Zakonu (LXII. iz leta 2001) o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah na rob : kratek komentar

Rozprave in 9fodivo Ljubljana 2001

sl

38/39 413

ZAKONU (LXII. IZ LETA 200.1) 0 MADZARIH, KI ZIVIJO V SOSEDNJIH DRZAVAH NA ROB

KRATEK KO.\IENTAR

Redko kdaj bksen manjsinski zakon vzbudi toliko pozornosti, kot jo je vzbud il zakon

0

MJd zJ rih, ki zivijo v sosednjih drzJvJh, ki ga je mJdzJrski parb- ment sprejel junijJ 200] . Reakcije na tJ za kon so bile vcasih d o kaj burne in veci- noma negativne - t:lko v sosedn jih drz::tvah kot v sirsi medn:lrodni skupnosti . Med neg:ltivnimi rea kcijami mednarodnih institllcij, kaze o men iti zbsti izjavo visokega komis:lrja za m:l11j sine

Org~l11iz:lcije

Z:l v::lrnost in sodelov:ll1je v Evropi (OYSE), kriticn o mnenje »Benes ke kOlll isije« pri Svetu EVfope in

(lIeli

stalisce Evropske komisije, ki m e nijo, da bi bilo bolje, ce bi Madzarska vprasanja, ki jih posku sa urediti z nJveci enim zakonolll, ureclib z dvostr:: m skimi pogodbami s sosednjimi drzavami - p odob no kot so { J vpmsa nj:l urejena v Sp OraZlilTIli Illed Siove nijo in Madz::I rsko. Med posledice n eg:Hivnih reakcij v sosednjih drzavah in v ko ntekst bibter:lln ega resev::mja naveclenih vpras:l11j pa bhko stejemo mem o- r:: II1c!lllll

0

razumev::lnju med vbd:lma M:lcl z:lrske in R omunije glede za kon;]

0

MJcl zari h , ki zivijo v sosednjih drZ:lvah, in

0

vprasanjih bibter:linega sodelovanja, ki je bil podpisan v Budimpesti 22. decembro 2001

¹

Prav zaradi naveclenih - prerezno negativnih - odmevov tega zakona, smo se odlocili , da nj egov s love nski prevod objavimo ter da omenimo in pojasnimo nekaj kljucnih razlogov za omenjene rea kcije in ocene.

Podoben zaka n, ko t ga je sprej ela Madzarska, bi verjetno zeleb sprejeti se

l11~rsikatera

eVfopska drzava, ki »ima«

z~fadi

razlicnih zgodov inskih fazlogov

>lsvoje« l1afodn e

m~ll1jsine

v sosednjih drz3vah ::Iii PJ je v posamez nih zgoclovin- skih obdobjih dozivela mnozicne emigrantske valove in lato ))njeni « izseljenci zivijo v razlicnih drzav:th po svetu. Ce ze [:lksno ni llradno sralisce posameznih drzav, pa prav go tovo obst:1jajo v nji h r:l zli cni politicni in kulturni krogi, ki (iz taksnega ali drugacnega razloga) zelijo ustrezno poskrbeti za svoje fo jake v zame- jstvu in po svetu. Da so ta vprasanja se kako

aktu~lina,

kazejo tudi resne fazpfave (npr. v Italiji, Zvezni replibliki Jugo sbvij i)

0

u streznem pr ecl stavijanju izseljencev (in v nekaterih primerih tudi n::lrodnih m:: lI1jsin v sosednjih c1rz:lv:lh) v

nacional~

* * •

1 Glej: Memorandum of Undersl:tnding between (he Government of the Republic of Hungary and the Government of Rom;HlL:J concerning Ihe Law on HUllgari:llls Living in Neighbouring Countries and issues of bilateral co-operation. Uud:lpesi. 22 December 2001.

414 Zokonu {LXII. iz leta 20011 0 ModZorih ki Zivilo v sosednjih drzovoh no rob

nih parbmentih. Akmalnost te problem:uike potrjuje tudi velika zanimanje (zlasti

v Evropi , po tlldi drllgje po svetll) za politiko Repllblike Irske do Ircev v tlljini ter

Z:1 sprejem omenjenega l11adzarskega zakoI1a in Z:l bodDeD prakso Republike Madz:uske pri njegovem izvajanju.

imeres in odgovornost drzJv, cia skrbijo ZJ svoje rojake v tUjini (kat jll npc lIre-

j:ua trelji odst3vek 6. elena l11adzafske ustave : : 1Ii 5. elen slovenske ust:1ve), nista sporna z

gledisc:1

fazlicnih obstojeCih dvostr:: l11skih in multibteralnih sporazu- mav in dokumentov

0

poloZJju in

zaseili

llaroclnih

lTIanjsin

(npc Zdruzenih

l1al"- odov, OVSE, SvetJ Evrope). Verjetno so pray clvoslranski spofazumi I1ajboljsi I1Jcin Z;J

urejJnje »mJnjsinski h vprasanj « med drz:1v:Jm i. Tlksni sporazumi omogoc3jo, cia se drzave dogovorijo

0

urej:lI1ju zascite narodnih manjsin pa tudi o uresniceva njll obveznost i drzave » mariCnega n:.uodal(,2 cia skrbi za » svoje<e naro- elne manjsine v z:: II11ejstvu. Vse vecja ernic nJ. plurJ.Jnosl soclobnih druzb , povecanJ. kOJ11unikacija in mobilnost Ijudi tcr tueli omenje na skrb za » sona rodn- jake<e v lujini (ne Ie v zalllejstvu) so razlog i, zJ. raeli k:nerih bi si zeleli, da bi med- n:Hodni sporazllJ11i in drug i dokuJ11emi opredeli li fudi kar n::tjvisje st::t ndarde zascite tudi ZJ migrante in njihove skllpnosti -

r.i.

»nove« oz. »novodobne man- jsine . .: Pri rcm bi se lahko zgJedov:lli po mednarodnih dokumentih in pogodbah, ki urejajo mech13rocine standarde zascite za (lradicionalne) narodne manjsine (kot Sla npr. okvirna konvencija Sveta Evropc

ZJ

za scito manjsin ali evropska listi- na 2:1 ZJsciro

m~lI1jsinskih

ali regional nih jczikov, p:1 tudi razlicn e dvostranske pogodbe). DvostrJ.nski Illcddrzavni sporazum

0

zagotavljanjll posebnih pravic slovenske nJrodne mJ.njsine v ReplIbliki Madzarski in l11adzarske narodne skup- nosti v Repllbliki Sloveniji iz leta 1992 velja v Evropi v rem okviru kot zgJeden primer lIrejanja manjsinske problem:ttike in z dogovorol11 med drz:lvama zago- (Jvlja najvisje standarde manjsinskeg3 varsrV:1.

