Geografski vestnik • 69 • 1997 » 3 1 - 4 3
VPLIV POSELITVE IN
GOSPODARSTVA NA KAKOVOST VODE V POREČJU REKE
Irena Rejec Brancelj*, Simon Kerma**
Izvleček
V prispevku j e prikazan vpliv poselitve in gospodarstva na kakovost vode v porečju Reke. Pri pisanju sva uporabila obstoječe statistične zbirke in podatke iz lastnega terenskega dela, to j e anketiranje kmetovalcev, glavnih industrijskih obratov in farm.
Komunalna opremljenost krajev j e slaba, z izjemo Ilirske Bistrice, ki pa nima čistilne naprave. Ugotovili smo, da j e pri obremenjevanju voda pomemben vir živinoreja, saj kar v dveh tretjinah naselij tovrstno onesnaževanje presega tistega s strani prebival- stva. Poraba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin ni visoka. Večina kmeto- valcev se pri njihovi uporabi ravna po lastnih izkušnjah, vendar je takšen odnos pre- malo strokoven in okoljevarstveno vprašljiv. Vpliv industrije in prometa na kakovost vode s e j e zmanjšal.
Ključne besede: vpliv človeka na okolje, kmetijsko obremenjevanje, onesnaževanje voda, Brkini z dolino Reke, JZ Slovenija.
IMPACTS OF SETTLEMENTS AND ECONOMY ON THE WATER QUALITY IN THE REKA RTVER BASIN
Abstract
The paper discusses the impacts of settlements and economic activities on the water quality in the Reka river basin. Data were obtained from the existing statistical data bases as well as from the original field surveys performed among farmers, major in- dustrial plants and large agricultural complexes. The region lacks a common sewer system. Ilirska Bistrica is the only exception to this; however, it lacks a processing plant. It has been established that the animal husbandry is the main source of pol- lution, since it exceeds the pollution caused by the people in two thirds of the settle- ments. The use of mineral fertilizers and other agrochemicals is moderate. Most of the farmers use them from their own experience; yet, such attitude is non-expert and questionable as to the environmental protection. The impacts of manufacturing in- dustry and transport on the water quality have reduced.
Key words: Human impacts on environment, Agricultural pollution, Water pollution, the Brkini with the Reka valley, SW Slovenia.
* Mag. geografije, raziskovalka, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija.
** Študent geografije, Maistrova 13, Ilirska Bistrica, Slovenija.
31
Uvod
Škocjanska naravna in kulturna dediščina j e tesno p o v e z a n a z Reko, ki j e s svo- j i m i značilnostmi odsev pokrajine, ki k n j e j gravitira. Ta p o k r a j i n a so Brkini z dolino Reke, ki se v z g o r n j e m t o k u razširi v Ilirskobistriško kotlino. V prispevku b o m o poskusili odgovoriti na vprašanje, kakšen j e vpliv poselitve in gospodarstva, zlasti kmetijstva, na okoljevarstvene značilnosti Reke. R e k a j e po kakovosti v o d e še vedno v 2 . - 3 . k a k o v o s t n e m razredu, nekateri parametri p a o b č a s n o celo p r e s e g a j o m e j n e vrednosti tega razreda. Ugotoviti želimo, kateri so, poleg že znanih industrijskih vplivov, drugi vzroki za tolikšno o b r e m e n j e n o s t reke. Prispevek naj opozori na pre- pletanje in s o u č i n k o v a n j e številnih dejavnosti v p o r e č j u ter na n j i h o v vpliv na sa- močistilne sposobnosti reke in celotne o b r a v n a v a n e pokrajine.
Obseg obravnavanega o b m o č j a j e prikazan na sliki 1. Poleg porečja Reke z a j e m a tudi celotne Brkine, katerih j u ž n i del se o d m a k a v slepe doline na meji s P o d g r a j - skim p o d o l j e m in od tam p r e d v s e m v reko Rižano. S k u p a j o b s e g a s k o r a j 3 0 0 km".
N a severu p o k r a j i n e j e K o š a n s k a dolina pod Slavinskim ravnikom in Vremščico, na s e v e r o v z h o d u p r e h a j a v strmi stopnji na višje kraške planote, na j u g o v z h o d u v kraške uravnave na s o s e d n j e m Hrvaškem, na j u g u v zakraselo P o d g r a j s k o p o d o l j e in na severozahodu v Kras.
R e k a j e s svojim t o k o m in p o r e č j e m na v o d o n e p r e p u s t n e m površju ter p o n o r o m na stiku s kraškim svetom značilna reka r o b n e g a ali kontaktnega krasa. Od izvira na nadmorski višini 720 m do ponora v Škocjanskih j a m a h na 317 m n.v. preteče 51,6 km.
V z a k l j u č n e m d e l u j e Vremska dolina, ki velja za n a j v e č j o slepo dolino v Sloveniji.
Desna in leva stran p o r e č j a se reliefno bistveno razlikujeta. M e d t e m ko j e leva stran v glavnem flišna in za v o d o neprepustna, j e d e s n a b o l j zakrasela. Prav zato j e m e j a p o r e č j a natančno d o l o č e n a le na levem bregu s površinskim v o d n i m odtokom, m e d t e m ko so m e j e na d e s n e m bregu le približne. P o v r š j e v obravnavani pokrajini sestavlja v g l a v n e m eocenski fliš ( o b s e g a 75,7 % ) , ki na robovih p r e h a j a v apnence različnih starosti (16,9 % ) in na dnu llirskobistriške kotline v gline in melj (7,4 %).
