UNIVERZA V LJUBLJANI Kongresni trg 12 Tel.: h.c. (01) 2418-500 Fax: (01) 2418-660

UNIVERZA V LJUBLJANI

Kongresni trg 12

Tel.: h.c. (01) 2418-500 Fax: (01) 2418-660 Tradicije najstarejših evropskih univerz segajo daleč

nazaj, zelo pogosto v srednji vek ali vsaj na prag nove- ga. Tudi začetki visokega šolstva v Ljubljani segajo v konec šestnajstega stoletja, vendar je bila Univerza v Ljubljani ustanovljena šele leta 1919. Šestinosemdeset let v življenju univerze ni posebno dolga doba, kljub te- mu pa se Univerza v Ljubljani po svojih dosežkih na nekaterih znanstvenoraziskovalnih področjih lahko po- stavi ob bok uglednejšim evropskim kolegicam. Naša univerza je ponosna na številne, danes že uveljavljene strokovnjake, ki so končali visokošolski študij pri nas.

Možnosti različnih vrst študija so se danes izredno po- večale, saj je v Univerzo združenih 22 fakultet, 3 umet- niške akademije in 1 visoka šola. Na Univerzi v Lju- bljani bo v študijskem letu 2006/2007 študiralo več kot 50.000 študentov. V prvem letniku je bilo razpisanih 14429 vpisnih mest (8919 na univerzitetnih ter 5510 na visoko strokovnih študijskih programih, od tega 10845 mest za redni in 3584 za izredni študij).

Leta 2005 je diplomiralo 8082 študentov - 4842 na univerzitetni stopnji in 3240 na visoko strokovni.

Univerza v Ljubljani ima tudi pester izbor podiplom- skega oziroma specialističnega, magistrskega in doktor- skega študija. V študijskem letu 2006/2007 je na Uni- verzi razpisanih 29 smeri specialističnega in 122 smeri magistrskega študija ter univerzitetni podiplomski štu- diji Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja. Univerzi- tetni podiplomski študij Biomedicina obsega naslednja področja: biokemijo in molekularno biologijo, farma- cijo, klinično biokemijo, medicino, stomatologijo, mi- krobiologijo in veterinarsko medicino; univerzitetni podiplomski študij Statistika obsega module: biosta- tistiko, družboslovno statistiko, matematično statistiko in uradno statistiko, Varstvo okolja pa naslednja pred- metna področja: naravoslovje, tehniko, biotehniko, medicino ter družboslovje in humanistiko.

V študijskem letu 2006/2007 so univerzitetne in viso- košolske strokovne študijske programe prenovljene po načelih bolonjske deklaracije poleg Ekonomske fakul- tete, Fakultete za družbene vede in Fakultete za upravo, razpisale še Filozofska fakulteta - Oddelek za preva- jalstvo in Oddelek za bibliotekarstvo ter Naravoslovno- tehniška fakulteta - oddelek za tekstilstvo. Gre za štu- dijske programe prve (univerzitetni, visokošolski stro- kovni) stopnje, ki obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo 3 do 4 leta ter študijske programe druge stopnje (magistrski), ki trajajo 2 leti in obsegajo 120 kreditnih točk.

V letu 2005 je na Univerzi v Ljubljani magistriralo 641 študentov, doktoriralo je 317, specializiralo pa 196.

Za tuje študente je gotovo zanimiv podatek, da je v akademskem letu vpisanih povprečno 500 tujih štu- dentov. Izpit iz slovenskega jezika morajo tuji študen- tje opraviti najkasneje do vpisa v drugi letnik dodi- plomskega študija..

Akademsko leto se prične 1. oktobra, konča pa 30.

septembra naslednje leto.

Na Univerzi v Ljubljani je bilo v letu 2005 zaposlenih 5533 delavcev. Delež visokošolskih učiteljev in sode- lavcev je v strukturi zaposlenih znašal 56,2%, delež raziskovalcev - vključno z mladimi raziskovalci - 16,4%, delež zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih pa je bil lani 27,4%.

Veliko naših znanstvenikov in podiplomskih študentov je vključenih v razne nove oblike mednarodnega sode- lovanja in izmenjav.

Visokošolska diploma Univerze v Ljubljani je priznana na mnogih uglednih univerzah v svetu. To je po- memben podatek za vse, ki želijo podiplomski študij ali specializacijo nadaljevati v tujini.

Za lažji pretok v EU prejemajo diplomanti ob diplomi tudi prilogo k diplomi (diploma suplement), iz katere so razvidni vsi podatki o diplomantu in študijskem programu, ki ga je končal.

Mednarodna dejavnost Univerze v Ljubljani je usmer- jena na znanstveno sodelovanje z univerzami, s kateri- mi imamo podpisane pogodbe o sodelovanju. Te pred- videvajo predvsem izmenjavo univerzitetnih profesor- jev in asistentov, sodelovanje pri znanstvenih raziska- vah, izmenjavo znanstvene literature in izmenjavo štu- dentskih skupin. Naša univerza ima sklenjene pogodbe s številnimi univerzami v tujini. Te letno predvidijo določeno število dni, ki so na voljo našim učiteljem in študentom za delo na tuji univerzi, pri nas pa se v enakem obsegu izpopolnjujejo učitelji in študenti s teh univerz.

Če informacije v tej publikaciji niso zajele vsega, kar ste želeli vedeti o Univerzi v Ljubljani, nas obiščite ali pokličite po telefonu. Sodelavci, ki se ukvarjajo s štu- dentsko problematiko oz. z vzgojnoizobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo Vas bodo seznani- li z vsem, kar je pomembnega in koristnega za študij na Univerzi v Ljubljani.

Spletne strani Univerze v Ljubljani:

http://www.uni-lj.si/

ORGANI UNIVERZE V LJUBLJANI

SENAT UL

Senat je najvišji strokovni organ Univerze. Za člane Senata so lahko izvoljeni tisti visokošolski učitelji članic, ki so na Univerzi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in študentje.

Po položaju je članica Senata tudi rektorica, brez pravice glasovanja pa tudi prorektorji in glavni tajnik Univerze.

Mandatna doba članov Senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

Izvoljeni člani Senata za mandatno obdobje 2005 - 2009:

AKADEMIJA ZA GLASBO prof. Jani Golob

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO prof. Meta Hočevar

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE prof. dr. Stane Bernik

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Jože Osterc

EKONOMSKA FAKULTETA prof. dr. Maks Tajnikar

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO prof. dr. Jože Kušar

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE prof. dr. Zinka Kolarič

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO prof. dr. Tomaž Slivnik

FAKULTETA ZA FARMACIJO prof. dr. Albin Kristl

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO prof. dr. Bojan Majes

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO prof. dr. Stanislav Pejovnik

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO prof. dr. Matjaž Omladič

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET prof. dr. Milan Batista

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO prof. dr. Boštjan Vilfan

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO prof. dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO prof. dr. Karel Kuzman

FAKULTETA ZA ŠPORT prof. dr. Bojan Jošt

FAKULTETA ZA UPRAVO prof. dr. Stanka Setnikar Cankar

FILOZOFSKA FAKULTETA prof. dr. Božidar Jezernik

MEDICINSKA FAKULTETA prof. dr. Dušan Šuput

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Radomir Turk

PEDAGOŠKA FAKULTETA prof. dr. Cveta Razdevšek Pučko

PRAVNA FAKULTETA prof. dr. Janez Kranjc

TEOLOŠKA FAKULTETA prof. dr. Bogdan Kolar

VETERINARSKA FAKULTETA prof. dr. Milan Pogačnik

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO prof. dr. Božo Kralj

PREDSTAVNIKI ŠTUDENTOV Mateja Grobin, BF Ana Žlender, FU Janja Komljenovič, FF Sanja Konečnik, FDV Sabina Martinčič, TEOF Dejan Bratina, FŠ Marko Limbek, FMF

Senat Univerze ima delovna telesa za naslednja področja: dodiplomski študij, magistrski študij, doktorski študij, raziskovalno in razvojno delo, habilitacije, razvoj informacijskega in knjižničnega sistema, meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje, socialno-ekonomska vprašanja študentov ter Prešernove nagrade in priznanja študentom.