Ce bi 51 0 v zakonll, ki ga je sprejeb Madzorsko, Ie za konkretizacijo do loeb in njenih obveznosti iz veljav nih dvostranskih in vecstranskih mednarodnih spo- r:lzumov, 13 z3kon splo h ne bi bil problem:lticen. Mogoce bi se pOjJ.vilo k:lksno razmi slj3nje 0 tem, ce je rak zakon sploh porreben, posebnih kritik in negodovan- j::t p::t v drugih drzavah in v mednarodni skupnosti zagotovo ne bi izzva\. Z:1kon

0

Mod",rih, ki zivijo v sosednjih driavah, pa je ta prag prestopil in bi lahko s pos:: uneznimi dolocbami (pri tem je veliko odvisno oel naCina njihovega izvajan- ja) pomenil ee l a vmes:lvan je

v

notr:1nje zacleve drugih drz3v. (V skbdu z veljavno medn:1l"odno prakso velja 113mrec zasCira n::uodnih manjsin za notranjepravno vpr::tsanje, cep rav bi mOJ":lle drZave pri njegovem urejanju upostevati veljJvne

* * *

2 Ceprav !l\ogoee nisI:! oajbolj posrecena, sta se izraza om:lficni naro<:l. in om:Hico:1 dri:I\·a.le dodobra vsidral:i

\' slovenScini in Hldi v slo\·enski slrokovni lenuinologiji.

Rozprove in gfodivo ^Ljubljana 200 1

sl.

38 /39 415

mednafodne st andarde.) Zlasti pa bi

La

zakon lahko bi! sporen, ce bi ga v kontek- stU trJ

gicnih

zgodovinskih izkusenj v EVfOp i,3

'razlagali

ko t prikriti izrJz madzarske ekspanzionisticne in hegemonisticne politike do sosednjih drzav. V tem primer u bi si ga namrec Iahko razlagaIi kot neposreclni pritisk n3 pos::unezno drz.3VO, v katerih poJ

ozaj in zasCita I11adzarske

n:lrod ne l11anj

sine nista ustrezno

urejena, p.:1 tlldi kot potenci:lJno orodje za d

est:Jb

ilizacijo teh drZav, cepfJ.v to ver- jemo ni bi! n:lmen z3konociajaica, ki se v prcambuli zakona

sklicuje na ustavo,

mednJrod nopr:lVn

e stJnclJrde in dokumente

ter !1a vlogo clovekovih prJvic in ZJ

scitc mJnjsin

v okviru evropskih integracijskih procesov. Vseeno PJ taksne

interpret~lciie

lahko neg:nivno vplivajo tudi nJ medsebojno

Z~.lUpanje

ter s rem na stabilnost in mir v sirsi regij i.

Ko na kratko pogJcclamo posamezne d

olocbe

madzarskega zakona, ki

so

zlasti izzva J

e reakcije,

je pot reb no najprej

omeniti

dolocbo prveg a odstavka l.

elena, ki doloea, d3 se zakon »

nanasa na osebe, ki niso Iluclzarski drzav ljani, so se pa opredelili zn pripadnike l11adzarske Il:lrocinosti,

z

bivali

seem

v Republiki Hrvaski,

Zvezni

republiki Jugoslaviji, Romuniji, Republiki

Sioven

iji, Republiki SlOV3S ki in Ukraj ini, in ki:

- svojega

madz:lrskega c1rzavljanstva niso izgubili s prostovoljno odpovedjo,

nimaj

o

clovo\jcnja, ki bi jim claj:: do pravi

co

do

stalnega

bivanja na Madzarskem

.((4

V

citiranem

besedilu najprej zbode v oei dejstvo, cia

z:l

ko n ne omenja Republike Avstrije med sosednjimi cirzav:lmi, v kJtcrih zivij

o

madzafska naroclna manj

sina oz. Ilpripadniki madzafske narocinosti,1( na katere se n:lnasa ta zakon. To

je presenetljivo,

saj v

Avstriji prip:lciniki mad

zarske

l1

arodnosti tradicionalno

zivijo. Domnevamo

, c

ia je taksna resitev posled ica trenmnih

zunanjepoliticnih

inrer

esov Madzarske

in njenih tczenj, da Cimprej postanc eianica Evro pske unije.

Prie3kovalle (neg~lfivne)

avstr ijske reakcije bi n:unrec b hko ogrozile omenjene madzarske interese. Vendar to ne opravicuje diskrimin::nornosti, ki se je pojavila v sprejetem zakonu. TJ. namree » pripadnike madzarske 1131"0cin

osril(

v sosednjih

"* "* "*

3 Pri lem mislim 7.1:1.')li na n:lci~(jcno l\~mCijo in natin, kako jt: 1;1 ujlorabib ont:re!leno nt:msko vpr:lsanje. in pol02:1j nem~kih 1ll:mj;in kOI ]1ovod za wojo ;lgresivllo politiko, pa ludi na nt'davlle izkusnje i7. nekdanje Jllgosbvije.

4 Besedilo .Zakon:\ LXII. iz lel;1 2001 0 l\-\;l(jlarih. ki iivijo v sosednjih drZ;\\,;lh,' ki ga ie madz:lrski ]1arlament sprejd 19. junij:l 2001. je cilirano po neuradnem prevoclu besedil:1 z:lkoJl:l, ki jt: bil pripr.lvljen Z;l potrebe clrZ:!vnih institucij Republike Slovenije. Vsi konkretni koment:lrji se n:lIu~:ljo n;1 1:1 prevocl ter na delovni angleski pre"od zakon:t. s k:Herim je r:lzpobgab .Bendb komisija.« AVlor se opr:l\'icllje za Illorebilne netoenosti, ki bi lahko izh:tj:lle iz nen:Hancnih prcvodov, s:Jj zar:ldi nt:znanj:1 madbrskeg:l jezib ni moge! anal- izirati zakon:1 v izvornem bescdilli.

416 Zokonu !LXII. iz leta 200 11 0 Modzorih ki Zivijo v sosednjih drzovoh no rob

clrz:lvah zdaj

L1Zlicno Obr:lVl1aV:l.5

(Pri tem zanemJ.rimo nerocinost, cia nek:J.tere

drzave

zakon

nav:lja S celotnim uf:ldnim imenom, drugih p:l ne. Pray taka se v

rem kratkem pri spevku ne bomo ukvarjali z razlicnim i

moznimi

razbgami aline- je a) citiC3 ne d o locbe.)