Z a velikost p o r e č j a Reke novejši podatki H M Z Slovenije (Rojšek, 1987) navaja- j o 3 3 7 km2, od tega 2 1 4 km2 ali dve tretjini na neprepustni flišni podlagi. To se kaže tudi v razvejenosti rečne mreže, k i j e izrazito asimetrična. Več pritokov dobiva Reka z leve strani: med njimi j e n a j d a l j š a M o l j a z 19 km, sledijo P a d e ž z 9,5 km, Posrtev z 9 km in Sušica s 5 km. N a desni strani j e najdaljši pritok Stržen z 8,5 k m dolžine, Bistrica z vsega 2 k m p a j e naj izdatnejši pritok R e k e s p r e t o k o m 1,8 m / s .
Skupna gostota rečne mreže j e r a z m e r o m a velika, 1,56 km/km2, p o vodnatosti pa j e šibka. Nestalni vodni tokovi i m a j o p o g o s t o hudourniške značilnosti. Zaradi lege na prehodu med primorsko in celinsko Slovenijo j e količina padavin v pokrajini raz- m e r o m a visoka. Značilno j e naraščanje padavin od z a h o d a proti v z h o d u (od 1400 do
1800 mm), zaradi n j i h o v e neenakomerne razporeditve pa p r i h a j a tudi do daljših sušnih obdobij. Z vsakega kvadratnega kilometra odnese R e k a 51 m ' raztopljenih mineralov; s celotnega p o r e č j a letno torej več kot 2 0 . 0 0 0 m3. Po večjih nalivih j e za-
Razprave Kakovost vode v porečju Reke
radi spiranja o p a z e n tudi vpliv na kakovost rečne vode. Značilno j e izdatno kole- banje v o d n e g a pretoka m e d letom in med p o s a m e z n i m i leti. R a z m e r j e m e d n a j m a n j - šim in n a j v e č j i m p r e t o k o m R e k e j e do 1 : 2 5 0 0 , kar j e veliko in n a v a d n o značilno za kraška povirja. Posledici teh velikih razlik so o b č a s n o suhe struge in poplave.
N a j b o l j v o d n a t a j e R e k a v jesensko-zimskih mesecih z viškom v n o v e m b r u , n a j m a n j p a v poletnih, p r e d v s e m v avgustu. Drugotni višek j e m a r c a in aprila, ko se topi sneg na Snežniku. V poletnih mesecih j e rečna struga precej p r a z n a in t e d a j p r i h a j a d o njene n a j v e č j e onesnaženosti. V s r e d n j e m toku p o s k u š a j o n e u g o d n e razmere blažiti z vodnima z a d r ž e v a l n i k o m a Klivnik in M o l a na potoku Klivniku. V z g o r n j e m , povir- nem in hudourniškem delu, kjer takšnih možnosti ni, j e p o s l a b š a n j e bolj izrazito.
Č e p r a v s e j e po letu 1990 z z m a n j š a n j e m industrijskih odplak ( i z g r a d n j a čistilne naprave pri Lesonitu, stečaj Tovarne organskih kislin) kakovost rečne v o d e izboljšala za dva razreda, se R e k a še v e d n o uvršča med s r e d n j e o n e s n a ž e n e vode. Zanimiv j e tudi njen degradacijski režim. R e k a se u v r š č a med v o d o t o k e , pri katerih onesnaže- vanje s t o k o m p o j e m a . To j e lastno v o d a m z enim virom o n e s n a ž e v a n j a in pa tistim, ki d o b i v a j o močnejše, m a n j onesnažene pritoke. Skupna o c e n a za R e k o znaša 2 . - 3 . kakovostni razred. V z g o r n j e m toku se po analiziranih parametrih onesnaženost pri- bližuje 3. k a k o v o s t n e m u razredu, v s p o d n j e m toku p a 2. k a k o v o s t n e m u razredu.
N a r a v n a regeneracija j e torej še dovolj močna, d a se med t o k o m rečna v o d a čisti.
Razmere so n a j m a n j u g o d n e v sušnih poletnih mesecih in po večjih nalivih. O b r e m e - njeno j e celotno porečje, n a j b o l j pa v llirskobistriški kotlini.
Metode dela
O b r e m e n j e v a n j e o k o l j a lahko u g o t a v l j a m o vzročno, z analizo d o g a j a n j v porečju, in posledično, z analizami kakovosti rečne vode. V prispevku s m o se lotili ugota- vljanja prvega, torej vzrokov za o b r e m e n j e n o s t Reke. Pri tem s m o uporabili sta- tistične podatke o prebivalstvu in živinoreji ter lastno terensko delo z a n k e t i r a n j e m kmetovalcev, glavnih industrijskih obratov in farm. V ta namen j e bilo na podlagi v z o r č e n j a opravljenih več kot 60 anket.