Senat Univerze lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

UPRAVNI ODBOR UL

Upravni odbor je organ upravljanja Univerze, ki skrbi za njeno nemoteno materialno poslovanje.

Upravni odbor ima 9 članov, in sicer: 3 predstavnike ustanovitelja Univerze, 3 predstavnike visoko- šolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 1 predstavnika drugih delavcev Univerze, 1 predstavnika delodajalcev in enega predstavnika študentov Univerze v Ljubljani.

Mandatna doba izvoljenih članov Upravnega odbora Univerze je štiri leta, mandatna doba predstav- nika študentov pa je dve leti.

Pri delu Upravnega odbora sodelujejo rektorica, prokuristka in glavni tajnik Univerze brez pravice glasovanja.

Člani Upravnega odbora UL so:

prof. dr. Janez Hribar, Biotehniška fakulteta, predsednik

dr. Zvonko Bergant, predstavnik Vlade RS, namestnik predsednika prof. dr. Matija Fajdiga, Fakulteta za strojništvo

prof. dr. Stanislav Pejovnik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Bernarda Golob Hribar, Fakulteta za matematiko in fiziko

Jože Hribernik, predstavnik Vlade RS dr. France Arhar, predstavnik Vlade RS mag. Mateja Mešl, predstavnica delodajalcev

Tomaž Černe, predstavnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani

ŠTUDENTSKI SVET UL

Študentski svet Univerze je organ študentov Univerze.

Študentski svet sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic Univerze, če ima članica več kot tisoč študentov pa tudi podpredsednik študentskega sveta članice.

Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom Univerze mnenja o statutu Univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet Univerze lahko oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja in voli člane organov Univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov.

Mandat članov študentskega sveta traja eno leto.

Za študente pomembnejše komisije Senata UL:

Komisija za dodiplomski študij obravnava probleme, povezane s procesom dodiplomskega študija.

Komisiji za magistrski študij in doktorski študij obravnavata tematiko podiplomskega študija.

Disciplinska komisija za študente obravnava prijave storitev lažjih ali težjih kršitev Statuta UL.

Komisija za socialno-ekonomske zadeve ureja sistemske probleme povezane s socialno ekonomskim statusom študentov.

Komisija za Prešernove nagrade in priznanja študentom odloča, katere študente bo Univerza v Ljubljani posebno nagradila zaradi izstopajoče kakovosti njihovih znanstveno-raziskovalnih del ali nadpovprečnih diplomskih in drugih nalog.

Komisija za samoocenjevanje kakovosti Univerze v Ljubljani med drugim sodeluje s študenti pri ocenjevanju kakovosti predavanj in študija kot celote.

V vseh komisijah Senata UL imajo študentje preko ŠS UL svoje predstavnike.

• Predsednica Študentskega sveta UL:

Urška Vrhovec, FSD

• Podpredsednika Študentskega sveta UL:

Nejc Brezovar, PF Domen Plut, MF

UNIVERZA V LJUBLJANI Kongresni trg 12 Tel.: (01) 2418-500 Telefaks: (01) 2418-660

REKTORICA

prof. dr. Andreja Kocijančič, red. profesorica Medicinska fakulteta

Vodja kabineta:

Tanja Pibernik, univ. dipl. ped.

tel.: 2418-604, h.c. 2418-500 Odnosi z javnostmi:

Goran Tomšič tel.: 2418-691, h.c. 2418-500

PROREKTORJI

prof. dr. Julijana Kristl, red. profesorica Fakulteta za farmacijo

prof. dr. Peter Maček, red. profesor Biotehniška fakulteta

prof. dr. Ivan Svetlik, red. profesor Fakulteta za družbene vede

PROKURISTKA

tel.: 2418-694, h.c. 2418-500

GLAVNI TAJNIK UNIVERZE

tel.: 2418-510, h.c. 2418-500

UPRAVA UNIVERZE

Pomočniki glavnega tajnika oz. prokuristke Sektor za strokovne in univerzitetne programe

Marjana Šoukal-Ribičič, univ. dipl. prav.

tel.: 2418-540, h.c. 2418-500

Sektor za doktorske programe Marjana Slobodnik, univ. dipl. soc.

tel.: 2418-542, h.c. 2418-500

Sektor za kadrovsko, pravno in splošno področje Miroslav Birk, univ. dipl. prav.

tel.: 2418-520, h.c. 2418-500

Sektor za informatiko mag. Janez Benkovič, univ. dipl. inž. el.

tel.: 2418-570, h.c. 2418-500

Finančno računovodski sektor Neva Drganc, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-550, h.c. 2418-500

Sektor za vrednotenje dela Alojz Pluško, univ. dipl. soc. spec., prof. soc.

tel.: 2418-528, h.c. 2418-500

Sektor za raziskovalno delo dr. Marijan Leban, univ. dipl. inž. el.

tel.: 2418-534, h.c. 2418-500

Sektor za investicije Branka Arnautović, univ. dipl. inž. arh.

tel.: 2418-628, h.c. 2418-500

Služba za mednarodno dejavnost in meduniverzitetno sodelovanje Katja Cerjak, univ. dipl. psih.

tel.: 2418-590, h.c: 2418-500

Služba za notranjo revizijo finančnega poslovanja Mihaela Bauman Podojsteršek, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-629, h.c. 2418-500

Visokošolska prijavno informacijska služba Jožica Cergolj, prof. ped. in psih.

tel.: 2418-506, h.c: 2418-500

Arhivsko-muzejska služba

dr. Jože Ciperle, prof. zgod., muzejski svetovalec tel.: 2418-580, h.c. 2418-500

Univerzitetna tiskarna tel.: 2418-566, h.c. 2418-500

ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI

Cesta 27. aprila 31 Tel.: (01) 423 2122 Telefaks: (01) 242 1010

Spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si E-pošta: studentski.domovi@siol.net Direktorica: Ksenija Preželj, univ. dipl. ped.