Vprasljiva bi bhko bib tudi doloeba prvega odstavb 2. e lena zako na, ki zago- t:lvlj:l osebam,

Z:l

kate re

velj~l [3 zakOll,

ugod nosti in subvencije tudi

»V

kraju

5VO-

jega bivalisca v soseclnji cirz:lvi...« Vcndar

p:l

dolocbe clrugega pogJavja zakona, ki dolocajo »Ugodnosti

in subvencije, ki jih bhko pridobijo osebe, za katere velja ta

zako

n« ni

so

sporne,

se zbsti ce upostevamo

drugi odstavek 2.

ele na,

ki

izrecno cloloca, cia se dolocbe

teg3 Z:lk0I13

ltupo fabJjajo tako , cia ne k rsijo obveznosti , ki ji h je R ep u b lib Maclbrsb prevze l:t

v

mednarodnih pogodbah" med te obveznosti p a socii rudi uposteva nje naceb nevmes:1v:: l11ja v notranje zadeve cl rugih driav. Tako bi kot morebitno sbbosl zakonu lahko oCitali Ie, da v 18. denu (,\ Pod pora z:1mej skih orgJnizJcij«) ne el o J oc a izrecno, ela se podpora namenja Ie za tiste »orga nizacij e, ki pomagajo pri elosega nju c il jev madzJrskih narodnih skllpnosti, zivecih v sosed njih drZJvah«, ki deluj ejo v skbdu s pravnim redom teh demokraticnih drZJv.

Dolocen e p o mi sle ke to rej bhko Zbllcli z lJsri naCi n uresnicevanja posameznih pr:wic in llgodn osti pripaclnikov madza rske narodnosti, ki z ivijo v sosednjih driavJh, ce bi ta p osegcl v pravni red teh drz:lV, na kar v svojem mnenj u Cst. 402- 02/018-03 z cine, 09.11.2001) opozarja tucli Urad Vlade Republike Slove nije

^ZJ

nar- odnosti . Podobne tezave bi se lahko pojavile tudi glede p ostopka in I1JCina izda- janja »madzarske izkJznice« ozi roma \lm adzarskc izkaznice za druzinskega cianall le r vloge madzarskih konzularnih in d iplom atskih preds (avniS tev v sosednjih drzavah pri rem. Za to b i b ilo po Illoje m mnenju pray, da se

0

izvajanju zakona v ko nkremi drzavi Madzarska poseb ej dogovori z vsa ko posamez no sosednjo drzavo.

Ta krarek komentar lahko koncalll o s splosno ugotov irvijo, cia sta interes in skrb Republike MadzJ.rske la madzarske n arod ne manj sine v sosednjih drzJvJh legitimna. Verjetn o pa g lede nJ omenjene n egJtivne reakcije enostransko lIrej:: l11- jc problematike s s prejemom obrJvnJvanegJ zJ ko na ni b i! najbol; posrecen I lJcin uresn icevanjJ maclzarskih nacionalnih interesov na poclrocjll zJ.scite madzarske manjsine v sosednjih drZavah. Bilarera lni spofazul11i

0

soclelovanju in zasciti (narodnih ) I11:1njsin bi utegnili bili bo lj primeren nacin r:1zresevanja l11:1n- jsinske proble m:ltike, pri cemer bi slovensko-mJdzJrski

dvostr~l!1ski

sporazum

* * *

; T:lk ocitek pa seved:1 pomeni. d:l bi omenjeni zakon bhko krsil ve\javne mednarodnopr:J.vne st:md:ude (npr.

14. clen evropske kOlwencije 0 Clo\'t'kovih pr:lVicah, 2. ~lcn mednarodnega pakt:1 0 drt:wljanskih in politi~l1ih

pravicah) glede prepovedi diskriminacije, b T bi bhko bib Jxxllaga la njegovo izpodbijanje oz. izpodbijanje odlocitev in odJocb, sprejetih na p(xlbgi tega zakon:1 pred mednarodnimi forumi oz. sodisci.

E9zgrave in gradiva Ljubljana 2001

sl.

38/39 417

sillzil ko t

Vlor

in mo rebi ti tudi kat prim eren mo d el. S temi prizadevanji pa bi

lahko Rcpublika Madiarsko prispev3la tudi k uvelj3vlj3nju visjih st3nd3fdov

z3scire n:uocl nih m :: mj sin v muhii:J.rer3inih med n3fo dnih d o kllmentih . Z3 k3r je zivije njsko zaint e resir:lI1a tudi siovenska d rz:1Va.

Mitja Zagar

418 Zokon LXII. iz leta 200 1 0 Modzorih ki zivijo v sosednjih drzovoh

ZAKON L.XII.IZ LETA 2001

o

MADZARIH, KI ZIVIJO V SOSEDNJIH DRZAVAH'

(Neuradn; prevod) Parlament je

zaradi uveljavljanja odgovornosti Republike Madzarske do zamejskih Madzarov, opredel- jene v (3). odstavku 6. elena Ustave, z name nom paspesitve negovanja in razvijanja njihavega vsestranskega sadelovanja z Madzarska,

-upostevaje evropska integraeijska prizadevanja Republike Madzarske in temeljna naeela med- narodnih organizaeij, predvsem Sveta Evrope in Evropske unije v zvezi s spastavanjem Clovekavih pravie in zasCito manjsinskih prav- ie,

-glede na splosno sprejete predpise mednarod- nega prava in obveznosti mednarodnega prava, ki jih je Republika Madzarska prevzela, - glede na razvijanje dvostranskega in multilater- alnega dabrasasedskega ad nasa in regianal- nega sadelavanja znotraj abmoeja Srednje Evrope, na krepitev stabilizaeijske vloge Madzarske,

-zaradi zagotavljanja v sosednjih drzavah ziveeim Madzarom pripadnosti k enotnemu madzarskemu narodu, blaginje v njihovi domovini ter narodne identitete,

- na pobudo in na pod\agi predlogov Madzarske stalne konferenee, kot usklajevalnega telesa, ki deluje za ohranjanje in krepitve narodne identitete madzarskih skupnosti, ziveeih v sosednjih drzavah,

-ne da bi posegal v ugodnosti in subvencije, ki jih pripadnikom madiarske narodnosti, ki zivijo zunaj meja v drugih delih sveta, ie zago- tavljajo predpisi,

* * *

Parlament je zakan ~prejd n:l waji seji 19. jllllij:l 2001

sprejel naslednji zakon:

I.POGLAVJE SPLOSNA DOLOCILA

Veljavnost zakona

1. elen

(1) Zakon se nanasa na osebe, ki niso madiarski driavljani, so se pa opredelili za pri- padnike madzarske narodnosti, z bivaliscem v Republiki Hrvaski, Zvezni republiki Jugoslaviji, Romuniji. Republiki Sioveniji, Republiki Siovaski in Ukrajini, in ki

a) svojega madzarskega driavljanstva niso izgubili s prostovoljno odpovedjo,

b) nimajo dovoljenja, ki bi jim dajalo pravieo do stalnega bivanja na Madiarskem.

(2) Veljavnost tega zakona zajema zakonea, ki iivi skupaj z osebo iz (1). odstavka in mlado- letne otroke, ki se vzgajajo v njunem skupnem gospodinjstvu tudi v primeru, ee sieer niso madiarske narodnosti.

(3) Veljavnost tega zakona zajema tudi sodelovanje z organizaeijami iz 13, 17., 18. in 25. elena oliroma njihovo podpiranje.

2. elen

( 1) Oseba, za katero velja ta zakon, je na ozemlju Republike Madzarske oziroma v kraju svojega bivalisCa v sosednji driavi, ob pogojih iz tega zakona, delelna ugodnosti in subvencij na podlagi izkaznice iz 19. elena.