Vpliv poselitve na kakovost Reke
R a z m e r o m a d o b r e razmere za kmetijstvo, zlasti v Brkinih, in u g o d n a p r o m e t n a lega med velikima pristaniščima Reko in Trstom sta g l a v n a v z r o k a goste poselitve tega o b m o č j a v preteklosti. P o l e g kmetijstva, ki s e j e osredotočilo v Brkinih, j e v 19.
stoletju na rast naselij vplival razvoj gozdarstva. To j e še p o s e b e j veljalo za Bistrico in Trnovo. Poleg obsežnih zalog lesa s Snežniške planote j e bila odločilen dejavnik poselitve bližina vode, primerne za p o g a n j a n j e vodnih koles (mlini in žage ob Reki in p o m e m b n e j š i h pritokih). N a tej tradiciji s e j e razvilo edino mesto in občinsko sre-
33
dišče, Ilirska Bistrica. Vanjo so se l j u d j e začeli m n o ž i č n e j e priseljevati po 2. sveto- vni vojni, in sicer zaradi oslabljenih gospodarskih vezi s Trstom, slabše prometne povezanosti in z a o s t a j a n j a v razvoju infrastrukture. Tako j e bil še leta 1991 delež no- tranjih migracij na o b m o č j u Brkinov in Reške doline kar 4 0 , 7 % , kar kaže predvsem priseljevanje v Ilirsko Bistrico. V n j e j od srede 19. stoletja prebivalstvo p o s t o p o m a narašča i n j e leta 1991 štela 4 8 8 0 prebivalcev.
Število prebivalcev na p o d e ž e l j u j e doseglo svoj višek v začetku 20. stoletja, od takrat pa stalno upada. V primerjavi z začetkom stoletja s e j e prepolovilo, prav tako gostota poselitve. Z m a n j š e v a n j u števila prebivalstva j e vse do 80. let botrovalo pred- v s e m izseljevanje, v z a d n j i h 15 letih p a s e j e prepolovila rodnost, k i j e že m a n j š a od smrtnosti. Vzroki za o d s e l j e v a n j e so bili p r e d v s e m gospodarski; še v 50. letih j e bila velik p r o b l e m k m e t i j s k a prenaseljenost. V llirskobistriški kotlini j e bilo t e d a j 150 do 170 prebivalcev na ha orne površine, v Vremski dolini in v Brkinih p a do 220. K e r so se odseljevali p r e d v s e m mladi, j e v Brkinih izrazito star d e m o g r a f s k i režim, med- tem k o j e v Ilirski Bistrici zrel do star. Delež k m e č k e g a prebivalstva j e ob z a d n j e m popisu v Brkinih znašal 15 % , v llirskobistriški kotlini pa j e bil 3-krat nižji (slika 1).
O b tem j e treba p o s e b e j poudariti, da z d a j pri preobrazbi p o k r a j i n e s k m e t i j s k o rabo poleg k m e č k e g a prebivalstva s o d e l u j e j o še p o l k m e č k a in n e k m e č k a gospodinjstva.
Izobrazbena sestava kaže, d a ima le dobrih 40 % prebivalcev s r e d n j e š o l s k o ali višjo izobrazbo, kar j e precej m a n j od državnega p o v p r e č j a (51 %).
Zaposlitvena sestava se j e v z a d n j i h 30. letih bistveno spremenila. Zaposlitev v p r i m a r n e m sektorju s e j e z m a n j š a l a na tretjino, v ostalih p a j e narasla. P r e v l a d u j e de- lež zaposlenih v s e k u n d a r n e m sektorju (38,4 % ) , sledita pa mu terciarni sektor s 2 6 % in kvartarni sektor s 15 % zaposlenih. Z a n i m i v o j e , d a j e delež zaposlenih v s e k u n d a r n e m in terciarnem sektorju p o d o b e n na celotnem o b r a v n a v a n e m o b m o č j u in kaže na m o č n o d n e v n o migracijo v Ilirsko Bistrico. O b z a d n j e m p o p i s u s e j e dnevno prevažalo na delo dve tretjini vseh zaposlenih.
V obravnavani pokrajini živi 16.254 prebivalcev. Razporeditev prebivalcev in naselij kaže d v o j n o s t med Ilirsko Bistrico na eni in drugimi naselji na drugi strani (slika 1). M e d njimi n o b e n o ne preseže 500 prebivalcev. Večina k r a j e v (89 % ) ima celo manj kot 3 0 0 prebivalcev, vendar v njih živi d o b r a polovica prebivalcev. V Ilir- ski Bistrici živi tretjina vseh prebivalcev o b r a v n a v a n e g a o b m o č j a , n j i h o v o število pa j e že preseglo 5000.
Razpršenost poselitve j e n e u g o d n a z vidika k o m u n a l n e g a u r e j a n j a naselij, saj zahteva znatno v e č j a materialna sredstva za n j i h o v o ureditev. K o m u n a l n a opremlje- nost stanovanj v Ilirski Bistrici j e dobra, saj so praktično vsi objekti priključeni na kanalizacijo: i z j e m a j e le nekaj starejših kmetij na o b r o b j u mesta. Vendar p a se nato odplake neprečiščene zlivajo n e p o s r e d n o v Reko, saj ni ustrezne čistilne naprave. To p o l e g industrije odločilno o b r e m e n j u j e vode.
Slika 1: Območje Brkinov z dolino Reke.
Fig. 1: The Brkini with the Reka valley.
