N N i zdravja i zdravja in produktivnosti in produktivnosti na delovnem na delovnem mestu

(1)

SVOBODA GOVORA IN KOMUNICIRANJA V SVOBODA GOVORA IN KOMUNICIRANJA V

DELOVNEM OKOLJU KOT SESTAVINA DELOVNEM OKOLJU KOT SESTAVINA

PSIHOSOCIALNEGA

PSIHOSOCIALNEGA ZDRAVJA ZDRAVJA

Razkrivanje

Razkrivanje neetineetiččnih ravnanjnih ravnanj na delovnem mestuna delovnem mestu

DušDušan an NolimalNolimal, ,

InInšštitut za varovanje zdravjatitut za varovanje zdravja Dusan.Nolimal@ivz Dusan.Nolimal@ivz--rs.sirs.si

Sean

Sean Ivan NolimalIvan Nolimal,,

Dru

Drušštvo projekt tvo projekt ččloveklovek

skl@projektclovek.si skl@projektclovek.si

Konferenca

Konferenca»VSI»VSIASPEKTIASPEKTIDELOVNEGADELOVNEGAOKOLJA«OKOLJA« 22. 2. 22. 2. 2012, 2012, GospodarskaGospodarska zbornicazbornicaSlovenije, LjubljanaSlovenije, Ljubljana

(2)

SVOBODA IZRA

SVOBODA IZRAŽŽANJA IN KOMUNICIRANJA V DELOVNEM OKOLJU ANJA IN KOMUNICIRANJA V DELOVNEM OKOLJU KOT SESTAVINA

KOT SESTAVINA PSIHOSOCIALNEGAPSIHOSOCIALNEGA ZDRAVJAZDRAVJA POSAMEZNIKA IN ORGANIZACIJE

POSAMEZNIKA IN ORGANIZACIJE

N N i zdravja i zdravja in produktivnosti in produktivnosti na delovnem na delovnem mestu

mestu brez brez psihosocialnega psihosocialnega zdravja zdravja ; ; Ni Ni psihosocialnega psihosocialnega zdravja brez svobode zdravja brez svobode izra izra ž ž anja in kakovostnega komuniciranja v anja in kakovostnega komuniciranja v

delovnem okolju

^.^.

(3)

SVOBODA GOVORA IN DOSTOPA DO SVOBODA GOVORA IN DOSTOPA DO

INFORMACIJ JAVNEGA ZNA

INFORMACIJ JAVNEGA ZNA Č Č AJA V AJA V SLOVENIJI

SLOVENIJI

•• 39. č39. člen Ustave RS govori o len Ustave RS govori o svobodi izra

svobodi izražanjažanja misli, govora in misli, govora in javnega nastopanja... vsakdo javnega nastopanja... vsakdo

lahko svobodno zbira, sprejema in lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenjaširi vesti in mnenja…razen v …razen v

primerih, ki jih dolo

primerih, ki jih določča zakon;a zakon;

•• Drugi odstavek pa pravi, daDrugi odstavek pa pravi, da imaima vsakdo pravico

vsakdo pravico dobiti informacijo dobiti informacijo javnega zna

javnega značčaja;aja;

• • Svoboda govora na Svoboda govora na delovnem mestu ni delovnem mestu ni

samoumevna (veliko samoumevna (veliko

prakti

prakti č č nih omejitev nih omejitev … … ) ! ) !

(4)

DELAVSKE PRAVICE, SVOBODA IZRAŽANJA, KOMUNICIRANJE IN ZDRAVJE

• •

DelavskoDelavsko soupravljanjesoupravljanje nana podro

področčjuju varnostivarnosti in zdravja priin zdravja pri deludelu jeje ključključnini element sistemaelement sistema varnosti

varnosti in zdravja priin zdravja pri deludelu !!

• •

Vse pravice zaposlenih iz Vse pravice zaposlenih iz delovnega razmerja ostajajo delovnega razmerja ostajajo zgolj na papirju, v kolikor ni zgolj na papirju, v kolikor ni zagotovljena pravica do

zagotovljena pravica do svobode izra

svobode izražžanja in anja in

kakovostno komuniciranje!

• •

Svoboda izraSvoboda izražanja in žanja in

komuniciranja kot sestavina komuniciranja kot sestavina psihosocialnega

psihosocialnega zdravja !zdravja !