(2) Dolotbe zakona se uporabljajo tako, da se ne krsijo obveznosti, ki jih je Republika Madzarska prevzela v mednarodnih pogodbah.

Rozorave in gradivo ljubljana 2001 sl.38(39

(3) Ugodnosti in moinosti pridobitve sub.

vencij IZ tega zakona ne posegajo v ugodnosti in moinosti pridobitve subvencij, ki so pripadnikom madiarske narodnosti, ki iivijo kjerkoli v drugih delih sveta in ki nimajo madiarskega driavl·

janstva, ie zagotovljene v skladu z veljavnimi predpisi.

3. elen RepubJika Madiarska zaradi a) zagotavljanja rednega sodelovanja, b) omogocanja pridobitve ugodnosti in sub·

vencij iz tega zakona,

c) nemotenega kulturnega, gospodarskega in druiinskega povezovanja,

d) uveljavljanja prostega pretoka oseb in idej

za90tavlja osebam, za katere velja ta zakon, upostevaje obveznosli iz mednarodnega prava, najugodnejso obravnavo v danih pogojih glede vstopanja na njeno ozemlje in bivanja na Madiarskem.

II.POGLAVJE

UGODNOSTIIN SUBVENCIJE, KI JIH LAHKO PRIDOBIJO OSEBE,

ZA KATERE VELJA TA ZAKON KULTURA IN ZNANOST

4. clen

(1) Osebe, za katere velja ta zakon, imajo na podrocju kulture na Madzarskem enake pravice, kakor madiarski driavljani. V skladu stem jim Republika Madiarska zagotavlja predvsem:

a) pravico do uporabe kulturnih ustanov in moinosti uporabe njihovih storitev,

b) dostop do kulturnih dobrin za javnost in

* * *

419

raziskovanje,

c) dostop do kulturnih vrednot in dokumen- tOY v zvezi z njimi,

d) raziskave arhivskega grad iva, ki vsebuje zasCilene osebne padatke, v znanstvene namene, v kolikor je sosednja driava, v kateri ima zamejski Madiar stalno bivalisee, udeleienka mednarodnega sporazuma a zaseiti osebnih podatkov',

(2) Oseba, za katero velja ta zakon, je uprav- ieena do storilev vseh javnih knjiinic, ki jih vzdrzuje driava, in ima brezplaeno pravico do naslednjih osnovnih storitev:

a) obisk knjiinice,

b) uparaba tistih delav zbirk, ki jih dolaCi knjiinica, v proslorih knjiinice,

c) uporaba sredstev za informiranje a knjiznienem fondu,

d) informaciJe 0 storitvah knjiinice in knjiinienega sistema,

e) v primeru vpisa izposoja tiskanih knjiinienih dokumentov v skladu s pogoji, ki jih doloci knjiznica v svojem pravilniku 0 uporabi.

(3) Druge ugodnosti, ki pripadajo osebam, za katere velja la zakon, v zvezi z uporabo storitev muzejskih in kulturnih ustanov, ki jih vzdrzuje drzava, vsebuje poseben predpis.

5. elen

Znanstveniki - Madiari, za katere velja ta zakon, so lahko zunanji ciani Madiarske akademije znanosti oziroma ciani njenih teles.

ODLIKOVANJA IN STIPENDIJE

6. elen

(1) Republika Madlarska zagotavlja

• Zakon VI. iz leta' 998 0 razglasilyi Sporazuma 0 zascili posameznikoy po strojni obdelayi osebnih podatkoy. ki je bil podpisan 28. jan.

uarja 1981 y Slrasbourgu.

420

Zokon LXII. iz leto 200 1 0 MgdZorih ki fivijo 1/ sosednjih drzovoh

mOInost, da osebe, za katere velja ta zakon, pre- jmejo kat priznanje za svoje pomembno, zgledno dejavnost II korist madiarskega iivlja, za razvoj madzarskih in splosnih cloveskih vrednot, driavna odlikovanja Republike Madzarske oziro- rna naslove, nagrade in diplome, ki jih ustanovijo ministri.

(2) Prj dolocanju pogojev za pridobitev

driavnih

stipendij

je lreba za osebe, za katere

velja ta zakon, za90toviti moinosti za dodelitev slipendij.

SOCIALNO ZAVAROVANJE IN ZDRAVSTVENE STORITVE

7. clen

(1) V okviru delovnega razmerja na podlagi doloCiI iz 15. elena mora oseba, za katero velja ta zakon, ki opravlja dele na ozemlju Republike Madiarske - ce mednarodna pogodba ne doloca drugace - placati znesek, dolocen v madiarskih predpisih 0 socialnem zavarovanju, ki ustreza vi5ini prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, organu, ki je za to doJocen 5 posebnim predpisom. Na podlagi tega vplacila pridobi delojemalec pravico do zdravstvene in pokojninske oskrbe v obsegu, ki ga doloca poseben predpis.

(2) Oseba, za katero velja ta zakon, ki ni zavezana placilu zdravstvenega in poko- jninskega prispevka lz (1). odstavka, lahko - pred uporabo zdravstvene storitve - prek razpisa pri javni organizaciji, ki je bila ustanovljena v ta namen -zahteva vraCilo stroskov za zdravstvene storitve, ki jih - ob lastnem placilu stro5kov - lahko koristi na Madiarskem.

(3) Oseba, za katero velja ta zakon, je v primerih takoj5nje zdravstvene oskrbe na Madiarskem upravicena do oskrbe pod pogoji,

ki jih dolocajo dvoslranski sporazumi a social- nem varstvu (socialni politiki).

UGODNOSTI PRI POTOVANJU

8. elen

( 1) Oseba, za katero velja ta zakon, je na Madiarskem upravicena do ugodnosti za poto·

vanje na lokalnih in medkrajevnih sredstvih javnega prevoza, pri prevozih z vlakom za poto- vanje v 2. razredu.

(2) Do neomejenega 5tevila brezplaenega prevoza so upraviceni:

a) oiroci, ki 5e niso dopolnili 6 let starosti, a) osebe, ki so

ie

dopolnile 65 let starosti.

(3) Do 90 %-ne ugodnosti za potovanje v domacem javnem medkrajevnem prometu so upravicene:

a) osebe iz (1). odstavka 4-krat letno, b) v primeru skupinskega potovanja osebe, za katere velja ta zakon, ki so mlajse od 18 let in potujejo v skupini, ki steje najmanj deset oseb ter dva odrasla spremljevalca, ki potujeta z njimi, enkrat let no.

(4) Podrobna pravila glede ugodnosti za potovanje vsebuje poseben predpis.