PODATKI O ZAVODU

• Ustanovljeni 20. junija 1952, Svet za kulturo in prosveto vlade

• Prvi dom zgrajen leta 1950, zadnji 2006

• Ustanovitelj: Vlada RS

• Organ upravljanja: Svet zavoda

• Stanovalci so organizirani v Študentski svet stanovalcev

• Zavzema 118.735 m² zemljišča

• Bivalna površina: 113.869 m²

• 28 domov, 7405 ležišč

• Stanovalci so: dodiplomski in podiplomski študentje, gostujoči profesorji, tuji študentje in študentje na študijski praksi

• Povprečna cena ležišča od 01. 07. 2006: 13.110,00 SIT

SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH V LJUBLJANI

• Restavracija v Rožni dolini

• Pralnice, fotokopirnice

• Splošna in zobozdravstvena ambulanta

• Info točke ŠOU

• Radio Študent

SPREJEM V DOMOVE

• Postopek sprejema vodi:

Pisarna za študentske domove, Kardeljeva ploščad 13, 1000 Ljubljana

• Kriteriji za sprejem: status študenta, oddaljenost stalnega prebivališča, študijski uspeh, ekonomski položaj in drugi.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI

Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana

Telefon: 2001 110, telefaks: 2513 052, 4257 293

Domača stran: http://www.nuk.uni-lj.si e-pošta: info@nuk.uni-lj.si

Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc

• Izposoja na dom in vpis: pritličje, soba 11, tel. 2001 143, 2001 205, 2001 154

• Medknjižnična izposoja, pritličje, soba 25, tel. 2001 141

• Informacijski in referalni center, pritličje, soba 8, tel. 2001 194

• Strokovne informacije: tel.2001 194, 2001 188

• Slovenska bibliografija: pritličje, soba 21, tel. 2001 169, 2001 170

Oddelki Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 12 v Ljubljani Telefon: 5861 300, telefaks: 5861 311

• Oddelek za formalno obdelavo gradiva: 3. nad., tel. 5861 314, 5861 330

• Center za razvoj knjižnic: 2. nad., tel. 5861 315

• Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva: 2. nad., tel. 5861 309

• Oddelek za vsebinsko obdelavo gradiva: 3. nad., tel. 5861 342

Uporabniki

V letu 2005 je bilo včlanjenih v NUK 13.646 uporabnikov, od tega 10.418 študentov. Vsako leto knjižnico obišče približno 200.000 obiskovalcev. NUK se je pridružil projektu enotne knjižnične izkaznice UL, kar pomeni, da je vpis za študente UL brezplačen. Ob vpisu študentje predložijo študentsko izkaznico ali indeks in osebno izkaznico ali potni list. Za izposojo gradiva na dom zadostuje študentska izkaznica, za obisk čitalnic ter drugih oddelkov in zbirk pa je potrebno pridobiti izkaznico NUK, za katero je potrebno plačati varščino (1.600 SIT).

Novi storitvi za člane NUK sta: online naročanje gradiva za izposojo na dom, in sicer 24 ur na dan prek javnega kataloga OPAC in oddaljeni dostop do informacijskih virov. Doslej so lahko uporabniki dostopali do naročniških informacijskih virov (npr. elektronski časopisi, znanstvene bibliografije, enciklopedije, glasbene posnetki) le z lokacij NUK in Univerze v Ljubljani. Nova storitev pa omogoča aktivnim članom dostop z osebnim geslom kadarkoli in s poljubne lokacije: od doma, internetne kavarne, iz tujine itd.

Postopki naročanja gradiva, pogoji uporabe in ostale uporabniške storitve so podrobneje predstavljeni v zloženkah, ki jih dobite v NUK ali na domači strani http://www.nuk.uni-lj.si.

OSTALE DEJAVNOSTI IN STORITVE NUK

NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani ter osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Obenem je nosilka slovenskega knjižničnega informacijskega sistema, ki ga sestavljajo visokošolske, specialne, splošne in šolske knjižnice.

• Slovenska bibliografija – Pripravlja in izdaja retrospektivno in tekočo nacionalno bibliografijo. S tem popisuje in predstavlja pisno ustvarjalnost slovenskega naroda.

Bibliografski podatki so dostopni prek računalniškega kataloga, na posebnem cederomu, ter v listkovnih katalogih v prostorih knjižnice.

• Katalogizacija in klasifikacija – strokovno obdeluje gradivo v računalniško podprtem sistemu, pripravlja katalogizacijo v knjigi (CIP) in predstavlja državne centre za ISBN, ISSN in ISMN slovenskih publikacij.

• Referenčna dejavnost – zagotavlja dostop do informacijskih virov iz splošnih in tematskih referenčnih publikacij, opravlja poizvedbe iz slovenskih in tujih bibliografskih, referenčnih ali faktografskih baz podatkov (online ali na cederomih). Iskanje po javno dostopnih virih je brezplačno, stroške iskanja po komercialnih bazah podatkov krije uporabnik.

• Svetovalno-informacijske storitve – vključujejo posredovanje informacij iz katalogov, sekundarnih in terciarnih virov, izvajanje izobraževanja uporabnikov. Nudimo tudi strokovna vodenja po knjižnici.

• Medknjižnična izposoja – aktivno sodeluje z več kot 650 knjižnicami in informacijskimi centri doma in po svetu. Zagotavlja tudi elektronsko posredovanje dokumentov.

• Posebne zbirke – skrbijo za pridobivanje rokopisnega gradiva in starih tiskov, karto- grafskega, slikovnega, glasbenega in AV gradiva, drobnih tiskov, gradiva EU, ter slovenskih uradnih in vladnih publikacij. Gradivo obdelujejo in izposojajo ter posredujejo informacije o njem.

• Bibliotekarski raziskovalni center – deluje kot koordinator in izvajalec raziskav in razvoja na temeljnih področjih knjižničarstva.

• Informacijski center za bibliotekarstvo - zagotavlja dostop do informacijskih virov in temeljne zbirke gradiva s tega področja.

• Oddelek za razvoj knjižnic – zagotavlja svetovanje in spremljanje delovanja knjižnic in pripravlja predloge splošnih pravnih predpisov s področja knjižničarstva.

• Bibliotekarski izobraževalni center - izvaja različne oblike dopolnilnega oziroma permanentnega izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov knjižnic.

• Restavratorski oddelek – sodeluje v domačih in mednarodnih projektih, ki so namenjeni varovanju in zaščiti knjižničnega gradiva ter izvaja restavratorske in knjigoveške posege na gradivu.

INFORMACIJSKO SREDIŠČE S KATALOGI

Uporabnikom NUK so v informacijskem središču na voljo računalniške delovne postaje z dostopom do javnega kataloga OPAC in številnih drugih informacijskih virov. Lokalni katalog NUK že zajema večji del gradiva, ki ga hrani NUK, le v primeru, ko podatkov o iskanem gradivu ne najdete v računalniškem katalogu, preverite še listkovne kataloge (imenski, stvarni in UDK katalogi) in kataloge posebnih zbirk ter Slovenske bibliografije (npr. članki pred letom 1991).

Z izbiro lokalnega računalniškega kataloga poiščete podatke o gradivu, ki si ga želite izposoditi, iz kataloga pa gradivo tudi naročite oz. rezervirate. Podatke o gradivu, ki ga hranijo slovenske knjižnice, vključene v sistem COBISS, poiščete v vzajemnem računalniškem katalogu (COBIB) ali katalogih posameznih knjižnic. Starejše gradivo slovenskih knjižnic najdete v centralnem katalogu.

INFORMACIJSKI VIRI

V prostorih Velike čitalnice in v čitalnicah posebnih zbirk je uporabnikom na voljo bogata zbirka tiskanega referenčnega gradiva: splošne in posebne enciklopedije, leksikoni, imeniki, slovarji, atlasi, almanahi itn.