(5)

NEKAJ MEDIJSKO NEKAJ MEDIJSKO

IZPOSTAVLJENIH PRIMEROV IZPOSTAVLJENIH PRIMEROV

OMEJEVANJA SVOBODE GOVORA OMEJEVANJA SVOBODE GOVORA

IN MOTENJ KOMUNICIRANJA IN MOTENJ KOMUNICIRANJA

V DELOVNEM OKOLJU V DELOVNEM OKOLJU

Slovenija, 2002

Slovenija, 2002 - - 2012 2012

(6)

“ “ Obto Obto ž ž ena se je pred vhodom ena se je pred vhodom IVZ IVZ pogovarjala z novinarko pogovarjala z novinarko ” ”

KOTRAVERZNI KOTRAVERZNI

PRAVILNIKI O DAJANJU PRAVILNIKI O DAJANJU INFORMACIJ ZA JAVNOST INFORMACIJ ZA JAVNOST

•• Zdravnica Zdravnica EvitaEvita LeskovLeskovšek šek domnevno prekora

domnevno prekoraččila svoje ila svoje pristojnosti, ko dala izjavo za pristojnosti, ko dala izjavo za medije ob Svetovnem dnevu medije ob Svetovnem dnevu AIDSa

AIDSa brez predhodne odobritve brez predhodne odobritve direktorja

direktorja……;;

•• “Pravilnik o dajanju informacij za “Pravilnik o dajanju informacij za javnost

javnost ovira pravočovira pravočasno asno posredovanje informacij posredovanje informacij pomembnih za zdravje ljudi pomembnih za zdravje ljudi”;”;

(7)

“ “ Lahko Lahko govori govori , , ampak ampak ne ne vsega vsega ” ”

• •

Generalni direktor Generalni direktor Univerzitetnega klini

Univerzitetnega kliniččnega nega centra (

centra (UKCUKC) Ljubljana Simon ) Ljubljana Simon Vrhunec je s

Vrhunec je s pisno gropisno grožžnjo z njo z izgubo slu

izgubo služžbe prepovedal v be prepovedal v javnosti govoriti zdravniku javnosti govoriti zdravniku Matiji Tom

Matiji Tomššiičču iz kliniu iz kliniččnega nega oddelka za

oddelka za revmatologijorevmatologijo UKC;UKC;

•• TomšTomšiičč medije obvestil o medije obvestil o “odstopu “odstopu vodstva

vodstva revmatologijerevmatologije zaradi zaradi razmer na oddelku ; neustreznih razmer na oddelku ; neustreznih (sanitarni) pogojih za bivanje (sanitarni) pogojih za bivanje bolnikov in delo ambulante;

bolnikov in delo ambulante;

problemih z elektriko; imenovanju problemih z elektriko; imenovanju v. d. predstojnika za

v. d. predstojnika za revmatologijorevmatologijo brez delovnih izku

brez delovnih izkuššenj iz enj iz revmatologije

revmatologije””

(8)

Prepoved komuniciranja, ki je v Prepoved komuniciranja, ki je v

nasprotju z uradnimi stali

nasprotju z uradnimi stali š š č č i i

•• Discipliniranje kirurga Erika Brecelj Discipliniranje kirurga Erika Brecelj je vrsto let

je vrsto let opozarjal na opozarjal na nevzdr

nevzdržžne razmere na ne razmere na onkologiji

onkologiji ; ostr; ostroo kritikritiziralziral takotako lastnilastni cehceh kotkot

zdravstvene

zdravstvene politikepolitike in in lobijelobije ; ;

•• Dobil opozorilo Dobil opozorilo direktorjadirektorja, , da mu da mu lahko

lahko rednoredno odpoveodpove pogodbopogodbo o o zaposlitvi

zaposlitvi, , čče boe bo brezbrez njegoveganjegovega pisnega

pisnega pooblastilapooblastila govoriligovorili z z novinarji

novinarji aliali nastopalnastopal v javnostiv javnosti; ; bil bil na vse na

na vse naččine ine ššikaniran in ocenjen ikaniran in ocenjen najslab

najslabše med zdravniki sodelavci.še med zdravniki sodelavci.

•• ZapiranjeZapiranje informacijinformacij pomenipomeni slabslabššee obveobveššččenoeno javnostjavnost

(9)

Oviranje komunikacij z Oviranje komunikacij z

javnostjo javnostjo

• •

ZastrašZastraševanja, evanja, diskreditacijediskreditacije in oviranje komunikacij z in oviranje komunikacij z javnostjo zaradi razkrivanja javnostjo zaradi razkrivanja uniuničevačevanjanja okoljaokolja in poslediin posledičnočno našnašegaega zdravja;zdravja;

• •

MMikrobiologikrobiolog dr. Gorazddr. Gorazd PretnarPretnar, , ZZVZZV Koper,Koper, odločodločnono in glasnoin glasno opozorilopozoril nana oporečoporečnostnost vodevode v v slovenskih

slovenskih vodomatihvodomatih;;

• •

ZaradiZaradi omejevanjaomejevanja znanstveneznanstvene svobode

svobode, pri zagotavljanju , pri zagotavljanju kvalitetne pitne vode,

kvalitetne pitne vode, jeje pozvalpozval k k razrešrazrešitviitvi ministraministra za zdravjeza zdravje Boruta

Boruta MiklavčMiklavčiiččaa..