Število prebivalcev
0 - 1 0 0
naselja z več kot 10 % stanovanjskih objektov brez urejene kanalizacije anketirana naselja Delež kmečkega prebivalstva
л A - kmečko prebivalstvo B - ostalo prebivalstvo
Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: M. Skobir, I. Sajko Inštitut za geografijo 1996 Vir podatkov:
- Popis 1991, Statistični urad RS - Anketa IG
- Relief: Gl ZRC SAZU
N a p o d e ž e l j u kanalizacijskega o m r e ž j a ni. Popisni podatki so pokazali, d a j e po- deželje r a z m e r o m a d o b r o o p r e m l j e n o z greznicami. Delež stanovanjskih hiš brez n j i h presega 1 0 % le v naslednjih krajih (slika 1): P o d s t e n j š e k ( 6 6 , 7 % ) , Tatre (36 %), Z a v r h e k (30,8 %), M e r e č e (25,9 %), F a m l j e (25 %), Č e p n o (21,2 %), Vrem- ski Britof (17,4 %), G o r n j e Ležeče (16,1 % ) in Kal (10,3 %). Z a n i m i v o j e , d a so vsa našteta naselja, razen Tater in Zavrhka, ob o s r e d n j e m oz. s p o d n j e m t o k u Reke. Za- radi prepustnosti kamnin na desni strani p o r e č j a lahko tem n a s e l j e m pripišemo potencialno večje o g r o ž a n j e podzemskih v o d a in tudi same Reke. M o r d a bi pri tem kazalo upoštevati izkušnje sosednjih Šembij, k j e r so zgradili k r a j e v n o čistilno napra- vo z biodiskom z z m o g l j i v o s t j o 300 populacijskih enot.
Pri greznicah n a o b r a v n a v a n e m o b m o č j u j e p o m e m b n a tudi n j i h o v a vodotesnost in p r a z n j e n j e , kar j e še zlasti vprašljivo pri starejših greznicah. S e v e d a p a na p o d e - želju ne s m e m o pozabiti na g n o j n e j a m e in n j i h o v o ureditev.
Iz n a v e d e n e g a sledi, da ima prebivalstvo p o m e m b e n delež pri o n e s n a ž e v a n j u voda. To i m e n u j e m o populacijsko, u r b a n o ali k o m u n a l n o o n e s n a ž e v a n j e voda. Poleg tega se p o j a v l j a t a še industrijsko in k m e t i j s k o o n e s n a ž e v a n j e . D a bi okvirno ocenili delež v s a k e g a od njih, lahko u p o r a b i m o s k u p n o osnovo, ki temelji na populacijski enoti (PE) o n e s n a ž e v a n j a ' . Celotne bilance zaradi p o m a n j k a n j a p o d a t k o v nismo mogli narediti. T o d a že iz r a z m e r j a m e d o b r e m e n j e v a n j e m prebivalstva ( 1 6 . 2 5 4 E) in dela kmetijstva — živinoreje (41.000 E) vidimo, d a j e njun vpliv p o m e m b e n . K o smo po naseljih primerjali o b r e m e n j e v a n j e živinoreje in prebivalstva, s m o ugotovili, da kar v dveh tretjinah k r a j e v živinorejsko o b r e m e n j e v a n j e v o d a p r e s e g a o b r e m e n j e - v a n j e prebivalstva. To r a z m e r j e se p o v z p n e celo na 1 : 10. Z a t o ne preseneča, da so v o d e že pred večjimi industrijskimi obrati, npr. pred Ilirsko Bistrico, o n e s n a ž e n e do 3. k a k o v o s t n e g a razreda. V preteklosti j e bila p o z o r n o s t n a m e n j e n a r a z u m l j i v o zgolj industrijskemu o n e s n a ž e v a n j u . Z d a j pa bo treba ukrepati tudi pri obeh drugih virih.
N a j na koncu o m e n i m o še ravnanje s komunalnimi odpadki. Leta 1993 j e imelo le 6 2 % prebivalcev u r e j e n o zbiranje in o d v o z komunalnih o d p a d k o v . To j e zlasti na p o d e ž e l j u povzročilo m n o ž i c o neurejenih odlagališč odpadkov.
Vpliv kmetijstva
O b r a v n a v a n a regija ima kmetijski videz. Po podatkih katastra iz leta 1994 j e bila r a b a zemljišč n a s l e d n j a (grafikon na sliki 2): 9 % j e bilo njiv, 1,3 % sadovnjakov, 2 5 , 5 % travnikov, 22,5 % p a š n i k o v in 37,3 % gozda. Č e p r a v so podatki katastra de- l o m a zastareli in nezanesljivi, nam p o k a ž e j o o s n o v n o r a z m e r j e med obdelovalnimi
1 Populacijska enota j e onesnaženost vode, ki j o povzroči posamezni prebivalec (1 PE), druge dejavnosti p o tej metodologiji dobijo ustrezne koeficiente za preračunavanje v po- pulacijske ekvivalente (Metodologija za ..., U L SRS.1976).
Razprave Kakovost vode v porečju Reke
zemljišči, ki s m o ga ugotovili tudi pri terenskem delu. Velikost posesti skoraj pri polovici gospodinjstev presega 10 ha, v e n d a r j e posest r a z d r o b l j e n a in delež o b d e - lovalnih zemljišč m a j h e n .
D a bi ugotovili nekatere značilnosti d a n a š n j e kmetijske pridelave in o d n o s a k m e - tovalcev do o k o l j a na tem o b m o č j u , smo med njimi izvedli anketo (anketirana nase- lja so p r i k a z a n a na sliki 1). M e d anketiranimi gospodinjstvi j e bila p o l o v i c a nekmečkih, četrtina čistih kmečkih in četrtina mešanih. Po starostni sestavi so bila približno e n a k o v r e d n o zastopana g o s p o d i n j s t v a z mlado, zrelo in s t a r a j o č o se sta- rostno strukturo. Tretjina j e bila generacijskih g o s p o d i n j s t e v in slaba desetina osta- relih. Po izobrazbeni sestavi p r e v l a d u j e j o gospodinjstva, k j e r ima p o l o v i c a članov dvo- ali triletno poklicno šolo. Odstotek g o s p o d i n j s t e v z o s n o v n o in s r e d n j o šolo j e enak, slaba desetina p a j e gospodinjstev z višjo in visoko šolo. P o s e s t n a sestava an- ketiranih g o s p o d i n j s t e v se u j e m a z značilno strukturo o b r a v n a v a n e regije: nekoliko v e č j e njiv (14,3 % ) ter travnikov (27,8 % ) in nekoliko m a n j g o z d a (32,9 %).
