbo s pitno vodo in ne bodo predstavljali tveganja za zdravje ljudi .
32
Za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič je bila leta 2016 izdana Uredba o vodovarstvenem ob močju za vodna telesa na vodonosnikih za omenjene občine. S tem pravnim aktom so določena vodovarstvena območja vodonosnikov, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ter njihov vodovarstveni režim. Vodovarstvena obmo čja so sestavljena iz notranjih območji skupaj z območji zajetij (VVO 0). Notranja območja so razdeljena na:
− najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom (VVO I)
− ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom (VVO II)
− širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO III)
Z uredbo je določeno, katere dejavnosti in posegi se na posameznem vodovarstvenem območju lahko izvajajo in ali je za to potrebno kakršno koli soglasje oziroma dokument, ki to dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem uredbe izvaja inšpektorat pristojen za vode oziroma dejavnosti, ki se jo tiče. Neupoštevanje členov uredbe se kaznuje z globo. Okoli zajetij se postavijo ograje, na robu vodovarstvenih območij pa table.
Na območju Bele krajine ima 98,1 km2 površja oznako vodovarstvenega pasa VVO I, VVO II ali VVO III. Največji delež, ki ima kak ršno koli oznako VVO, predstavlja širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO III) z 58,6 km2 površine. Največje
sklenjeno vodovarstveno območje, ki vključuje vse tri vrste VVO se nahaja v zaledju izvira Dobličice . To območje
predstavlja kar 42 % vseh zavarovanih z uredbo o VVO v Beli krajini. Kar je logično, glede na to, da gre za največji in najpomembnejši vodni vir za vodooskrbo v Beli krajini . Letno se na njem načrpa skoraj
milijon m3 vode. VVO I
VVO II VVO III S l i k a 1 7 : T a b l a V V O
V i r : M a t e j H o r v a t , 2 0 2 0
G r a f 3 : D e l e ž p o s a m e z n i h v o d o v a r s t v e n i h o b m o č i j v B e l i k r a j i n i
V i r p o d a t k o v : D R S V , 2 0 2 0
33
S l i k a 1 8 : V o d o va r s t v e n i p a s o v i v o d n i h v i r o v n a m e n j e n i h vo d o s k r b i
34
V grobem lahko na podlagi rabe tal iz leta 2020 na območju vodovarstvenih območij v Beli krajini ocenimo, da prevladuje gozd, ki predstavlja kar 7 7 % površine. Pozidane površine predstavljajo zgolj 3 % površine na območjih VVO, medtem ko kmetijske površine predstavljajo 7 % in travniki 13 % površine. Z vodno ekološkega vidika lahko ocenimo, da zajetja, kljub kraškemu površju, niso pretirano izpostavljena onesnaženju zaradi velikega deleža gozda v vodozbirnem zaledju. Kot največjega potencialnega onesnaževalca lahko označimo kmetijstvo. Predvsem se tukaj nanašamo na gnojenje z gnojevko in uporabe FFS, ki pa imajo v VVO strogo določen režim uporabe. Vpliv uporabe FFS bi se lahko čutil v izviru Dobličice, saj se v njenem zaledju na vzpetem delu pojavljajo vinogradi.
RABA TAL NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH
NJIVA VINOGRAD SADOVNJAK TRAVNIK GOZD POZIDANO
V i r p o d a t k o v: M K G P , 2 0 2 0
G r a f 4 : R a b a t a l n a v o d o v a r s t v e n i h o b m o č j i h
35
Na onesnaženje okolja lahko odločno vplivajo tudi nelegalna odlagališča. To so lokacije, kjer so neprimerno odloženi odpadki, ki ogrožajo okolje. Ta so na kraškem površju še toliko bolj problematična, saj voda s pomočjo padavin hitro spere snov iz površja v podzemlje in onesnaži vodni vir. Na vodovarstvenih območjih je 28 evidentiranih nelegalnih odlagališč (Ekologi brez meja, 2020). Nekatera vsebujejo nevarne odpadke, druga so brez njih in vsebujejo zgolj organske odpadke, na tretjih je prisoten gradbeni m aterial.
Nekatera odlagališča so že sanirali, druga na to še čakajo.
S l i k a 1 9: D i vj a o d l a g a l i š č a n a v o d o v a r s t ve n i h o b m o č j i h
36
8. PROBLEMI IN TEŽAVE VODOVODNEGA OMREŽJA
Vodovodni sistem Črnomelj se oskrbuje iz vodnega vira izvir Dobli čice, ki leži na 143 m nadmorske višine. To je eden nižjih delov Bele krajine, tako je za njegovo izkoriščanje potrebno veliko prečrpavanja. Prvi korak črpanja se že zgodi od izvira do vodnega zajetja na Griču (230 m n. m. v.), ki sprejme 2100 m3. Od tu potem voda potuje naprej v vodovodni sistem. Do posameznih predelov v občini Črnomelj se mora voda v vodovodnem sistemu večkrat prečrpavati. Da pride voda v naselje Vinica in njeno okolico gre cevovod na Bojance in se nato spusti Vinico.