(10)

Uti Uti š š anje in odpu anje in odpu š š č č anje slovenskih anje slovenskih sindikalistov

sindikalistov

SINDIKAT

SINDIKAT VOJAKOVVOJAKOVSLOVENIJESLOVENIJE

•• Ministrica Ljubica JeluMinistrica Ljubica Jeluššiičč izbrisizbrisalaala intern

internoo spletno stranspletno stran SindikataSindikata vojakovvojakov Slovenije

Slovenije nana spletnihspletnih stranehstraneh MMinistrstvainistrstva za obramboza obrambo (MO(MO); );

domnevno zaradi

domnevno zaradi ““sovrasovražžneganega govora, govora, žaljivihžaljivih obdolobdolžitevžitev, , neresničneresničnihnih obtožobtožbb,, nekonstruktivn

nekonstruktivnegaega polemiziranjepolemiziranje z z vodstvom

vodstvom, ki, ki presegajopresegajo sindikalnosindikalno delovanje

delovanje…”…”; ;

SINDIKAT

SINDIKAT IZVAJALCEV PRISTANIŠIZVAJALCEV PRISTANIŠKIH DELAVCE,KIH DELAVCE, LUKA LUKA KOPER

KOPER

•• UtišUtišan in an in kaznovankaznovan sindikalist Topisindikalist Topićć zaradi

zaradi izpostavljanjaizpostavljanja v bojuv boju za za delavske

delavske pravicepravice v Luki Koper. v Luki Koper.

(11)

POSKUS UTI

POSKUS UTI Š Š ANJA ZDRAVSTVENEGA ANJA ZDRAVSTVENEGA IN IN Š Š TITUTA TITUTA NACIONALNEGA POMENA NACIONALNEGA POMENA

• •

InšInštitut za varovanje zdravja titut za varovanje zdravja (IVZ(IVZ) prebivalcem zagotavlja ) prebivalcem zagotavlja preventivno zdravstveno

preventivno zdravstveno varstvo

varstvo…; …;

• •

Selitev iz centra mesta na Selitev iz centra mesta na periferijo omalova

periferijo omalovažžuje in slabi uje in slabi konkuren

konkurenččnost stroke ter nost stroke ter omejuje mo

omejuje možžnost neposredne nost neposredne komuniciranje z uporabniki, ki komuniciranje z uporabniki, ki vklju

vključčuje pravouje pravoččasno, celostno asno, celostno in verodostojno obve

in verodostojno obvešščanje čanje javnosti o mo

javnosti o možžnih vplivih nih vplivih politi

političčnih in gospodarskih nih in gospodarskih odloodločitev na zdravje.čitev na zdravje.

(12)

KAJ JE

KAJ JE PSIHOSOCIALNO PSIHOSOCIALNO ZDRAVJE

ZDRAVJE

“ “ B B laginj laginj a a , , ki ki posamezniku posamezniku omogo omogo č č a a uresni

uresni č č eva eva nje nje njegov njegov ih ih sposobnosti, sposobnosti , soo sooč č anje a nje z z obi obi č č ajnimi ajnimi stresnimi stresnimi situacijami situacijami , , opravljanje opravljanje

produktivn

produktivn ega ega del del a a ter ter delovanje v javno dobro delovanje v javno dobro - - prispevati prispevati svoj svoj dele dele ž ž k k skupnosti skupnosti ( ( SZO SZO ); );

Ohranja in krepi ga uporaba z dokazi podprtega Ohranja in krepi ga uporaba z dokazi podprtega javnega zdravja (promocije zdravja) v socialnem javnega zdravja (promocije zdravja) v socialnem

dialogu in politi

dialogu in politi č č nih odlo nih odlo č č itvah ! itvah !

(13)

PREGANJANJE IN ZATIRANJE PREGANJANJE IN ZATIRANJE

DRUGA

DRUGA Č Č NEGA MNENJA NEGA MNENJA

(“(“SUPPRESSION OF SUPPRESSION OF DISSENTDISSENT”, Martin 1999)”, Martin 1999)

• • “ “ če mo č e moč čnej nej ši š i

posameznik oz. skupina posameznik oz. skupina ogrož ogro ža, preganja, a, preganja,

cenzurira ali kako cenzurira ali kako druga

drugač če napada e napada opore

opore č č nika brez nika brez polemiziranja

polemiziranja…” …” ; ;

• • Vplivi in posledice Vplivi in posledice preganjanja druga

preganjanja drugač čnega nega mnenja na

mnenja na

(psihosocialnem ( psihosocialnem) )

zdravju zaposlenih in zdravju zaposlenih in delovne organizacije.

delovne organizacije.