Študentom in osebju UL pa omogočamo tudi dostop do številnih elektronskih informacijskih virov, kjer so na razpolago podatki o znanstveni in strokovni literaturi ter tudi besedila člankov in številne druge informacije. Med najpomembnejše sodijo:

• znanstvene bibliografije (npr. FRANCIS, PsycINFO, ERIC, LISA, MLA, Sociological Abstracts itn.),

• tematske enciklopedije (npr. Encyclopedia of Psychology in Grove Music Online),

• servisi z elektronskimi znanstvenimi časopisi (npr. Emerald Library, EBSCO host, ScienceDirect, Proquest, GVIN itn.), ter

• slovarji, elektronske knjige, citatni indeksi, nacionalne bibliografije, katalogi knjižnic po svetu, različni iskalniki po internetu in drugo.

Aktivnim članom NUK je omogočen dostop do informacijskih virov s poljubne lokacije (doslej le iz lokacij NUK in Univerze v Ljubljani). Nekateri viri so nameščeni na strežniku za cederome NUK-CD, drugi so dostopni preko različnih servisov na internetu (npr. Webspirs). Do vseh naštetih virov vodijo spletne strani Mrežnika - kažipota po informacijskih virih. Odprite spletno stran http://www.nuk.uni- lj.si/nuk/mreznik.html in prišli boste na izhodišče iskanja informacij.

Poleg naštetega izvaja NUK bogato založniško in razstavno dejavnost.

Uporabnikom so na razpolago različne možnosti reproduciranja gradiva v Oddelku za reproduciranje knjižničnega gradiva (fotokopiranje, klasično in digitalno fotografiranje).

CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI

Trg republike 3, 1000 ljubljana Telefon: 4763-793, 2514-072 Telefax: 4256-667

E-pošta: post@ctk.uni-lj.si

Spletna stran: http://www.ctk.uni-lj.si Direktor: dr. Matjaž Žaucer, univ. dipl. fiz.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je visokošolska knjižnica, ki deluje kot univerzitetna knjižnica na področju tehnike in nekaterih področij naravoslovja. Knjižnica je za osnovne storitve na voljo komurkoli, vstop je prost. Ustanovljena je bila leta 1949 pri tedanji Tehniški visoki šoli, od leta 1991 pa deluje kot samostojni javni zavod. Od leta 2003 je CTK pridružena članica Univerze v Ljubljani (UL). V knjižnici je zaposlenih okrog 50 bibliotekarjev, informacijskih specialistov in drugih sodelavcev. V njenem sklopu delujeta tudi Knjižnica Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Nemška čitalnica / Deutscher Lesesaal.

Pomembnejše storitve in naslovi CTK:

Telefon E-pošta

splošne informacije 4763-754

izposoja in podaljšanje gradiva 4763-739 izposoja@ctk.uni-lj.si naročanje gradiva po telefonu 4763-738

avtomatski telefonski odzivnik 4262-096

medknjižnična izposoja 4763-769 illctk@ctk.uni-lj.si

tematske poizvedbe iz tehnike 4763-751 info-center@ctk.uni-lj.si

standardi 4763-733 standard@ctk.uni-lj.si

Nemška čitalnica 4763-724 brane.cop@ctk.uni-lj.si

tehnična pomoč 4763-796 help-desk@ctk.uni-lj.si

usposabljanje uporabnikov 4763-781 maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si

uprava 2514-072 post@ctk.uni-lj.si

Urnik za uporabnike:

Čitalnice

ponedeljek – petek* 7.30 - 21.30

sobota 8.00 - 13.00

julij, avgust 7.30 - 15.00

Izposoja gradiva na dom in v čitalnico

ponedeljek – petek sobota julij - avgust iz skladišča 7.30 - 20.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz prostega pristopa 7.30 - 21.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz standardoteke* 7.30 - 15.00 zaprto 7.30 - 14.30

* Standarde posojamo samo v čitalnico.

Informacijske storitve in medknjižnična izposoja

sobota zaprto julij, avgust 8.00 - 15.00

Prostori knjižnice

Knjižnica se nahaja v centru Ljubljane, v neposredni bližini Cankarjevega doma in Nove Ljubljanske banke. Vhod v knjižnico je s ploščadi med stolpnico TR3 in Cankarjevim domom. Prijetni študijski prostori so odprti do 21.30, ob sobotah do 13. ure. Nemška čitalnica se nahaja v 2. nadstropju prizidka stolpnice TR3, dostop pa je iz glavnega vhoda stolpnice.

Novejše knjige, zadnji letnik revij in standardi so obiskovalcem prosto dostopni v prostorih knjižnice, starejše gradivo pa je shranjeno v skladišču. Uporabnikom priporočamo, da gradivo naročajo oz.

rezervirajo vnaprej preko računalniškega kataloga COBISS.

V knjižnici je na voljo okrog 130 čitalniških mest in 18 računalnikov. V multimedijski sobi lahko uporabniki pregledujejo elektronske vire informacij in uporabljajo različne programske pakete kot npr.

Microsoft Office, SolidWorks in ArchiCad. Za uporabo multimedijske sobe je potrebna predhodna prijava pri informatorju. Članom knjižnice je na voljo več samopostrežnih storitev, tako da so pri uporabi knjižnice čimbolj samostojni. S knjigomatom si lahko sami izposodijo ali vračajo gradivo, z avtomatskim telefonskim odzivnikom pa podaljšujejo izposojevalni rok gradiva.

Uporabniki

CTK je imel v letu 2005 okrog 11.000 aktivnih članov, med katerimi so v veliki večini prednjačili študentje UL. V celem letu je knjižnico obiskalo 211.000 obiskovalcev, ki so si izposodili 260.000 enot gradiva. Iz leta v leto narašča uporaba digitalnih informacijskih virov, zlasti člankov iz elektronskih revij.

Za uporabo knjižničnih in informacijskih storitev potrebujejo obiskovalci veljavno člansko izkaznico, za nekatere storitve pa tudi osebno geslo, ki ga dobijo ob vpisu. Vpis je mogoč vsak dan pri izposojevalni mizi. Študentje predložijo indeks in študentsko ali osebno izkaznico ter plačajo letno članarino. Za študente UL velja enotna članarina, ki jo plačajo na matični fakulteti ob vpisu v višji letnik. S pomočjo veljavne študentske izkaznice si lahko izposojajo gradivo v CTK-ju, v NUK-u ter ostalih knjižnicah UL.

Knjižnična zbirka

CTK pridobiva tiskano in elektronsko gradivo s področja tehnike in naravoslovja za raziskovalne in pedagoške potrebe UL ter druge uporabnike. Bogata zbirka knjig, revij in podatkovnih zbirk obsega različna strokovna področja: arhitekturo, gradbeništvo, urbanizem, ekologijo, fiziko, matematiko, astronomijo, kemijo, elektrotehniko, računalništvo in informatiko, strojništvo in naravoslovne vede.

Knjižnica hrani okrog 300.000 enot knjižničnega gradiva. Od tega je polovica knjig, okoli 73.000 letnikov revij ter 77.000 standardov. Knjižnica redno prejema okrog 700 naslovov revij v tiskani obliki, s pomočjo različnih ponudnikov pa omogoča uporabnikom dostop do več tisoč naslovov elektronskih revij. Skoraj vse gradivo je obdelano v računalniškem katalogu COBISS

<www.cobiss.si>.