Več kot p o l o v i c a g o s p o d i n j s t e v živi na mešanih kmečkih gospodarstvih, na kate- rih se u k v a r j a j o s p o l j e d e l s t v o m in živinorejo. Četrtina j i h j e u s m e r j e n i h v živinore- j o , zlasti v pridelavo mleka. Skoraj polovica anketiranih kmetij p r e s e ž n e pridelke p r o d a j a tudi na trgu. To pomeni intenzivnejšo pridelavo, pri kateri j e p o m e m b e n tudi gospodarski učinek. Zaradi tega so kmetije d o b r o o p r e m l j e n e s kmetijskimi stroji.
N a več kot dveh tretjinah anketiranih kmetij i m a j o enega do dva traktorja, motokul- tivator, razne priključke, kosilnico, obračalnik, nakladalko in voz. T r e t j i n a kmetij ima trosilec gnoja, petina sadilec koruze, sadilec krompirja in gnojnično cisterno ter desetina k o m b a j n .
Večina k m e t o v gnoji obdelovalna z e m l j i š č a kombinirano s hlevskim g n o j e m , gnojnico in z mineralnimi gnojili. Hlevski g n o j u p o r a b l j a j o v e č i n o m a za g n o j e n j e njiv in travnikov, čeprav te navadno p o l i v a j o z gnojnico. P o v p r e č n a p o r a b a g n o j a znaša 2 5 m3 na h a njiv. M a n j š e količine g n o j a pa p r o d a j o tudi v K o p r s k o Primorje.
Ker j e na razpolago dovolj hlevskega gnoja, je p o v p r e č n a p o r a b a mineralnih gnojil le 130 kg na ha obdelovalnih zemljišč. Vendar so m e d k m e t i j a m i velike razli- ke. N e k a t e r e mineralnih gnojil skoraj ne u p o r a b l j a j o , t r e t j i n a p a j i h porabi v e č kot
1000 kg letno. Količina porabljenih mineralnih gnojil j e bolj kot od velikosti ali usmerjenosti kmetij odvisna od tržnosti pridelave. Kmetije, ki pridelke p r o d a j a j o , so največji porabniki. M e d mineralnimi gnojili j e tretjina kompleksnih gnojil, zlasti N P K 1 5 : 1 5 : 1 5 in K A N . Druga n a j p o g o s t e j e u p o r a b l j a n a gnojila so urea, soliter in druga k o m p l e k s n a gnojila. Dve tretjini količin mineralnih gnojil u p o r a b i j o na njivah, petina na travnikih, z njimi pa g n o j i j o tudi s a d o v n j a k e in pašnike. P r e v l a d u j e osno- vno g n o j e n j e pred setvijo ali ob njej, skoraj polovica k m e t o v a l c e v pa gnoji tudi dopolnilno. Količino mineralnih gnojil, ki jih trosijo p o obdelovalnih zemljiščih, tri četrtine kmetovalcev d o l o č a p o lastnih izkušnjah in le 15 % si jih p o m a g a z anali- zami prsti. Seveda j e mineralnim g n o j i l o m t r e b a prišteti še u p o r a b o g n o j a in gno- j e v k e . Če kot skupni imenovalec u p o r a b i m o hranilne snovi v gnojilih (npr. dušik),
3 7
vidimo, da na večini kmetij d o b i j o šestkrat več hranilnih snovi iz organskih kot iz mineralnih gnojil. Tako prva kot druga p a se o b r a z m e r o m a n a m o č e n e m u p o d n e b j u intenzivno izpirajo iz prsti.
Štiri desetine vprašanih kmetovalcev u p o r a b l j a sredstva za varstvo rastlin.
P o v p r e č n a p o r a b a na hektar obdelovalnih zemljišč ni visoka in znaša 0,5 kg. Tudi v uporabljeni količini sredstev za varstvo rastlin so med kmetovalci velike razlike, tržna pridelava pa tudi tu p o v e č u j e p o r a b o . V odgovorih so kmetovalci našteli 34 različnih vrst uporabljenih sredstev, od tega po 11 vrst insekticidov in f u n g i c i d o v ter 10 vrst herbicidov. Več kot polovica uporabljenih sredstev j e f u n g i c i d o v (naj- p o g o s t e j e uporabljani so topaz, captan, dithan in ridomil). Pri vseh j e navedeno, da j e pri njihovi uporabi treba preprečiti o n e s n a ž e n j e voda. Sledijo herbicidi s četr- tinskim in insekticidi s petinskim deležem od vseh porabljenih sredstev za varstvo rastlin. Večina kmetovalcev se pri uporabi sredstev za varstvo rastlin ravna p o lastnih izkušnjah, le redki se o tem p o s v e t u j e j o s pospeševalno službo. Četrtina vprašanih j e n e j a s n o ali nepravilno pojasnila p o m e n izraza karenca. Tako se zastavlja v p r a š a n j e ustreznega r a v n a n j a z njimi in celo neoporečnosti pridelkov, vsaj občasno. Pri upo- rabi sredstev za varstvo rastlin se le polovica vprašanih z a v a r u j e z zaščitno obleko, rokavicami in masko. N o b e n e zaščite ne u p o r a b l j a petina kmetovalcev. Dve tretjini k m e t o v a l c e v j e na vprašanje, kaj naredijo z ostanki sredstev z a varstvo rastlin, o d g o - vorilo, da nima ostankov teh sredstev. To j e v neskladju z dejstvom, da se povečini sami o d l o č a j o o tem, s čim b o d o škropili in koliko, z a s t a v l j a j o pa se tudi še druga vprašanja, npr. kaj v resnici naredijo s presežki. Kmetovalci tudi skoraj ne z a z n a v a j o vplivov teh sredstev na okolje. Četrtina jih j e prepričana, da vplivajo na prst, in desetina, d a vplivajo na kakovost pridelkov. V p l i v o v na v o d e niso omenili. I z k u š n j e iz sosednjih o b m o č i j pa n a r e k u j e j o v p r i h o d n j e previdno r a v n a n j e tudi na prouče- v a n e m o b m o č j u . Kljub še nižji stopnji kmetijske dejavnosti v P o d g r a j s k e m podolju, so analize pesticidov v izviru Rižane pokazale n j i h o v o b s t o j in povišane vrednosti (Zupan s sod., 1992), n a r e k u j e j o previdno ravnanje v prihodnosti tudi na proučeva- n e m o b m o č j u .