(14)

VPLIV ORGANIZACIJE DELA NA ZDRAVJE VPLIV ORGANIZACIJE DELA NA ZDRAVJE

VPLIVI ORGANIZACIJSKE KRIVI

VPLIVI ORGANIZACIJSKE KRIVI Č Č NOSTI NA ZDRAVJE NOSTI NA ZDRAVJE

1. 1. distributivna distributivna (krivi (krivi č č no nagrajevanje); no nagrajevanje);

2. 2. proceduralna proceduralna (premalo postopkov oz. mož (premalo postopkov oz. mo žnosti nosti svobode govora, participacije, mo

svobode govora, participacije, mož ž nosti soodlo nosti soodlo čanja č anja… … ); );

3. 3. informacijska (nepravo informacijska (nepravoč časnost, asnost, netransparentnost, netransparentnost , nespecifi

nespecifič čnost, nost, polresni polresnič čnost nost informiranja, enostransko informiranja, enostransko komuniciranje

komuniciranje… … ); );

4. 4. relacijska relacijska ( ( “ “ nadrejeni se lahko iz nadrejeni se lahko iz ž ž ivljajo nad ivljajo nad podrejenimi

podrejenimi…” …” ). ).

(15)

Š Š TUDIJE PRIMEROV PREGANJANJA TUDIJE PRIMEROV PREGANJANJA OPOREKANJA V DELOVNIH

OPOREKANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH

ORGANIZACIJAH

SLOVENIJA, 2001

SLOVENIJA, 2001 - - 2008 2008

(16)

NAMEN NAMEN

• • razumeti povezave med oporekanjem in razumeti povezave med oporekanjem in razkrivanjem v javno dobro ter izbolj

razkrivanjem v javno dobro ter izbolj š š anjem anjem delovnih procesov in razmer; trpin

delovnih procesov in razmer; trpinč čenjem na enjem na delovnem mestu;

delovnem mestu;

• • opisati povezave med svobodo govora, motnjami opisati povezave med svobodo govora, motnjami v komuniciranju, konflikti in trpin

v komuniciranju, konflikti in trpin č č enjem na enjem na delovnem mestu;

delovnem mestu;

• • opisati vplive konfliktov in preganjanja opisati vplive konfliktov in preganjanja opore

opore čnikov na č nikov na psihosocialno psihosocialno zdravje; zdravje;

• • razviti hipoteze za nadaljnje raziskovanje. razviti hipoteze za nadaljnje raziskovanje.

(17)

METODE METODE

• • multipli viri podatkov/informacij: multipl i viri podatkov/informacij: di di rektno rektno in in opazovanje z udele

opazovanje z udele ž ž bo, dokumenti in arhivske bo, dokumenti in arhivske zbirke, intervjuji

zbirke, intervjuji , sekundarna analiza podatkov , sekundarna analiza podatkov o bolni

o bolniš škem kem stale stale žu ž u ; ;

• • enota analize: enota analize: zaposleni posameznik zaposleni posameznik in in njena/

njena/ gova gova delovna organizacija. delovna organizacija.

• • š š tudije triindvajsetih primerov preganjanja tudije triindvajsetih primerov preganjanja

“ “ opore opore č č nikov nikov ” ” v javnem sektorju za 2001 v javnem sektorju za 2001 - - 08; 08;

(18)

VIRI PODATKOV VIRI PODATKOV

19 5

8 10 4

83 22

35 43 17

0 20 40 60 80 100

Intervju Neposredno opazovanje Opazovanje z udeležbo Dokumenti Arhivski dokumenti

Št. %

(19)

VZOREC VZOREC

KRITERIJI KRITERIJI

1. 1.

mnenje zaposlenih, da so bili mnenje zaposlenih, da so bili preganjani zaradi oporekanja preganjani zaradi oporekanja (nesogla(nesoglaššanja, drugaanja, drugaččnega nega mnenja, novih idej, kritike, mnenja, novih idej, kritike, zagovorni

zagovornišštva…tva…) v delovnem ) v delovnem okolju;

okolju;

2. 2.

opravljali delo > 10 let;opravljali delo > 10 let;

3. 3.

zaposleni v javnem sektorju v zaposleni v javnem sektorju v Sloveniji

Sloveniji; ;

4. 4.

na delovnem mestu niso na delovnem mestu niso zasedali vodstvenega zasedali vodstvenega položpoložaja.aja.