Informacijske in druge storitve

Informacijsko dejavnost opravljajo informacijski specialisti v okviru Osrednjega specializiranega informacijskega centra za tehniko. Po naročilu izdelujejo tematske poizvedbe iz slovenskih ali tujih podatkovnih zbirk in servisov, vsebinsko obdelavo dokumentov, urejajo bibliografijo raziskovalcev ter izvajajo usposabljanje uporabnikov v okviru CTK ali v sodelovanju s fakultetami. Sodelujejo tudi v servisu "Vprašaj knjižničarja". Sodelavci informacijskega centra urejajo tudi obsežno zbirko standardov, izdelujejo tematske poizvedbe s področja standardizacijske dokumentacije ter posredujejo verificirane kopije standardov v sodelovanju z Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST).

Knjige ali revije, ki jih CTK nima, lahko uporabniki naročijo v oddelku za medknjižnično izposojo. Ta letno posreduje okrog 11.000 enot knjižničnega gradiva iz drugih knjižnic v Sloveniji ali iz tujine.

Vedno več člankov prejmejo uporabniki v digitalni obliki po elektronski pošti.

Poleg knjižnične in informacijske dejavnosti izvaja knjižnica še usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev, svetovanje drugim knjižnicam, organiziranje posvetovanj, izdajo publikacij v elektronski ali tiskani obliki. Knjižnica tesno sodeluje z drugimi knjižnicami UL pri različnih projektih kot so nabavni konzorciji, projekt enotne knjižnične izkaznice UL, projekt izgradnje digitalne knjižnice UL, skupni nastopi na sejemsko-izobraževalnih prireditvah itd.

CTK kot digitalna knjižnica

Kot večina sodobnih univerzitetnih knjižnic si tudi CTK prizadeva razširiti ponudbo elektronskega gradiva in storitev na daljavo. Uporabniki CTK lahko v skladu z licenčnimi pogoji do večine elektronskih virov informacij dostopajo od doma ali z delovnega mesta. Z oddaljenim dostopom so uporabnikom CTK na voljo še naslednje storitve: rezervacija in podaljševanje izposojenega gradiva v računalniškem katalogu COBISS, obveščanje uporabnikov o prispelem rezerviranem gradivu po elektronski pošti, naročanje informacijskih poizvedb, pošiljanje naročil za medknjižnično izposojo, posredovanje člankov v digitalni obliki po elektronski pošti, odgovarjanje na vprašanja uporabnikov v slovenskem servisu "Vprašaj knjižničarja".

V zadnjih letih postaja za raziskovalce in študente vse bolj pomemben dostop do elektronskih virov informacij s celotnimi besedili, zlasti do znanstvenih in strokovnih revij v elektronski obliki.

Uporabniki CTKimajo na voljo dostop do okoli 3.300 elektronskih revij <http://www.ctk.uni- lj.si/revije/> v okviru sledečih paketov:

• ScienceDirect,

• SpringerLINK,

• IEEE,

• Nature,

• Sage,

• Scientific American,

• Wiley,

• American Chemical Society,

• American Physical Society,

• PNAS,

• Science,

• Emerald,

• OCLC FirstSearch - Electronic Collections Online,

• EBSCO host,

• Proquest.

Za enostavnejšu uporabo elektronskih revij CTK v sodelovanju z drugimi knjižnicami UL in NUK-om vzdržuje. Portal e-revij Univerze v Ljubljani <http://ejournals.ebsco.com/>.

CTK je med prvimi knjižnicami v Sloveniji, ki uporabnikom omogočajo dostop do elektronskih knjig

<http://www.ctk.uni-lj.si/knjige/>. Uporabniki CTK imajo na voljo dostop do okoli 600 elektronskih knjig iz paketov CRC, Refrex Engineering in NetLibrary. Med uporabniki so zelo popularni tudi različni spletni jezikovni slovarji založbe DZS (ponudnik Amebis) <http://www.ctk.uni-lj.si/slovarji/>.

Uporabniki CTK lahko uporabljajo preko dvajset bibliografskih podatkovnih zbirk

<http://www.ctk.uni-lj.si/zbirke />. Med najpogosteje uporabljenimi zbirkami so:

• Chemical Abstracts in SciFinder (kemija),

• Compendex in INSPEC – dostop preko servisa Engineering Village (tehnika),

• ICONDA (graditeljstvo),

• DOMA (strojništvo),

• PIRA - Paper, Printing & Packaging Database (papir in tisk),

• Perinorm International (standardi),

• Web of Science (indeks citiranosti)

Dostop do elektronskih virov CTK

Pri uporabi vseh elektronskih virov morajo uporabniki spoštovati licenčne pogoje založnika.

Dovoljena je uporaba za študijske in raziskovalne namene, prepovedano pa je kopiranje, distribucija, prodaja ali gradnja osebnih podatkovnih zbirk za komercialne namene.

Do večine elektronskih virov CTK je možen dostop iz prostorov CTK in NUK-a, študentje in zaposleni na UL pa lahko do elektronskih virov CTK dostopajo tudi iz računalnikov, nameščenih v prostorih ULi.

Z oddaljenim dostopom lahko do večine elektronskih virov CTK l v skladu z licenčnimi pogoji dostopajo člani CTK, NUK-a in ostalih knjižnic UL z geslom, ki ga pridobijo ob vpisu v eno izmed omenjenih knjižnic.

ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI

Kersnikova 4, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 438-02-00

Telefaks: (01) 438-02-02

Informacijska pisarna: (01) 438-02-05 Internet: http://www.sou.uni-lj.si e-mail: info@sou.uni-lj.si

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničitev na področjih visokega šolstva, študentske sociale in širše civilne družbe. ŠOU v Ljubljani izvaja dejavnosti in storitve za študente in podpira dejavnosti študentov na področjih kulture, športa, izobraževanja, tehniške kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih glasil, civilne iniciative in na drugih področjih interesnega delovanja študentov ljubljanske univerze.

S svojim delovanjem vpliva na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki urejajo področja študija, študentskega življenja in dela. Pri tem strokovno sodeluje z univerzo in drugimi visokošolskimi institucijami ter partnerji v visokošolskem procesu pri oblikovanju kakovostnega visokošolskega prostora, prizadeva si za trajne in sistemske rešitve na področju socialne podpore študentom. Opravlja civilno družbeno vlogo - izpostavlja probleme, ki se tičejo širše javnosti, zavzema se za zagotavljanje človekovih pravic, še posebej stigmatiziranih skupin, ter za osveščanje javnosti na področju ekologije in zdravega načina življenja.

ŠOU v Ljubljani s svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.

ORGANI ŠOU V LJUBLJANI Študentski zbor

Študentski zbor je najvišje zakonodajno telo študentov. Sestavljajo ga študentski poslanci, predstavniki posameznih fakultet, ki so izvoljeni na študentskih volitvah. Študentski poslanci so predstavniki vseh študentov in se odločajo po svoji vesti.

Predsedstvo

Predsedstvo je izvršilni organ ŠOU v Ljubljani. Sestavljajo ga predsednik in pet študentskih ministrov.