N a j p o m e m b n e j š a k m e t i j s k a p a n o g a v Brkinih z R e š k o dolino j e živinoreja. An- ketirani kmetovalci so s k u p a j redili 2 5 8 glav velike živine ( G V Ž ) , p o v p r e č n o torej 5,2 G V Ž na g o s p o d i n j s t v o ali 0 , 8 6 G V Ž na h a obdelovalnih zemljišč, kar dosega p o v p r e č j e Slovenije (slika 2). V sestavi G V Ž p r e v l a d u j e g o v e d o starejše od dveh let (123 GVŽ), sledijo mlado govedo do 2 let starosti (41 G V Ž ) , konji (27,6 GVŽ), teleta (26,4 GVŽ), prašiči (15,1 GVŽ), perutnina (14,6 G V Ž ) in drobnica (10,1 G V Ž ) . Dve tretjini hlevov za živino j e na nastil, drugi so kombinirani na nastil in odtok. Tri petine g o s p o d i n j s t e v ima greznico. Vendar j e večina greznic m a j h n i h — do 5 n r \ 8 greznic ima do 10 m3 prostornine, 6 greznic do 2 0 m3, 4 do 30 m ' in 4 nad 30 m3. Tudi ustrezno urejene g n o j n e j a m e so bolj redek pojav.
Slika 2: Kmetijske značilnosti Brkinov z dolino Reke.
Fig. 2: Agricultural caracteristics of the Brkini with the Reka valley.
-sadovnjaki У ,26 %
Raba tal leta 1994
(na obravnavanem območju) Število GVŽ po naseljih ) 301 in več
201-300 Q 151-200
O 51-150 O 0 - 50
Struktura GVŽ glede na izvor prireje
njive
ostalo 8 i 8 7 % v i n a d i
4 , n Z / 0 . 0 3 %
A - živina pri kmetih
B - živina pri kooperantih PK Pivka C - živina pri farmah PK Pivka
Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: M. Skobir, I. Sajko Inštitut za geografijo 1996 Vir podatkov:
- Popis 1991, Statistični urad RS - Anketa IG
- Relief: Gl ZRC SAZU
P o l e g reje živine na kmetijah ( s k u p a j j e v obravnavani regiji 4 8 2 0 G V Ž ) j e treba omeniti še f a r m s k o in k o o p e r a n t s k o rejo. T a j e v g l a v n e m u s m e r j e n a v rejo perutni- ne. Perutninski kombinat P i v k a j e v letu 1995 gojil perutnino na 7 lastnih farmah (Zabiče, M a l a Bukovica, Ravne, Kal, Sušica, R a v e n c a in N e v e r k e ) in pri več k o o p e - rantih. N a f a r m a h so redili perutnino, p r e r a č u n a n o v 6 4 1 5 G V Ž , n a j v e č b r o j l e r j e v ( 5 8 6 5 G V Ž ) in nesnic. P o podatkih k o m b i n a t a n i m a j o d o k a z o v z a vpliv f a r m in klavnice na kakovost vode, med vplivi na okolje p a n a v a j a j o le smrad. Gnoj, ki g a sestavljata žagovina in iztrebki, o d v a ž a j o na polja. I m a j o tudi b i o l o š k o čistilno na- pravo, za katero p a j e p r e d v i d e n a sanacija in modernizacija.
K o o p e r a n t o v Pivke j e 2 3 in so v 7 7 zrejah vzredili 9 1 0 . 0 3 2 živali ali 4 5 4 9 G V Ž . N a j d e m o j i h v krajih B u j e , D o l n j a Bitnja, Dolnji Z e m o n , D o l n j a Košana, Kal, K u - teževo, N o v a Sušica, Slivje, Stara Sušica, Suhorje, Trpčane, Volče, Vrbovo, Z a j e l š j e in Z a v r h e k . N a j m a n j š e število zrejenih živali na kooperantski farmi j e 3 8 1 7 in naj- v e č j e 2 1 . 0 0 0 na eno vzrejo. Po avstrijski z a k o n o d a j i m o r a j o imeti vsi objekti z več kot 2 0 0 0 živalmi s v o j o čistilno n a p r a v o (Bricelj s sod., 1988) in v to kategorijo so uvrščeni vsi obravnavani objekti kooperantov.