(20)

REZULTATI

(21)

DEMOGRAFIJA DEMOGRAFIJA

M M =9 = 9; ; Ž Ž =14; =14;

povp povp . starost=48 . starost= 48; ;

povp povp . š . št. let v t. let v

delovnem razmerju delovnem razmerju

= = 22 22 ; ;

-univerza= - univerza= 26%; 26 %;

- - javni (vladni) javni (vladni) zavod=

zavod= 74 74 % %

-m - m edicina edicin a in javno in javno zdravje=

zdravje=65 65%; %;

- - druge dru druge dru ž ž bene in bene in humanisti

humanisti č č ne ne znanosti

znanosti =22 = 22%; %;

- - tehni tehni č č ne ne znanosti=

znanosti= 13 13 %. %.

(22)

DELOVNO

DELOVNO - - ORGANIZACIJSKI ORGANIZACIJSKI RAZLOGI ZA OPOREKANJE RAZLOGI ZA OPOREKANJE

13,64

Nesoglašanje z drugimi organizacijskimi zadevami 3

18,18

Koristoljubje in korupcija 4

18,18

Škodljiv/nesposoben sodelavec/ci 4

27,27

Favoriziranje / klientelizem 6

45,45

Slabo upravljanje s konflikti 10

50,00

Kultura neodločanja/pasivnega upravljanja 11

54,55

“Škodljiv/nesposoben vodja/vodstvo 12

59,09

Pomanjkanje/neustreznost delovnih sredstev 13

68,18

Kršenje vrednot in etičnih norm 15

68,18

Neprimerni postopki upravljanja (menedžeriranja) 15

95,45

Neprimerna zaposlitvena razmerja/ vloga in odgovornost 21

100,00 22

Neustrezne organizacijske spremembe (načini prestrukturiranja)

%

SPRO Št.

SPROŽŽILNI DEJAVNIKIILNI DEJAVNIKI

(23)

POGOSTEJ

POGOSTEJ Š Š A NEETI A NEETI Č Č NA NA RAVNJA RAVNJA , , KI SPRO

KI SPRO Ž Ž IJO RAZKRIVANJE IJO RAZKRIVANJE

1. 1. Nepravič Nepravi čnost, nepo nost, nepo štenost, š tenost, pristranost pristranost , diskriminacija; , diskriminacija;

2. 2. Kr Kr š š itev zakonodaje ( kraja, podkupovanje, korupcija); itev zakonodaje ( kraja, podkupovanje, korupcija);

3. 3. Krš Kr šitev morale ( laganje, prirejanje rezultatov); itev morale ( laganje, prirejanje rezultatov);

4. 4. Nevarne odlo Nevarne odlo č č itve in prakse glede zdravja in okolja; itve in prakse glede zdravja in okolja;

5. 5. Zloraba polož Zloraba polo žaja ( nadlegovanje, ustrahovanje, aja ( nadlegovanje, ustrahovanje, trpin

trpin č č enje/ enje/ mobing mobing ); );

6. 6. Sokrivda ( pokrivanje, opustitev). Sokrivda ( pokrivanje, opustitev).

(24)

KOMU SO OPORE

KOMU SO OPOREČ ČNIKI RAZKRILI NEETI NIKI RAZKRILI NEETIČ ČNA NA RAVNANJA NA DELOVNEM MESTU

RAVNANJA NA DELOVNEM MESTU

(OBLIKE KOMUNICIRANJA) (OBLIKE KOMUNICIRANJA)

13 17

18 7

8 4

57

74 78 30

35 17

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Nadrejenim Sodelavcem Družini/prijateljem Medijem Politikom 'Anonimka''

Št. %

(25)

VODSTVO SPOSOBNO RE

VODSTVO SPOSOBNO RE Š Š EVATI EVATI KONFLIKTE NA DELOVNEM MESTU KONFLIKTE NA DELOVNEM MESTU

5 3

14 23

14

64

0 10 20 30 40 50 60 70

Veliko Srednje Malo

Št. %

(26)

KAKO U

KAKO U Č Č INKOVITO JE INKOVITO JE PREPRE

PREPRE Č Č EVANJE EVANJE MOBINGA MOBINGA V VA V VA Š Š I I DELOVNI ORGANIZACIJI ?

DELOVNI ORGANIZACIJI ?