Predsedstvo določa študentsko strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, pripravlja finančni načrt in izvaja letni program dela ŠOU v Ljubljani.

Nadzorni organi

Za nadzor nad delovanjem ŠOU v Ljubljani skrbijo Tožilstvo, Senat in Razsodišče. Organi nadzora so pri svojem delovanju v okviru svojih pristojnosti samostojni. Pri svojem delu se opirajo na veljavno zakonodajo in druge predpise v Republiki Sloveniji.

RESORJI ŠOU V LJUBLJANI

Resor za študijsko problematiko se s svojim vsebinskim in raziskovalnim delom zavzema za seznanjanje študentov, visokošolske javnosti in delodajalcev z bolonjsko reformo visokega šolstva, za kakovostnejši, mednarodno primerljiv študij in za zaščito študentskih pravic, ter informira študente o visokem šolstvu in možnostih njihovega sodelovanja pri sprejemanju predlogov za kakovostnejši študij. Skupina študentskih strokovnjakov podpira študente po fakultetah Univerze v Ljubljani pri sooblikovanju novih programov in uvajanju drugih sestavin bolonjske reforme. Obenem je resor usmerjen k krepitvi partnerskega odnosa z delodajalci na področju visokošolskega izobraževanja,

kompetenc in zaposljivosti diplomantov. Pri svojem delu sodeluje z Univerzo v Ljubljani ter študentskimi organizacijami drugih univerz in držav.

Resor za mednarodno sodelovanje s svojimi dejavnostmi, študentskim informacijskim centrom SRCe – svetovanje za študij v tujini, Recepcijo za študente iz tujine ter slovensko zvezo mednarodnih študentskih organizacij KOMISP zagotavlja pomoč študentom, ki želijo študirati v tujini ali opravljati mednarodno prakso v mednarodno uveljavljenih podjetjih, ter tujim študentom pri študiju in opravljanju prakse v Sloveniji. Organizira strokovne mednarodne konference in kongrese, izvaja številne mednarodne projekte, predstavlja interese slovenskih študentov v mednarodnih organizacijah in se povezuje s študentskimi organizacijami in univerzami po svetu. Še posebej je resor aktiven na področju povezovanja s študentskimi predstavniki Jugo vzhodne Evrope, s katerim želi spodbuditi tesnejše sodelovanje med državami v regiji na področju študentskega organiziranja, mobilnosti študentov, visokega šolstva ter posledično gospodarstva. Z resorjem za študijsko problematiko sodeluje pri implementaciji bolonjske reforme ter na področju visokega šolstva, predvsem s posredovanjem izkušenj drugih evropskih držav na navedenih področjih.

Resor za socialo in zdravstvo izvaja aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Pri tem sodeluje s Klubom študentskih družin Slovenije, Študentskim svetom stanovalcev, Društvom za razvoj prostovoljnega dela, Slovensko filantropijo, Društvom Svetovalnica PU, Društvom študentov medicine Slovenije ter Društvom študentov invalidov Slovenije.

Resor za obštudijske dejavnosti skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov, na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa.

Subvencionira projekte študentov na navedenih področjih in izvajalce obštudijskih izobraževalnih programov za študente, izbranih na razpisih, ter sodeluje z zavodi ŠOU v Ljubljani.

Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju. ŠOVZ namenja sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, športa, obštudijskega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, mladinskega turizma, založništva in informiranja. Prek internih razpisov ŠOVZ v sodelovanju z drugimi resorji ŠOU v Ljubljani dodeljuje dotacije.

STALNE DEJAVNOSTI Študentska svetovalnica

Študentska svetovalnica svetuje študentom o študijskih problemih, socialno-ekonomskih težavah in osebnih dilemah, ponuja pa tudi poglobljeno pravno svetovanje in pomoč pri sestavi prošenj. V okviru Študentske svetovalnice deluje največja brezplačna posredovalnica sob za študente m2.

Študentska prehrana

S študentskimi boni se študentje lahko prehranjujejo v približno 230 gostinskih lokalih. Za nadzor nad kakovostjo študentske prehrane, velikostjo obrokov in prijaznostjo postrežbe skrbi Komisija za prehrano.

KISS – Komunikacijsko informacijski servis ŠOU

KISS nudi študentom in dijakom brezplačen dostop do interneta ter velik in varen elektronski predal.

Brezplačno je študentom in neprofitnim društvom na voljo tudi prostor na njihovih strežnikih za postavitev osebne strani.

Dijaška skupnost Ljubljana

Dijaška skupnost Ljubljana je stanovska organizacija ljubljanskih srednješolk in srednješolcev, ki se pod njenim okriljem združujejo in delujejo v imenu skupnih interesov. V svojem delovanju je avtonomna, nevladna in nepolitična.

Informacijska pisarna

Informacijska pisarna skrbi za seznanjanje študentov s projekti in dejavnostmi ŠOU v Ljubljani.

ZAVODI ŠOU V LJUBLJANI Študentska založba

Študentska založba izdaja izjemen program domačega in prevodnega leposlovja, humanistike, esejistike v zbirkah Beletrina, Koda in Claritas ter zbirko visokošolskih učbenikov in delovnih zvezkov Scripta.

Radio Študent

Radio Študent oddaja izobraževalni, umetniški, informativni in glasbeni program ter vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji.

Kulturna ustanova K6/4

Kulturna ustanova K6/4 je ustanova z avantgardnim kulturnim in umetniškim programom ter platforma za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Pod okriljem K6/4 delujejo Klub K4, Galerija Kapelica in Kiberpipa.

Klub K4 odlikuje profesionalen način predstavljanja avantgardne in moderne ustvarjalnosti.

Galerija Kapelica je ena od vodilnih umetniških platform sodobne raziskovalne umetnosti, ki želi na nek način spoznati, začrtati in doživeti skupaj s svojimi obiskovalci meje sodobne umetnosti. Vse vsebine v Galeriji Kapelica so brezplačne.

Kiberpipa je odprt prostor za računalniško in komunikacijsko opismenjevanje in izobraževanje, za spoznavanje in ustvarjalno uporabo najnovejših računalniških tehnologij v središču Ljubljane. Vse vsebine v Kiberpipi so brezplačne oz. odprto kodne.

ŠOU Šport

ŠOU Šport organizira športno-izobraževalne tečaje in usposabljanja, študentska ligaška tekmovanja, rekreativna športna dejavnost in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja.

ŠOLT

Izobraževalni zavod ŠOLT ponuja širok izbor različnih izobraževalnih tečajev in delavnic po netržni ceni.

Modri študentski servis Ljubljana

Modri študentski servis Ljubljana zagotavlja največjo ponudbo del, številne dodatne ugodnosti za študente in pomaga pri iskanju prve redne zaposlitve.

ŠOU hostel, Hostel Celica

ŠOU hostel je svetovno znan hostel, (Lonely Planet je Hostel Celica izbral za 1. hostel na svetu) s katerim upravlja Zavod ŠOU Hostel. Ta zavod skrbi za kakovostno namestitev in postrežbo gostov, posreduje pri prodaji izletov in potovanj po Sloveniji, nudi kakovostne turistične informacije ter prispeva k promociji in razvoju mladinskega turizma v Sloveniji.