IZOBRAZEVANJE

9. clen

( 1) Osebe, za katere velja ta zakon, so - v skladu z doloc;l; zakona LXXX ;z leta 1993 0 visokosolskem izobraievanju, ki se nanasajo na madiarske driavljane, ob pogojih iz tega elena- upravieene, da se v visokosolskih ustanovah Republike Madiarske udeleiujejo:

a) univerzitetnega, visokosolskega temeljne- ga izobraievanja,

b) dopolnilnega temeljnega izobraievanja,

.Rgzprove in glodivo liubljono 2001 51. 38/39

c) delnega studija,

d) doktorskega (PhD) in mojstrskega izo- braievanja (OLA),

421

(2) Upravicenost do ugodnosti iz (1).

odstavka potrjuje v ta namen izdelana priloga izkaznice (19. clen). Podrobna pravila v zvezl s e) splosnega oziroma usmerjenega uspos- koriscenjem ugodnosti vsebuje pose ben pred-

abljanja, pis.

f) akreditiranega visokosolskega strokovne-

ga izobraievanja. IZPOPOLNJEVANJE ZAMEJSKIH

(2) Student, ki se udeleiuje rednega izo- brazevanja iz (1). odstavka, je upravicen do stu- dentskega normativa, ki 9a doloca zakon LXXX iz leta 1993 0 visokosolskem izobralevanju, do financnih dotacij in pomoci v naravi, kar pred- stavlja drugi del zagotovil studentom, oziroma do vraCila prispevka za zdravstvo po postavkah.

Podrobne pogoje teh subvencij in obseg drugih subvencij doloci minister za solstvo s posebnim predpisom.

(3) Osebe, za katere velja ta zakon, lahko studirajo v visokosolskih ustanovah Republike Madzarske v okviru izobrazevanja, ki ga financira drzava, v stevilu, ki ga let no doloei minister za solstvo.

(4) Za celotno ali delno vraeilo stroskov v zvezi z bivanjem in studijem zamejskih studentov na izobralevanju na Madzarskem, ki ga ne finan-

MAOZARSKIH UCITELJEV

11. clen

(1) Zamejski madzarski ucitelji, ki v sosed- njih driavah poucujejo v madzarskem jeziku (v nadaljevanju: zamejski madiarski uCitelji), so upraviceni do udeleibe - v stevilu, ki ga za vsako leto doloci minister za solstvo - na rednem izpopolnjevanju na Madiarskem in do ugodno5ti iz (2). odstavka.

(2) Oseba iz (1). odstavka lahko zahteva od madiarske izobraievalne ustanove, ki izvaja izpopolnjevanje, za cas trajanja udeleibe na izpopolnjevanju in v visini, ki jo doloca pose ben predpis:

a) vraCilo stroskov nocitve, b) vracilo potnih stroskov, c) prispevek k stroskom vpisa,

cira drzava, lahko zaprosijo prek razpisa pri javni (3) Podrobna pravila v zvezl z izpopolnjevan- organizaciji, ustanovljeni v ta namen. jem zamejskih madzarskih uCiteljev doloea

OIJASKE UGOONOSTI

10. clen

(1) Oseba, za katero velja ta zakon, ki je v izobraievalni ustanovi sosednje driave v pravnem razmerju ueenca in se izobrazuje v madiarskem jeziku, ali ki je v kateri koli visokosolski ustanovi v studentskem pravnem razmerju, je upravicena do dijaskih ugodnosti, ki jih v okviru predpisov z dijasko izkaznico koristijo madiarski driavljani

pose ben predpis.

12. clen

(1) Madiarski zamejski uCitelji in ucitelji, ki poucujejo v visokosolskih ustanovah sosednjih driav, za katere velja ta zakon (v nadaljevanju:

zamejski madiarski uCitelji), so delezni posebnih ugodnosti.

(2) Ugodnosti, ki Jih lahko koristiJo zameJski madzarski ucitelji, so enake ugodnostim, ki jih v skladu s predpisom lahko koristijo z uciteljsko izkaznico, izdano uCiteljem z madzarskim

422 Zakan lXII. iz lela 200 I

°

Modiofih ki iivijo v smednjih driovoh

driavjanstvom. vzgoje ali izobraievanja v madiarskem jeziku,

a) ce vzgojna, izobrai:evalna ustanova iz (3) Upravicenost do posebnih ugodnosti iz tocke a) deluje na ozemlju sosednje driave po (1 ). odstavka potrjuje v ta namen izdelana prilo- bivaliscu starsa.

ga "Madiarske izkaznice". Podrobna pravila

glede koriscenja ugodnosti vsebuje poseben (2) Subvencije za ucne knjige in ucila (v

predpis. nadaljevanju: subvencija za ucila) je lahko

deleien stars, za katerega velja ta zakon, ce IZOBRAZEVANJE ZUNAJ MEJA poskrbi za izobrazevanje svojega mladoletnega otroka, ki ga vzgaja v svojem gospodinjstvu, v 13. elen madiarskem jeziku v izobrai:evalni ustanovi, kat- (1) Republika Madi:arska pomaga ohranjati era deluje na ozemlju sosednje driave, po kraju materni jezik, kulturo in narodno identiteto zame- svojega bivalisea.

jskih Madi:arov tudi stern, da podpira postavitev,

organizacijo in delovanje oddelkov, akreditiranih (3) Zaprosilo za vzgojno-izobrazevalno sub- visokosolskih ustanov v sosednjih driavah. vencijo oziroma subvencijo za uCila je treba pred-

Visino finanenih sredstev za njihova real- izacijo doloei praraeun Republike Madi:arske kat namenska sredstva. 0 porabi sredstev, ki so na voljo za subvencije, odloea minister za 50lstvo v skladu z doloeili posebnega predpisa.

(2) Republika Madzarska podpira ustanavl- janje, delovanje in razvaj visakosolskih ustanov (oddelkov, strak itd.), ki v sosednjih drzavah opravljaja izabraievanje v madzarskem jeziku, in ki v dani drzavi prevzamejo akreditacijo. Finaneni viri, potrebni za realizacijo, se lahko pridobijo prek nateeajev pri javni organizaciji, ustanovljeni v ta namen.

SUBVENCIJE ZA IZOBRAZEVANJE V DOMOVINI

14. clen

(1) Vzgojno-izobrazevalne subvencije je lahko delezen stars, za katerega velja ta zakon, ki v svojem gospodinjstvu vzgaja najmanj dva mladoletna otroka, po vsakem otraku,

a) ki obiskuje v svoji starosti ustrezna vzgo- jno ali izobrazevalno ustanovo in je v njej delezen

loiiti v ta namen ustanovljeni javni organizaciji.

Pri ocenjevanju vlog, mora javna organizacija zaprasiti organizacijo za izdajo priporaCiI (20.

clen) za mnenje, ki ga izoblikuje v soglasju z min- istrom, a tem, ali je v doloeeni vzgojni ali izo- brazevalni ustanovi zagotovljena vZ90ja ali izo- brazevanje v madi:arskem jeziku.

(4) Oseba, za katero velja ta zakon, lahko vlozi prijavo na razpis pri javni organizaciji, ustanovljeni v ta namen, za subvencijo za studij na visokosalski izobrai:evalni ustanovi doloeene sosednje driave.