0 0

2 5

14

0 0

10

24

67

0 10 20 30 40 50 60 70

Zelo učinkovita Zadovoljiva Sprejemljiva Neučinkovita Ne obstaja

Št. %

(27)

NAJPOGOSTEJ

NAJPOGOSTEJ Š Š E METODE E METODE PREGANJANJA OPOREKANJA PREGANJANJA OPOREKANJA

65,22 15

Hlinjen strokovni nadzor/ocenjevanje

13,04 3

Odpoved delovnega razmerja

26,09 6

Preobremenjevanje z delom

30,43 Dajanje nejasnih/zavajajočih navodil 7

43,48 10

Prisvajanje delovnih rezultatov

43,48 10

Izolacija / izključitev iz delovne skupine

47,83 11

Odvzem odgovornosti

52,17 Hlinjeno prerazporejanje 12

56,52 13

Zatiranje raziskovanja

73,91 Ignoriranje 17

86,96 20

Napadanje na dostojanstva

95,65 22

Pretirano nadzorovanje/oviranje

% No.

METODE

(28)

28,57 4

PROBLEMI S KONCENTRACIJO

28,57 4

OTOPELOST

35,71 5

ZLORABA ALKOHOLA, POMIRJEVAL, USPAVAL

35,71 5

SPREMEMBE APETITA

35,71 5

SAMOIZOLACIJA

50,00 7

NESPEČNOST

50,00 7

IZGUBA SPOSOBNOSTI ZA SAMOOBRAMBO

57,14 8

MORASTE SANJE

57,14 8

OBČUTKI KRIVDE IN SAMO-OBTOŽEVANJE

57,14 8

OBČUTKI NEMOČI, IZGUBA SPOSOBNOSTI VPLIVATI NA SITUACIJO

64,29 9

BOLEČI SPOMINI

64,29 9

ŽALOST, BREZUPNOST, “DEPRESIVNOST”

64,29 9

ČUSTVENA NESTABILNOST IN RAZDRAŽLJIVOST

64,29 ANKSIOZNE IN STRESNE MOTNJE (REAKCIJE NA HUD STRES) E

% No.

VPLIVI PREGANJANJA OPOREKANJA

NA ZDRAVJE

(29)

DISKUSIJA

(30)

Š Š TEVIL TEVIL O O PREJETIH PREJETIH IN IN RE RE Š Š ENIH ENIH PRIJAV PRIJAV KORUPCIJE , SLOVENIJA,

KORUPCIJE , SLOVENIJA, 2009, 2010 2009, 2010 , , 2011 2011

(Vir:

(Vir: KomisijaKomisijaza prepreza prepreččevanjeevanjekorupcijekorupcije, , RepublikaRepublika SlovenijaSlovenija))

(31)

V V Č Č ASU SPREMEMB IN ASU SPREMEMB IN

PRESTRUKTURIRANJA SE KOMUNIKACIJA PRESTRUKTURIRANJA SE KOMUNIKACIJA

SLAB SLAB Š Š A A

VPLIV NEGATIVNE

VPLIV NEGATIVNE PRAKSE NA PODROČJU VODENJA IN UPRAVLJANJA KRIZA VREDNOT IN SISTEMA

KRIZA VREDNOT IN SISTEMA

nepošnepoštenost, ntenost, nemorala, emorala, pohlep

pohlep,sebi,sebiččnost, konflikti nost, konflikti interesov,

interesov, klientelizemklientelizem, , izkori

izkorišščanje zaposlenih; čanje zaposlenih;

poneverbe, utaje, korupcija;

nezakonita lastninjenja;

okoljski

okoljski kriminal; kriminal “kriminal; kriminal “belih belih ovratnikov

ovratnikov”” ……

“DIREKTORJI, PREDSEDNIKI UPRAV, “DIREKTORJI, PREDSEDNIKI UPRAV, POLITIKI NE

POLITIKI NE ŽŽELE, DA ELE, DA TO PRIDE V JAVNOST TO PRIDE V JAVNOST ““..

“TRGANJE, PRIREJANJE in HLINJENJE “TRGANJE, PRIREJANJE in HLINJENJE KOMUNIKACIJ

KOMUNIKACIJ””..

• • Trend vse ve Trend vse ve č č jega jega nadzora nad

nadzora nad

odtekanjem informacij odtekanjem informacij

in slabe in slabe

transparentnosti transparentnosti; ;

• • Zapiranje Zapiranje informacij informacij : : a) a) pomeni pomeni slab slab š š e e

obve obve šč š čeno eno javnost javnost ; ; b) manj mo

b) manj mož žnosti nosti

nadzora nad korupcijo nadzora nad korupcijo

in neeti

in neetič čnimi nimi ravnanji.

ravnanji.

(32)

PREGANJANJE IN ZATIRANJE PREGANJANJE IN ZATIRANJE

DRUGA

DRUGA Č Č NEGA MNENJA NEGA MNENJA

• •

MočMočnejnejšši posamezniki oz. i posamezniki oz.

skupine omejujejo mo

skupine omejujejo možžnost nost izražizražanja drugaanja drugačče mislee mislečih čih brez polemiziranja

brez polemiziranja……; ;

• •

OporečOporečniki, razkrivalci, niki, razkrivalci, prijavitelji neeti

prijavitelji neetiččnih dejanj so nih dejanj so

“te“težžavneavnežži”i”, “, “neraganeragaččii…”…”

• •

Premalo se razmišPremalo se razmišlja se o lja se o posledicah slabega

posledicah slabega

komuniciranja na zdravje in komuniciranja na zdravje in produktivnost !

produktivnost !