V s e živinorejske reje v obravnavani regiji z r e d i j o letno za 15.784 glav velike živine ali 1,2 G V Ž na hektar obdelovalnih zemljišč. K o t vidimo, j e živinorejska go- stota v Brkinih z Reško dolino kar visoka. N a j na koncu p r e g l e d a živinoreje še enkrat o p o z o r i m o na neustrezno ureditev gnojnih j a m , zlasti pri večjih rejcih, ter od- sotnost čistilnih naprav odpadnih v o d a pri kooperantih in na f a r m a h .
Glavni pridelki analiziranih g o s p o d i n j s t e v so na p r o u č e v a n e m o b m o č j u že tradi- cionalni. N a j p o m e m b n e j š a j e pridelava sena, ki g a p r o d a j a j o tudi v okoliške pokra- j i n e in mleka, za katerega j e organiziran odkup. Po pridelanih količinah takoj za n j i m a izstopa krompir, ki ga p r i d e l u j e j o skoraj vsi vprašani kmetovalci. Sledijo zeljevke, k o r u z a in pesa. V Ilirski Bistrici i m a j o zeljarno z z m o g l j i v o s t j o 1200 ton svežega zelja. Večjega p o m e n a j e p r i d e l o v a n j e lucerne, črne detelje, silažne koruze in silirane trave. Žita j e malo, n a j v e č j e pšenice, j e č m e n a in ovsa. V preteklosti poznano sadjar- stvo, zlasti pridelava j a b o l k in češpelj, zopet pridobiva p o m e n . P o n o v n o se obna- v l j a j o nasadi d r e v j a (po podatkih k r a j e v n e pospeševalne službe 2 7 ha j a b l a n in 4 ha č e š p e l j ) in spet se u v a j a j o stare sorte. Glavni problem k m e t i j s t v a v obravnavani regi- j i j e izguba trga v K v a r n e r j u na Hrvaškem, ki j o j e p o v z r o č i l a n o v a d r ž a v n a m e j a .
Vpliv industrije in prometa
V nasprotju z minulimi desetletji j e današnji vpliv industrije na Reko manjši.
Tovarna Lesonit j e vpeljala suhi p o s t o p e k p r o i z v o d n j e ivernih plošč in zgradila lastno čistilno napravo. Tovarna organskih kislin j e p r e n e h a l a z d e l o v a n j e m . P o d j e t j e Transport j e uredilo lovilec mineralnih olj. Pred d o k o n č n o s o d b o bi bilo treba pre- gledati še d e l o v a n j e nekaterih novonastalih p o d j e t i j , o katerih n a m ni uspelo pri- dobiti podatkov. Vendar sklepamo, da so ti vplivi bistveno z m a n j š a n i .
Razprave Kakovost vode v porečju Reke
Slika 3: Ponor Reke pod naseljem Škocjan.
Fig. 3: The Reka sinking underground beneath the rock wall with the Škocjan village on the top.
41
O b s e g p r o m e t a na magistralni cesti P o s t o j n a - R e k a s e j e po letu 1990 prepolovil, v e n d a r se v z a d n j e m času p o n o v n o krepi in cesta p o s t a j a ena od b o l j o b r e m e n j e n i h pri nas. P r o m e t se zlasti zgosti v poletni sezoni, ko p r e u s m e r j a j o vozila tudi na so- s e d n j e magistralne ceste. Z večjimi obremenitvami cest se p o j a v l j a v e č j a nevarnost tudi za o b r e m e n j e v a n j e Reke, zlasti zaradi t o v o r n e g a prometa.
Sklep
V preteklosti j e bila glavni krivec za slabo k a k o v o s t v o d e R e k e industrija oz.
industrijsko onesnaževanje. P o njenih tehnoloških s p r e m e m b a h in z z m a n j š a n j e m o b s e g a p r o i z v o d n j e so se r a z m e r e bistveno izboljšale. R e k a se z d a j n a h a j a v 2 - 3 . k a k o v o s t n e m razredu. V o s p r e d j e p a so stopili tudi drugi viri o n e s n a ž e v a n j a , prebi- valstveno (zlasti k o m u n a l n a urejenost naselij) in k m e t i j s k o o b r e m e n j e v a n j e . Gostota poselitve na o b r a v n a v a n e m o b m o č j u ni velika, vendar se v razporeditvi prebivalcev p o k a ž e d v o j n o s t med Ilirsko Bistrico in drugimi naselji. Ilirska Bistrica, v kateri živi sicer tretjina vseh prebivalcev pokrajine, j e k o m u n a l n o u r e j e n a . K e r p a j e brez čistilne naprave, se odplake neprečiščene izlivajo v R e k o in to j e , p o l e g industrije, odločilni dejavnik o b r e m e n j e v a n j a voda. Drugi kraji n i m a j o kanalizacijskega omr- ežja, a m p a k v glavnem greznice. A n a l i z a o b r e m e n j e v a n j a v o d a z živinorejo in s prebivalstvom j e pokazala, da v dveh tretjinah vseh naselij ž i v i n o r e j s k o o b r e m e n j e - v a n j e presega prebivalstveno, tudi do 10-krat. Z a t o bo t r e b a urediti g n o j n e j a m e . O z a v e š č e n o s t prebivalcev glede u p o r a b e mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin ni najboljša. Bližnji prepustni svet n a r e k u j e p r e v i d n o r a v n a n j e s temi sredstvi.