EVROPSKI KREDITNI SISTEM

(European Credit Transfer and Accumulation System = ECTS) http://europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/usersg_en.html

V Seznamu predavanj je tudi točkovanje po ECTS sistemu. Pričujoči predlog so članice UL naredile v skladu s težnjo ljubljanske univerze po kreditni ureditvi študija in s tem možnim

vključevanjem v evropski kreditni sistem (ECTS). S sklepom Senata UL z dne 26. maja 1998 je Univerza v Ljubljani privzela model točkovanja po ECTS sistemu in s tem omogočila mednarodno primerljivost javno veljavnih študijskih programov. Hkrati bo ta sistem v začetku olajšal mednarodno izmenljivost študentov tako na dodiplomskih kot tudi podiplomskih študijih.

ECTS sistem je nastal zaradi dejstva, da je bila večina študijskih programov na mnogih evropskih univerzah razdrobljena. Zato je bila študijska obremenitev študentov v povprečju prevelika (preveliko število predmetov in posledično preveliko število študijskih obveznosti v posameznih letnikih). Hkrati naj bi ECTS sistem olajšal prehodnost med posameznimi evropskimi univerzami in vzpodbudil boljše študente po 2. letniku študija, da bi določene predmete oziroma semestre obiskovali na tujih univerzah.

Baziral naj bi na načelu recipročnosti in na podpisanih bilateralnih pogodbah ter dogovorih med različnimi univerzami.

Letna celotna študijska obremenitev študentov (obiskovanje predavanj, opravljanje seminarskih in laboratorijskih vaj, seminarjev, samostojno učenje doma, obisk knjižnic, priprave za kolokvije in izpite, pisanje poročil, esejev ipd...) naj bi bila od 1500 do 1800 ur (za 40 študijskih tednov). To je v povprečju 37,5 do 45 ur na delovni teden oz. 7,5 do 9 študijskih ur na dan. Ta obremenitev naj bi ustrezala 60 kreditnim točkam (ECTS) v enem študijskem letu oz. 30 kreditnim točkam v enem semestru. Na osnovi tega dejstva se lahko predmetom pripiše ustrezno število točk. Minimalno število kreditnih točk za posamezen predmet naj bi bilo na UL 3. Število kreditnih točk naj bi odražalo celoten povprečen čas, ki ga je porabil študent za posamezen predmet. Ena kreditna točka ECTS ustreza 25 do 30 uram študijskega dela povprečnega študenta.

Vsi podiplomski študijski programi ljubljanske univerze so bili kreditno ovrednoteni v skladu z ECTS sistemom 1999. leta. V Seznamu predavanj 2006/2007 so podani predlogi kreditnih točk za dodiplomske študijske programe, ki jih je potrdil Senat UL julija 2002 in z njimi aprila 2003 soglašal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. Študijski programi, ki so prirejeni na osnovi načel Bolonjske deklaracije (1999), pa že imajo kreditni sistem, ki je v skladu z "ECTS Users' Guide" (EU, feb. 2005) in v skladu z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, Merili za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu in strukturi in z Merili za prehode med študijskimi programi (2005), ki so posledica novele Zakona o visokem šolstvu (2004). Ta vsebuje načela bolonjske deklaracije ter hkrati omogoča izpolnitev zahtev Berlinskega (sept. 2003) in Bergenskega (maj 2005) komunikeja v zvezi z zagotavljanjem kakovosti študija, uvedbo študija v dveh oziroma treh stopnjah in priznavanjem študija in diplom, pridobljenih drugod.

V noveli zakona je zapisan nov tristopenjski sistem študija. Prva stopnja ima 180-240 ECTS kreditnih točk (3-4 leta), druga stopnja pa ustrezno 120 oziroma 60 kreditnih točk (2-1 leto). Nadalje ima doktorska stopnja 180 ECTS kreditnih točk (3 leta). Vstopni pogoj za doktorski študij je zbranih (akumuliranih) 300 ECTS točk. Prva bolonjska stopnja bo ohranila binarnost (univerzitetni oz.

visokošolski strokovni študijski programi), na drugi stopnji pa bo študij enoten (magistrski študijski programi). Vsi novi študijski programi morajo upoštevati navedene zakonske spremembe, vsi študijski programi pa se bodo morali spremeniti najkasneje do študijskega leta 2009/2010. Uzakonjen je tudi ECTS točkovni sistem in obvezno izdajanje Priloge k diplomi. Obstaja pa tudi omejeno število javno veljavnih študijskih programov, ki so delno določeni z direktivami EU ("regulirani poklici z avtomatskim priznavanjem").

Vpisna mesta na Univerzi v Ljubljani – 1. letnik

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ

AKADEMIJA ZA GLASBO 90 43 133

Glasbena pedagogika - UN 30 15 45

Kompozicija in glasbena teorija - UN 3 1 4

Dirigiranje - UN 2 1 3

Petje - UN 5 2 7

Inštrumenti s tipkami (klavir, orgle) - UN 12 6 18

Godala in drugi inštrumenti s strunami (violina, viola,

violončelo, kontrabas, harfa, kitara) - UN 20 10 30

Pihala, trobila in tolkala (flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon,

trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala) - UN 15 7 22

Cerkvena glasba - UN 3 1 4

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO 22 - 22

Dramska igra in umetniška beseda - UN 10 - 10

Gledališka in radijska režija - UN 3 - 3

Filmska in televizijska režija - UN 3 - 3

Dramaturgija – UN 6 - 6

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST 62 11 73

Slikarstvo - UN 15 1 16

Kiparstvo - UN 7 3 10

Restavratorstvo - UN 10 1 11

Oblikovanje – UN 30 6 36

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 800 80 880

Biotehnologija - UN 40 - 40

Kmetijstvo - agronomija - UN 90 - 90

Kmetijstvo - agronomija in hortikultura – VS 90 40 130

Biologija – UN 70 - 70

Gozdarstvo – UN 40 - 40

Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri – VS 40 - 40

Krajinska arhitektura - UN 30 - 30

Lesarstvo – UN 70 - 70

Lesarstvo – VS 100 40 140

Kmetijstvo - zootehnika - UN 60 - 60

Kmetijstvo - zootehnika - VS 60 - 60

Mikrobiologija - UN 50 - 50

Živilska tehnologija - UN 60 - 60

EKONOMSKA FAKULTETA 900 945 1845

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola -UN 540 225 765 Visoka poslovna šola - VS

- Ljubljana 360 270 630

- študijska središča zunaj Ljubljane - 450 450

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 120 45 165

Arhitektura - UN 120 45 165

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 580 265 845

Analitska politologija - UN 45 20 65

Analitska sociologija - UN 45 20 65

Družboslovna informatika - UN 40 20 60

Evropske študije - družboslovni vidiki - UN 50 25 75 Komunikologija - medijske in komunikacijske študije - UN 45 20 65