(33)

EPIDEMIJA

EPIDEMIJA PSIHOSOCIALNIH PSIHOSOCIALNIH MOTENJ

MOTENJ

• • Psihosocialno Psihosocialno zdravje tesno povezano s socialno zdravje tesno povezano s socialno - - ekonomskimi stiskami zaposlenih;

ekonomskimi stiskami zaposlenih;

• • 27 % odraslih prebivalcev EU trpi za du 27 % odraslih prebivalcev EU trpi za du š š evnimi evnimi in vedenjskimi motnjami;

in vedenjskimi motnjami;

• • Vsak drugi prebivalec EU vsaj enkrat v Vsak drugi prebivalec EU vsaj enkrat v ž ž ivljenju ivljenju zboli za katero od du

zboli za katero od du š š evnih bolezni; evnih bolezni;

• • Duš Du ševne in vedenjske motnje so med evne in vedenjske motnje so med najpogostej

najpogostej š š imi razlogi za bolni imi razlogi za bolni š š ki ki stale stale ž ž in prezgodnjo upokojitev.

in prezgodnjo upokojitev.

(34)

PSIHOSOMATSKE IN PSIHOSOCIALNE MOTNJE/BOLEZNI

• Motnje spanja;

• Glavoboli;

• Povišane mašobe v krvi;

• Povišan krvni pritisk;

• Povišan sladkor v krvi;

• Miokardni infarkt;

• Hormonske motnje;

• Odvisnosti ( alkohol,

tobak, zdravila, droge…);

• Bolečina v želodcu/rana na želodcu;

• Astma;

• Bolečena v križu/kostno- mišične bolezni…;

• Samomori

^(V^{V EU}ÊU ^letno^letno îzgubimoîzgubimo

skoraj

skoraj 60.000 60.000 žživljenjivljenj zaradizaradi samomora, v samomora, v Sloveniji

Sloveniji večveč kotkot500).500).

(35)

POSLEDICE OMEJEVANJA MO

POSLEDICE OMEJEVANJA MO Ž Ž NOSTI NOSTI IZRA IZRA Ž Ž ANJA IN SLABEGA KOMUNICIRANJA ANJA IN SLABEGA KOMUNICIRANJA

Stres,

Stres, fluktuacija fluktuacija , , izgorevanje,

izgorevanje, neuskljenost neuskljenost

poklicnega in poklicnega in

dru dru ž ž inskega inskega ž ž ivljenja ivljenja in in absentizem absentizem

pogosto simptomi pogosto simptomi

omejevanja mo

omejevanja mo ž ž nosti nosti izraž izra žanja in slabega anja in slabega

komuniciranja v komuniciranja v

delovnem okolju !

(36)

BOLNIŠKI STALEŽ, število primerov duševnih in

vedenjskih motenj, Slovenija 1999 – 2010

(37)

BOLNI

BOLNI Š Š KI KI STALE STALE Ž Ž ,% , du ,% , du š š evne in vedenjske evne in vedenjske motnje po diagnozah, Slovenija, 2004

motnje po diagnozah, Slovenija, 2004 - - 2010 2010

PORAST REAKCIJ NA HUD STRES IN

PORAST REAKCIJ NA HUD STRES IN PRILAGODITVENIHPRILAGODITVENIH MOTENJMOTENJ

(38)

PRIKRIVANJE NEETI

PRIKRIVANJE NEETIČ ČNIH RAVNANJ SE NIH RAVNANJ SE (DELODAJALCU) NE SPLA

(DELODAJALCU) NE SPLA Č Č A A

(hipoteze) (hipoteze)

VEČVEČ OMEJEVANJA SVOBODE OMEJEVANJA SVOBODE GOVORA NA DELOVNEM GOVORA NA DELOVNEM

MESTU POMENI:

•• Manj internega komuniciranja in Manj internega komuniciranja in večveč komuniciranja mimo uradnih komuniciranja mimo uradnih poti;

poti;

•• VeVečč občobčutljivih informacij gre utljivih informacij gre nenadzorovano v javnost/medije;

nenadzorovano v javnost/medije;

•• VeVečč psihosocialnihpsihosocialnih motenj motenj ((strošstroškkii bolnišbolniškegakega staležstaležaa;; zgodnjega

zgodnjega upokojevanjaupokojevanja;; slabšslabšee produktivnosti

produktivnosti;; zaposlovanjazaposlovanja, , uvajanja

uvajanja in usposabljanjain usposabljanja novihnovih delavcev

delavcev;; terter slabegaslabega ugledaugleda v v javnosti

javnosti……).).