ZAPOSLOVANJE

15. clen

Oseba, za katera velja ta zakon, se na ozemlju Republike Madzarske lahko zaposli na podlagi dovoljenja. Pri postopku za pridobitev dovoljenja se splosna pravila, ki se nana5ajo na pridobitev dovoljenja za zaposlovanje na Madzarskem za tujce, razlikujejo v tem, da se dovoljenje lahko izda za dobo skupaj treh mese- cev v vsakem koledarskem letu, ne da bi se anal·

iziral poloiaj trga delovne sile. Poseben predpis

sf

RazorOve in 9rodivo Ljubljana 2001

sl.

38/39

na enak nacin omogoca izdajo dovoljenja tudi za daljse obdobje.

16. clen

( 1) Za povrnitev izdatkov v zvezi z ustvarjan- jem zakonskih pogojev za zaposlitev, posebno vrnitev stroskov za postopke predhodnega doka- zovanja potrebne solske izobrazbe, strokovne usposobljenosti in primernosti z vidika medicine dela, se lahko zaprosi prek natecaja pri javnl organizaciji, ustanovljeni v ta namen.

423

PODPORA ZAMEJSKIH ORGANIZACIJ

18. clen

(1) Republika Madzarska podpira organi- zacije, ki pamagajo pri doseganju ciljev madiarskih narodnih skupnosti, iivecih v sosed- njih driavah.

(2) Za pridobitev subvencije se pri legalni javni organizaciji, ki je bila ustanovljena stem name nom, lahko prijavi na razpis organizacija iz (1). odstavka, katere namen je predvsem:

ohranjati, podpirati in raziskovati madiarsko (2) Podrobna pravila glede postopka za narodno dedi sci no,

dodelitev dovoljenj in evidenco vsebuje pose ben a) ohranjati in negovati madiarski jezik,

predpis. knjiievnost, kulturo in Ijudsko umetnost,

b) podpirati zamejsko madiarsko visokosol- NALOGE ORGANOV JAVNEGA sko izobrazevanje tako, da pomaga sprejemati

OBVESCANJA madzarske ucitelje kot gostujoce profesorje,

17. elen

( 1) Madiarski organi Javnega obvescanja redno skrbijo za zbiranje in posredovanje infor- macij

°

^zamejskih Madiarih, kakor tudi za posre- dovanje informacij 0 Madiarski in Madiarih zamejskim Madiarom.

Te informacije so namenjene :

a) posredovanju madiarskih in obCih duhovnih in kulturnih vrednot,

b) oblikovanju objektivne podobe 0 svetu, Madiarski in madiarskem iivlju,

c) ohranjanju identitete, maternega jezika in kulture madiarskih narodnih skupnosti, ki livijo kot manjsine.

c) obnoviti in vzdrievati spomenike, ki spadajo v madiarsko kulturno zakladnico,

d) mocneje ohranjati poseljenost prebivalst- va v manj razvitih naseljih na obmocju, kjer livi zamejska madiarska narodna skupnost, razvoj kmeckega turizma,

e) ustvarjati in razvijati pogoje za infrastruk- turno povezovanje z Republiko Madiarsko,

f) druge dejavnosti, ki pomagajo pri doseganju ciljev iz (1 ). odstavka.

III. POGLAVJE

POSTOPEK PRIDOBIVANJA UGODNOSTI IN SUBVENCIJ

"Madiarska izkaznica" in "Madzarska izkaznica (2) Republika Madiarska zagotavlja zame- za druiinskega elan a"

jskim Madiarom pripravljanje in emitiranje tele-

vizijskih programov javnih teJevizijskih druib z 19. clen

ustanovitvijo in delovanjem jayne organizacije v (1) Osnova za koriscenje ugodnosti in sub- ta namen. Finanene vire, potrebne za to, krije vencij iz tega zakona je "Madiarska izkaznica"

osrednji proracun. oziroma "Madiarska izkaznica za druiinskega elana", ki ju v skladu s pogoji iz 20. elena lahko

424 Zokon LXII. iz leta 200 1 0 Madzarih ki iivijo v sosednjih drzavon

na lastno zaprosilo dobijo osebe madzarske in ne-madzarske narodnosti.

(2) Pri osrednjem madzarskem upravnem organu (v nadaljevanju: organ za presojo), ki ga za to do loci Vlada Republike Madzarske,

a) lahko zaprasi za izdajo "Madzarske izkaznice" s fotografijo oseba madzarske narod- nosti, za katero velja ta zakon,

b} lahko zaprosi za izdajo "Madi:arske izkaznice za druzinskega clana" s fotografijo, zakonec, ki zivi skupaj Z osebo iz tocke a) in ni madzarske narodnosti ter mladoletni otrok, ki ga vzgajata v svojem skupnem gospodinjstvu,

ce ustreza zahtevam iz toeke a}-b) (1).

odstavka 1. elena in je organizacija za priporoei- 10 iz 20. elena izdala priparoCilo, ee pristojni madzarski organ zoper njega ni odredil prepove- di vstopa v drzavo in bivanja v njej, oziroma izgo- na zaradi razlogov iz pasebnega zakona, azirama ee zaradi namernega kaznivega dejanja zoper njega ne poteka kazenski postopek na Madzarskem.

(3) Pogoj za izdajo "Madzarske izkaznice za druzinskega dana" je paleg doloeil iz (2).

odstavka tudi ta, da aseba madzarske narodnas- ti, s katero je v druzinskem razmerju, ki druzinskega clana pooblasca za zaprasilo izkaznice,

ie

ima "Madiarsko izkaznica" ali je do nje upravicen. V primeru razveljavitve

"Madiarske izkaznice" se razveljavi tudi

"Madiarska izkaznica za druzinskega clana".

Republike Madzarske sprejela kot organizacijo za izdajanje priporocil, in ce

a) priporocilo dokazuje pripadnost prosilca madzarski narodnosti na podlagi njegove izjave (v primeru mladoletnega prosilca poda izjavo njegov zakoniti zastopnik),

b) potrdi pristnost svojega podpisa, in c) vsebuje:

ca) prosnjo, fotografijo in naslov stranke, cb) osebne podatke, ki bod a navedeni v izkaznici (21. Clen),

cc) naziv organizacije. ki je priporocilo izdalo; odtis uradnega pecata, ime in priimek ter pod pis osebe, ki je nalogo v njenem imenu opravila;

cd} kraj in datum izdaje priporocila.

(2) Priporocilo, ki je potrebno za izdajo

~Madzarske izkaznice za druzinskega clana"

namesto dolocila iz tocke a) (t). odstavka dokazuje druzinsko zvezo prosilca z osebo madzarske narodnosti, za katero velja ta zakon.

(3) Vlada Republike Madlarske sprejme kot organizacijo za izdajanje priporocil tisto organi- zacijo v dani drzavi kat predstavnico madzarskih narodnosti, i:ivecih v kateri ad sosednjih drzav, ki je sposobna

a) zastopati celatno madzarsko narodna skupnost, ki iivi v doloceni drzavi;

b) paskrbeti za organizacijske in kadrovske pogaje v zvezi s sprejemanjem zaprosil za pri- poroCila in njihove abravnave.