N a j p o m e m b n e j š a kmetijska p a n o g a v Brkinih z Reško dolino j e živinoreja, z gostoto 1,2 G V Ž na hektar obdelovalnih zemljišč. Posvetiti bo t r e b a v e č j o p o z o r n o s t tudi farmski reji perutnine, ki že sedaj o b s e g a skoraj 10.000 G V Ž . B i o l o š k o čistilno n a p r a v o b o treba sanirati in modernizirati. Tako na f a r m a h kot tudi pri kooperantih p a bo t r e b a urediti nove in ustrezno urediti g n o j n e j a m e . Vplivi nekdanjih industrij- skih onesnaževalcev so z m a n j š a n i , z v a r o v a n j e m v o d a p a b o t r e b a uskladiti tudi no- vonastala p o d j e t j a . Z večjim o b s e g o m p r o m e t a se b o p o v e č a l a tudi nevarnost obre- m e n j e v a n j a R e k e zaradi t o v o r n e g a prometa. Šele smotrno g o s p o d a r j e n j e v vseh dejavnostih na o b r a v n a v a n e m o b m o č j u bo prispevalo tudi k ustreznemu v a r o v a n j u k r a j i n s k e g a p a r k a Škocjanske j a m e .
Viri in literatura
A n k e t e o značilnostih k m e t o v a n j a , 1996. Inštitut za g e o g r a f i j o . L j u b l j a n a .
A d a m i č , M . O., Perko, D., Kladnik, D., 1995: K r a j e v n i leksikon Slovenije. D r ž a v n a z a l o ž b a Slovenije. L j u b l j a n a .
Bricelj, M., D r o z g V., Ravbar, M., R e j e c Brancelj, I., Špes, M., 1988: Problematika o n e s n a ž e v a n j a okolja v občini Ptuj. L j u b l j a n a .
Razprave Kakovost vode v porečju Reke
Leskošek, M., 1993: G n o j e n j e . Č Z P K m e č k i glas, 197 strani. L j u b l j a n a . Popis prebivalstva in g o s p o d i n j s t e v 1991. Statistični urad R e p u b l i k e Slovenije.
Podatki o rabi tal 1994. Republiška geodetska uprava.
R o j š e k , D., 1987: Fizičnogeografske značilnosti in n a r a v n e znamenitosti p o r e č j a N o t r a n j s k e Reke. Varstvo narave, št. 13, str.: 5 - 2 4 . L j u b l j a n a .
Šebenik, I., Kladnik, D., 1996: Brkini z dolino R e k e . G r a d i v o z a k n j i g o P o k r a j i n e Slovenije. L j u b l j a n a .
Šebenik, I., 1993: S o d o b n e s p r e m e m b e p r o m e t a n a magistralnih cestah T r s t - R e k a in P o s t o j n a - R e k a v Sloveniji. Geografski vestnik 65, str. 5 5 - 6 7 . L j u b l j a n a .
Uradni list SRS, št.29, str.: 1 6 2 5 - 1 6 2 8 . L j u b l j a n a 1976.
Z u p a n , M . s sodelavci, 1992: K a k o v o s t v o d a v Sloveniji, leta 1991. H i d r o m e t e o r o - loški zavod Republike Slovenije in Z a v o d R S z a varstvo o k o l j a in vodni režim.
L j u b l j a n a .
Z u p a n , M . s sodelavci, 1994: K a k o v o s t v o d a v Sloveniji. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, str.: 1 - 1 7 9 . Ljubljana.
Summary
T h e m a n u f a c t u r i n g industry w a s the m a j o r cause of poor water quality of the R e k a river in the past. T h e advanced technology and the reduced production h a v e resulted in s o m e m a j o r improvements in this area. T h e water quality is n o w a d a y s assessed as the category two or three. On the other hand, other sources of pollution h a v e c o m e to the fore: the settlements and the population (which especially d e p e n d on utility infrastructure), and the agriculture. T h e population density is not high in this region; however, an essential difference exists between Ilirska Bistrica and the other settlements. In Ilirska Bistrica in which a third of the r e g i o n ' s population live, has an organized sewer system which lacks a processing plant; thus, the untreated sewage is discharged directly into the R e k a river, which represents the m a j o r source of pollution beside the industry. T h e other settlements lack sewer systems and m a k e do with cesspools. A comparative analysis of the water pollution resultant on the o n e hand f r o m the animal husbandry, and on the other f r o m the population, h a s shown that the f o r m e r e x c e e d s the latter in two thirds of the settlements, in s o m e of them even as much as by factor 10. Therefore, proper disposal of m a n u r e should urgently b e organized. A part of the local population lack sufficient awareness and k n o w l e d g e of h o w to use agrochemicals, and this p r o b l e m will need a special attention in the future because the g r o u n d s are permeable. T h e animal h u s b a n d r y is the m o s t important agricultural branch in the Brkini and the R e k a valley, with a density of 1.2 A U per a hectare of cultivated land. Large poultry farms, which already a m o u n t to 10,000 A U in total, are to be given a special attention. T h e existing biological treatment plants shall be modernized. Thus, on the large agricultural complexes, as 4 3
well as on the private f a r m s and cooperative lands, n e w m a n u r e pits shall b e d u g and properly furnished. The impacts of the f o r m e r industrial polluters h a v e diminished.
T h e recently established c o m p a n i e s are to adhere to the non-pollution standards. T h e increase in freight transport heightens the risk of toxic spills f o r the R e k a river basin.
E f f e c t i v e protection of the Š k o c j a n C a v e s regional park will only be possible through the rational and consistent m a n a g e m e n t of environmental risks p o s e d by all activities in the region.