(39)

ZAKAJ SE PREGANJANJA ORGANIZACIJSKO ZAKAJ SE PREGANJANJA ORGANIZACIJSKO

OPOREKANJE V DELOVNEM OKOLJU ? OPOREKANJE V DELOVNEM OKOLJU ?

(hipoteze) (hipoteze)

• • neupo neupo š š tevanje spoznanj o vplivih prakse tevanje spoznanj o vplivih prakse vodenja in upravljanja ter organizacijskih vodenja in upravljanja ter organizacijskih

delovnih pogojev na zdravje in delovnih pogojev na zdravje in

produktivnost ! produktivnost !

• • discipliniranje discipliniranje (organizacijskih) (organizacijskih) opore

opore č č nikov in razkrivalcev v javno dobro nikov in razkrivalcev v javno dobro lahko istovetno z

lahko istovetno z mobingom mobingom (trpin (trpin č č enjem enjem na delovnem mestu).

na delovnem mestu).

(40)

ZAKLJU

ZAKLJU Č Č KI KI

(41)

ZAKLJU

ZAKLJU Č Č KI (1) KI (1)

• • Svoboda govora mora biti tudi na delovnem mestu Svoboda govora mora biti tudi na delovnem mestu ustavno zagotovljena

ustavno zagotovljena človekova pravica č lovekova pravica , zato je omejitve , zato je omejitve izra izra ž ž anja, ki jih določ anja, ki jih dolo čajo interni pravilniki organizacij, ajo interni pravilniki organizacij,

vedno treba tehtati, ker natan

vedno treba tehtati, ker natan č č nih pravil ni; nih pravil ni;

• • Legitimni interes delodajalca je, da predpiš Legitimni interes delodajalca je, da predpi še notranjo e notranjo organiziranost in delitev dela, vendar tak

organiziranost in delitev dela, vendar takš šne omejitve ne ne omejitve ne smejo posegati v svobodo govora;

smejo posegati v svobodo govora;

• • Prevelike omejitve Prevelike omejitve lahko vodijo do negativne posledic; lahko vodijo do negativne posledic;

š š kodijo kodijo zaposlenim, organizacijam in javnemu interesu. zaposlenim, organizacijam in javnemu interesu.

(42)

SPODBUJATI KAKOVOSTNO SPODBUJATI KAKOVOSTNO

KOMUNICIRANJE IN ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE IN ORGANIZACIJSKO

OPOREKANJE NA DELOVNEM MESTU OPOREKANJE NA DELOVNEM MESTU

• • Oporekati (ugovarjati, Oporekati (ugovarjati, nesoglaš nesogla šati ati, , nestrinjanjati nestrinjanjati se z se z

• • organizacijsko prakso, postopki in politiko/ odlo organizacijsko prakso, postopki in politiko/ odlo čanjem č anjem na delovnem mestu ;

na delovnem mestu ;

^(“⁽“ORGANIZATIONALORGANIZATIONAL DISSENT”DISSENT” Kassing, 1998Kassing, 1998).).

• • Sestavni del kakovostnega (internega in dvosmernega) Sestavni del kakovostnega (internega in dvosmernega) komuniciranja; zlasti v

komuniciranja; zlasti v času č asu prož pro žnostne nostne varnosti in varnosti in prestrukturiranj;

prestrukturiranj;

• • Orodje za bolj Orodje za bolj š š e upravljanje organizacije e upravljanje organizacije

^(Hegstrom⁽Hegstrom, 1995), 1995);;

• • Potrebno za u Potrebno za u č č inkovito organizacijo dela in uspeh inkovito organizacijo dela in uspeh delovne organizacije

delovne organizacije

⁽^(KassingKassing, 1998, 1998, , Brief & Brief & MotowidlowMotowidlow, 1986), 1986);;

• • Spodbujanje organizacijskega oporekanja na delovnem Spodbujanje organizacijskega oporekanja na delovnem mestu prepre

mestu prepre čuje č uje “ “ pranje umazanega perila “ pranje umazanega perila “ v javnosti. v javnosti.

(43)

ZAKLJU

ZAKLJU Č Č KI (3) KI (3)

• • Potrebna ve Potrebna ve č č ja vloga zaposlenih v procesih ja vloga zaposlenih v procesih odlo odlo č č anja v delovnih organizacijah anja v delovnih organizacijah

^{(ZAKON O}^{(ZAKON O}

SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU, 1993);