21. clen ( 1 ) Veljavnost izkaznice:

a} v primeru mladoletne osebe velja do 20. clen dneva, ko je aseba dapolnila t 81et starosti;

(1) Organ za presojo i,da "Madlarsko b) v primeru oseb, starih od 18 do 60 let, je izkaznico" v primeru, ce ima prosilec priporocilo, veljavnost 5 let;

ki ga je izdala arganizacija, ki v dani drzavi delu- c) pri osebah, ki so starejse ad 60 let, brez je kot predstavnica v sosednjih drzavah zivecih omejitve.

madzarskih narodnih skupnosti, in ki jo je Vlada

t

Razprave in gradiva Ljubljana 2001

sl.

38/39

(2) V kolikor poteee veljavnast izkaznice, je treba - na zaprasila -panavno opraviti pastopek

jl 19·20. clena.

(3) Organ za presaja izkaznica prekliee, ce:

a) je arganizacija za izdajanje priporaeil prek- licala priporocila zata, ker je imetnik izkaznice v pastapku za pridabitev priparocila predlaiil

425

latinid), v primeru osebe madiarske narodnasti pa tudi v madiarseini,

e) fotografijo, driavljanstvo, brezdomovinst- VO,

f) lastnoroeni pod pis ter

g) datum izdaje in veljavnosti ter stevilko dokumenta.

neresnicne padatke, (6) Vpise in patrdila, ki so predpisana za pri- b) je njen imetnik dabil dovoljenje za dabitev ugadnasti in subvencij, vsebuje prilaga priselitev ali naselitev,

c) je njen imetnik pridobil madiarsko drzavl- janstvo,

d) je njenega imetnika organ za begunce priznal za begunca ali pribeinika,

e) so njenega imetnika izgnali z ozemlja Republike Madiarske, zaper njega odredili pre- paved vstapa v driavo in bivanja v njej,

f) zoper njega poteka na Madiarskem kazenski pastopek,

g) izkaznico uporablja neupravicena, ali so ja ponaredili,

h) je prenehala druiinska zveza, ki je bila os nova za uporabo izkaznice za druiinskega Ciana,

i) imetnik izkaznice sam zaprosi za to.

C 4) 0 pravnomoenem sklepu za preklic izkaznice je treba obvestitl tudi organizacijo za izdajanje priporoeil.

(5) Izkaznica mora vsebovati:

a) priimek in ime prosilca (pri ienskah tudi dekliski priimek in ime) na naein kat se uradno uporablja v sosednji driavi po kraju njegovega bivalisea (pisano v latinici), v primeru osebe madiarske narodnosti pa tudi v madiarsCini,

b) kraj rojstva s pOimenovanjem kraja kot se uradno uporablja v sosednji driavi in njegovo madiarsko ime,

c) datum rojstva in spoi,

d) priimek in ime matere na naein kat se uradno uporablja v sosednji driavi (pisano v

izkaznice.

(7) Zaradi zagotavljanja verodostojnosti izkaznice in kontrole nad izvajanjem ugodnosti vodi komisija za presojo (pri izvajanju tega doloei·

la: organ za ravnanje 5 padatki) evidenco 0 podatkih iz izkaznice in 0 identifikatarju doku- mentov prilog izkaznice, a bivaliseu imetnika izkaznice v tujini, 0 njegovem druiinskem razmerju, ki daje pravico do izkaznice, oziroma a stevilki in veljavnosti dovoljenja za bivanje, kakor ludi 0 podatkih iz (3). odstavka. Organ za rav- nanje s podatki lahko ravna s podatki, ki so shranjeni v evidenci, do preklica izkaznice ozira- ma do poteka njene veljavnosti. Podatki, ki so v evidenci, se lahko posredujeja v statistiene namene Osrednjemu statisticnemu uradu, organu, ki dodeljuje ugodnosti in subvencije, zaradi kontrole upravieenosti in prepreeevanja zlorab, organu za evidenco ugodnosti in subven- eij, kakor tudi sodiseu pri kazenskih zadevah, organam za zatiranje kriminala in sluibam za nacionalno varnost oziroma organ om za tujce.

(8) Zaradi obravnave zaprosila oziroma zara·

di preueitve obstoja razloga za preklic lahko organ za presojo zahteva podatke od naslednjih organov:

a) iz osrednje evidence 0 tujcih 0 tem, ali je prosilec v postopku pri organu za tujce, ali obsto- ja izgon, oziroma prepoved vstopa in bivanja ter o podatkih iz dovoljenja za bivanje na

426

Zokon LXII. iz letc 200 1 a MadZorih ki iivijo v sosednjih drZovoh

Madiarskem,

b) ad organa, ki obravnava zadeve v zvezi z driavljanstvom, glede pridobitve madzarskega driavljanstva,

c) iz osrednje evidence a beguncih a prizna- vanju statusa begunca ali pribeznika,

d) iz kazenske evidence a tekocih kazenskih postopkih.

22. clen

(1) Za postopek organa za presojo veljajo doloCila zakona IV. iz leta 1957 0 splosnih pred- pisih driavne uprave. Stroske postopka drzavne uprave krije driava.

(2) Prosilec se loper pravnomocni sklep driavne uprave na predlozeno pritoibo zoper prvostopenjski sklep organa za presojanje v zvezi z izdajo Qliroma razveljavitvijo izkaznice, lahko pritoii na sodisce.

(3) Podrobna pravila glede postopka organa

ti za potovanje, osrednji proracun.

SISTEM MOZNIH SUBVENCIJ V REPUBLIKI MADZARSKI

24.Clen

(1) Za presojo in nakazovanje subvencij, ki jih prek razpisov zaprosijo osebe (organizacije), za katere velja ta zakon, ustanovi VI ada javno organizacijo (organizacije).

(2) Cilje dejavnosti jayne organizacije, obseg razpisov, ki jih obravnava, vodstvo organi- zacije, ki je pooblasceno za odlocanje, vsebuje - upostevaje dolocila zakona elVI. iz leta 1997 ⁰ javnih organizacijah - ustanoviteljska list ina.

(3) PrijavQ na . javno objavljen - razpis za 5ubvencijo, ki se jo lahko zaprasi na podlagi tega zakona, je treba predlaiiti javni organizaciji, ki je za to pristojna po svoji dejavnosti.

za presojanje, sistem evidence izdanih izkaznic (4) Prijavi na razpis je treba priloiiti podatke in vsebino njihovih podatkov, kakor tudi obliko in dokumente, objavljene v razpisu, ki jih zahteva izkaznic, ureja pose ben predpis. javna organizacija.