Vodovodni sistemi so na nekaterih delih že zelo stari in takratni materiali niso primerljivi z današnjimi. Tako se tam pojavljajo različne težave, kot so puščanje vode na spojih ali poškodovane cevi, ki privedejo do vodnih izgub.
Le te v današnjem času ugotavljajo s pomočjo računalniških sistemov, ki neprestano beležijo porabo in tlak v vodovodnem sistemu na več mestih. Z dobro mrežo merilnih mest lahko dokaj natančno določijo problematično mesto, kjer nato izpeljejo sanacijo vodovodnega sistema.
Kjer je tlak v sistemu nižji je manjša možnost za okvaro. Komunala Črnomelj letno zabeleži 700-800 okvar. Največ se jih zgodi na priključkih (Komunala Črnomelj, 2020).
Ocenjevanje vodnih izgub je najbolj primerno izvesti s pomočjo indikatorja ILI (Infrastructure leakage index ). Sestavljen je iz celotne letne izgube (CARL) in neizogibne letne izgube (UARL).
ILI= CARL/UARL
UARL je referenčna vrednost, ki teoretično predstavlja najmanjšo možno izgubo v vodovodnem sistemu, ob uporabi najboljše tehnologije. Odvisna je od dolžine vodovodnega sistema, števila priključkov, povprečnega tlaka v sistemu … Na podlagi IWA standardov ve ljajo vodovodni sistemi z ILI indikatorjem 2-4 kot sistem z dobrim stanjem vodnih izgub (Komunala Črnomelj, 2017).
0 1 2 3 4 5
2015 2016 2017 2018 2019
Indikator ILI Komunala Črnomelj
G r a f 5 : I n d i k a t o r I L I
V i r : K o m u n a l a Č r n o m e l j , 2 0 2 0
37
Komunala Črnomelj na svojih vodnih virih v zadnjih letih zmanjšuje količino načrpane vode. Le ta pa ne gre na račun manjše porabe vode (prodana voda), ampak na račun zmanjševanja količine neprodane vode (vodne izgube).
T a b e l a 3 : V o d a v v o d o v o d n i h s i s t e m i h K o m u n a l e Č r n o m e l j v l e t u 2 0 1 9
Komunala Metlika je uspela v nekaj letih zmanjšati obseg izgub kot posledica projekta kohezije in učinkovitejšega vodenja sistema, ko lahko spremljajo potencialna žarišča in ukrepajo v smeri minimiziranja izgub. Njihov cilj je da do leta 2022 obseg celotnih vodnih izgub zmanjšajo pod 24 %. Leta 2020 je delež neprodane vod e znašal dobrih 25 % zajete vode (Komunala Metlika, 2021). Eden od ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub je tudi ustrezen nadzor delovanja črpalk, da ne prihaja do nepotrebnih izlivov presežkov vode v sistemu. Tudi redne obnove vodovodnega sistema prispevajo k zmanjševanju vodnih izgub. Nekakovostne (salonitne/ azbestno -cementne) cevi zamenjujejo s kakovostnejšimi (duktilnimi). Ob rekonstrukcijah sekundarnega vodovodnega omrežja se menjajo tudi priključki (Komunala Metlika, 2017).
Trenutno jim je ostalo še o koli 4 km salonitnih cevi, ki čakajo na zamenjavo (Komunala Metlika, 2020).
Vodovodni sistem
Vtok v vodovodni sistem (m3/leto)
Prodana voda (m3/leto)
Neprodana voda (m3/leto)
Delež
prodane vode Črnomelj 1 024 884 590 740 434 144 58 %
Semič 523 049 199 197 323 852 38 %
Sinji Vrh 5 184 2 834 2 350 55 %
Rožni Dol 5 958 3 419 2 539 57 %
V i r : K o m u n a l a Č r n o m e l j , 2 0 1 9
0 200,000 400,000 600,000 800,000 1,000,000 1,200,000 1,400,000 1,600,000 1,800,000 2,000,000
2015 2016 2017 2018 2019
Voda v omrežjih občine Črnomelj in Semič (m
3)
Načrpana voda
Prodana voda Neprodana voda G r a f 6: V o d e v o m r e ž j u o b č i n e Č r n o m e l j i n S e m i č
V i r p o d a t k o v : K o m u n a l a Č r n o m e l j , 2 0 2 0