KORISCENJE UGODNOSTI NA OZEMLJU (5) V primeru ugodne odlocitve skleneta REPUBLIKE MADZARSKE prosilec in javna organizacija civilnopravno pogodbo, ki vsebuje pogoje za realizacijo sub- 23. Clen vencije in znesek ter doloeitev namena porabe in (1) Zamejski Madiar lahko v primeru le9al- sistem obraeuna.

nega bivanja na Madiarskem na podlagi subjek-

tivnega prava koristi ugodnosti iz 4. elena, (1). (6) Finaneno kritje se zagotavlja javni orga- odstavka 7. elena, 8. elena, 10. elena (2). nizaciji (organizacijam) za njeno dejavnost iz odstavka 11. elena in 12. elena s predlolitvijo osrednjega proraeuna vsako leto v okviru poseb- svoje izkaznice (19. elen), pod pogoji, ki so opre- ne planske skupine.

deljeni v njej.

(2) Finaneno kritje za potrebe zagotavljanja ugodnosti iz (1). odstavka zagotavlja organizaci- jam in ustanovam, ki jih vzdrzuje driava, ter gospodarskim organizacijam, ki nudijo ugodnos-

SISTEM SUBVENCIJ, KI SE KORISTIJO V SOSEDNJI DRZAVI

25. clen

(1) Zaprosilo (prijavo na razpis) za subvenci-

RaZQrave in gradiva Ljubljana 2001

sl.

38/39 427

jo iz tega zakona lahko predloii oseba (organi- b) vrsto zahtevane subvencije, zacija), za katero velja ta zakon, pri legalni c) visino dodeljene subvencije.

neprofitni organizaciji, ki je bila v ta namen

ustanovljena po kraju njenega bivalisca (sedeza) (4) Podatke iz (3). odstavka lahko vodi v sosednji driavi (v nadaljevanju: javna organi- organ za vodenje podatkov 10 let od dodelitve

zacija v tujini). subvencije.

(2) Obseg podalkov - podprl z lislinami, (5) Zaradl obravnave subvenclj lahko pre- izjavami, plansko dokumentacijo itd. - ki so vzemajo podatke iz evidence jayne organizacije, potrebni za presojo prijave na razpis, vsebuje ki so bile ustanovljene na Madzarskem in v civilnopravna pogodba, sklenjena med javno sosednjih driavah ter madiarski osrednji upravni organizacijo, ki je bila ustanovljena na organi zaradi zagotavljanja materialnega kritja Madiarskem z namenom presoje in izplacevanja subvencij.

subvencij ter med javno organizacijo v tujini.

(3) Javna organizacija, ki deluje na Madiarskem, presodi prijavo na razpis na podla- gi podatkov iz civilnopravne pogodbe iz (2).

odstavka in mnenja jayne organizacije v tujini.

IV. POGLAVJE SKLEPNE DOLOCBE

27. clen

(4) Pridobljeno subvencijo nakaie prosiicu (') Ta zakon zaene veljati 1. januarja 2002.

madiarska javna organizacija na podlagi civilno-

pravne pogodbe. Ta pogodba vsebuje pogoje in (2) Od datuma vstopa v Evropsko unijo visino subvencije, doloca namen uporabe in sis- mora Republika Madiarska dolocila tega zakona tem obraeuna 0 porabi. izvajati v skladu 5 pogodbo 0 vstopu in pravom

Evropskih skupnosti.

OSREDNJA EVIDENCA SUBVENCIJ

26. clen

( 1) Z name nom koordinacije celotnega sis- tema subvencij je treba 0 prijavah na razpis za subvencije in 0 odloeitvah javnih organizacij - ustanovljenih v ta namen -v zvezi stem, ustanovi- ti osrednjo evidenco.

(2) Osrednji upravni organ za vodenje evi- dence imenuje Vlada.

(3) Organ za vodenje evidence vodi nasled- nje podalke:

a) ime in priimek, stalno bivalisce (sedei) prosilca subvencije, stevilko njegove izkaznice,

28. clen

( 1 ) Vlado se pooblasti, da z uredbo regulira:

a) predpise 0 doloeitvi osrednjega upravne- ga organa, ki je upravicen do izdaje in preklica izkaznice oziroma do evidence, kakor tudi 0

doloCitvi njegovega nadrejenega organa in nje- govih pristojnosti, ter predpise a postopkih izda- je, zamenjave, preklica in evidence izkaznic;

a) podrobna pravila glede ugodnosti za potovanje za osebe, za kat ere velja ta zakon,

b) podrobna pravila v zvezi z zagotavljanjem dijaskih ugodnosti za osebe iz (1 ). odstavka 10.

elena tega zakona in v zvezi 5 koriseenjem teh ugodnosti.

428

Zokon LXII. iz lela 200 1 0 Modzorih ki zivijo v sosednjih drZovob.

(2) Vlada mora poskrbeti za ustanovitev madiarske jayne organizacije (organizadj), za izvajanje obravnave (presoje) in nakazovanja subvencij, ki se jih lahko zahteva v skladu stem zakonom, oziroma za usklajevanje dejavnosti javnih organizaci], ki delujejo stem name nom, za ustrezno spremembo njihovih ustanovnih listin in v okviru tega za pregrupiranje subvencij.

29. clen

( 1) Minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve - v pogledu izobraievalnih subvencij v soglasju z ministrom za solstvo -s skupno uredbo doloNa podrobna pravila v zvezi z vsebinskimi in oblikovnimi zahtevami izkaznice.

(2) Minister za gospodarstvo;

a) v skupni uredbi z ministrom za zunanje zadeve doloei pravila za evidenco in postopek v zvezi z jZdajo delovnih dovoljenj za zamejske Madiare, kakor tudi upravno organizacijo, ki je odgovorna za izvajanje teh nalog,

b) je pooblaseen, da za delojemalce, za katere velja ta zakon ali za doloeen krog le-teh, z uredbo ureja pogaje za izdajo dovoljenja za delo, ki traja daljsi cas kot to doloea 15. Clen tega zakona; glede vprasanj, ki zadevajo poklicne sportnike, ureja zadeve skupaj z ministrom za mladino in sport.

(3) Ministra za zunanje zadeve se pooblasti, da priporoCilo iz 20. elena tega zakana pri obrav- navi organa za presoja iz 19. elena v posebna pomembnih primerih terv primerih, ko je ovirano izvajanje postopka iz (1). odstavka 20. elena, nadomesti s svajo izjavo, in stem zagotovi tekoee izvajanje zadev.

(4) Minister za narodno kulturno dediseino z uredbo dalaCi podrobna pravila v zvezi z ugod.

nostmi, ki so jih zamejski Madzari deleini pri uporabi staritev muzejskih in kulturnih ustanov.

(5) Minister za solstvo - v soglasju z min·

istrom za zunanje zadeve - z uredbo doloei podrobna pravila za usposabljanje madiarskih zamejskih ueiteljev, kakor tudi za ugodnosti iz 9., 11. in 12. Clena, iz (1 ). odstavka 13. Clena in 14.

elena tega zakona, vkljueno z visinG posameznih subvencij.

(Neuraden prevod)

r