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi -

UN 45 20 65

Kulturologija - UN 45 20 65

Mednarodni odnosi - UN 45 20 65

Novinarstvo - UN 45 20 65

Politologija - analiza politik in javna uprava - UN 45 20 65

Politologija - obramboslovje - UN 45 20 65

Sociologija - kadrovski menedžment - UN 45 20 65

Družboslovna informatika - VS 40 20 60

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 630 - 630

Elektrotehnika - UN 300 - 300

Elektrotehnika - VS 330 - 330

FAKULTETA ZA FARMACIJO 210 - 210

Farmacija - UN 160 - 160

Laboratorijska biomedicina - VS 50 - 50

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 450 50 500

Gradbeništvo - UN 180 - 180

Gradbeništvo - VS 120 50 170

Vodarstvo in komunalno inženirstvo - UN 70 - 70

Geodezija - UN 40 - 40

Geodezija - VS 40 - 40

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 490 65 555

Kemija - UN 120 - 120

Kemijsko inženirstvo - UN 100 - 100

Biokemija - UN 40 - 40

Kemijska tehnologija - VS 100 - 100

Varstvo pri delu in požarno varstvo - VS 130 65 195

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 380 30 410

Matematika - UN 135 - 135

Praktična matematika - VS 50 - 50

Fizika - UN 135 15 150

Fizikalna merilna tehnika - VS 60 15 75

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET 380 185 565

Tehnologija prometa - UN 80 40 120

Transportna logistika - UN 40 20 60

Tehnologija prometa - VS 170 85 255

Pomorstvo - navtika - VS 50 20 70

Pomorstvo - ladijsko strojništvo - VS 40 20 60

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFOR. 375 75 450

Računalništvo in informatika - UN 180 - 180

Računalništvo in informatika - VS

- Ljubljana 135 45 180

- Sežana 60 30 90

FRI in FMF 60 - 60

Računalništvo in matematika - UN 60 - 60

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 130 65 195

Socialno delo - UN 130 65 195

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 770 110 880

Strojništvo - UN 300 - 300

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ Strojništvo - VS

- Ljubljana 420 60 480

- Novo mesto 50 - 50

- Nova Gorica - 50 50

FAKULTETA ZA ŠPORT 260 50 310

Športna vzgoja - UN 180 30 210

Športno treniranje - VS 80 20 100

FAKULTETA ZA UPRAVO 450 705 1155

Uprava - UN

- Ljubljana 225 110 335

- študijska središča - 125 125

Uprava - VS

- Ljubljana 225 110 335

- študijska središča - 360 360

FILOZOFSKA FAKULTETA 1311 330 1641

Univerzitetni enopredmetni programi 683 165 848

Angleški jezik in književnost 60 - 60

Arheologija 33 5 38

Bibliotekarstvo in informatika 50 - 50

Etnologija in kulturna antropologija 50 25 75

Filozofija 35 10 45

Geografija 50 30 80

Medjezikovno posredovanje

- usmer. slov.-angl.-nemščina 40 20 60

- usmer. slov.-angl.-francoščina 20 - 20

- usmer. slov.-angl.-italijanščina 20 - 20

Muzikologija 20 5 25

Nemški jezik in književnost 45 20 65

Pedagogika

- Andragogika 30 15 45

- Pedagogika 30 15 45

Primerjalna književnost 20 5 25

Psihologija 55 - 55

Slovenski jezik in književnost 60 10 70

Splošno jezikoslovje 5 - 5

Umetnostna zgodovina 30 5 35

Zgodovina 30 - 30

Univerzitetni dvopredmetni programi 628 165 793

Angleški jezik in književnost 60 - 60

Češki jezik in književnost 30 10 40

Filozofija 70 20 90

Francoski jezik in književnost 70 30 100

Geografija 50 20 70

Grški jezik in književnost 20 5 25

Hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti 60 20 80

Italijanski jezik in književnost 50 20 70

Latinski jezik in književnost 30 5 35

Muzikologija 10 3 13

Nemški jezik in književnost 60 - 60

Pedagogika

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ

- Pedagogika 30 15 45

Poljski jezik in književnost 30 10 40

Primerjalna književnost 50 5 55

Primerjalno jezikoslovje 50 5 55

Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 5 35

Ruski jezik in književnost 40 20 60

Slovaški jezik in književnost 30 10 40

Slovenski jezik in književnost 60 26 86

Sociologija 45 10 55

Sociologija kulture 90 10 100

Splošno jezikoslovje 50 5 55

Španski jezik in književnost 50 25 75

Umetnostna zgodovina 20 - 20

Vzhodnoazijske študije

- Japonologija 50 5 55

- Sinologija 50 5 55

Zgodovina 70 40 110

MEDICINSKA FAKULTETA 250 - 250

Medicina - UN 200 - 200

Dentalna medicina - UN 50 - 50

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA 560 170 730

Geologija - UN 50 - 50

Rudarstvo in geotehnologija - UN 35 - 35

Rudarstvo in geotehnologija - VS 30 - 30

Metalurgija in materiali - UN 70 10 80

Metalurške tehnologije - VS 75 50 125

Načrtovanje tekstilij in oblačil - UN 55 - 55

Grafične in interaktivne komunikacije - UN 55 30 85

Oblikovanje tekstilij in oblačil - UN 30 - 30

Proizvodnja tekstilij in oblačil - VS 100 40 140

Grafična in medijska tehnika - VS 60 40 100

PEDAGOŠKA FAKULTETA 565 60 625

Razredni pouk - UN 120 - 120

Socialna pedagogika - UN 40 - 40

Specialna in rehabilitacijska pedagogika - UN 60 30 90

Biologija in gospodinjstvo - UN 30 - 30

Kemija in biologija - UN 30 - 30

Matematika in tehnika - UN 45 - 45

Matematika in računalništvo - UN 60 - 60

Matematika in fizika - UN 30 - 30

Fizika in tehnika - UN 30 - 30

Kemija in fizika - UN 30 - 30

Likovna pedagogika - UN 30 - 30

Predšolska vzgoja - VS 60 30 90

PRAVNA FAKULTETA 400 200 600

Pravo - UN 400 200 600

TEOLOŠKA FAKULTETA 215 30 245

Teologija - UN enopr. program

- Ljubljana 85 - 85

- Maribor 35 - 35

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ Teologija - UN dvopredmetni program

- Ljubljana 35 - 35

- Maribor 35 - 35

Teologija - VS

- Ljubljana 40 20 60

- Maribor 20 10 30

VETERINARSKA FAKULTETA 70 - 70

Veterinarstvo - UN 70 - 70

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO 315 120 435

Babištvo - VS 30 - 30

Delovna terapija - VS 40 - 40

Fizioterapija - VS 40 - 40

Radiologija - VS 45 - 45

Sanitarno inženirstvo - VS 40 - 40

Zdravstvena nega - VS 120 120 240

Vpisna mesta za nadaljevanje študija po merilih za prehode na Univerzi v Ljubljani

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Kmetijstvo – agronomija UN (3. letnik) 20 -

Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS (3. letnik) 20 45

Gozdarstvo UN (2. letnik) 10 -

Lesarstvo UN (3. letnik) 10 -

Lesarstvo VS (3. letnik) 30 40

Kmetijstvo – zootehnika UN (3. letnik) 12 -

EKONOMSKA FAKULTETA

Študij na daljavo

Visoka poslovna šola VS (2., 3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik Visoke poslovne šole.

Redni Izredni

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

Elektrotehnika UN (3. letnik) 40 -

Elektrotehnika VS (3. letnik) - 150

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO

Gradbeništvo VS (3. letnik) - 20

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Kemija UN (3. letnik) – smer Kemijsko izobraževanje 20 -

Kemijska tehnologija VS (3. letnik) 20 20

Kemijska tehnologija – usnjarsko-predelovalna tehnologija VS (3. letnik) 10 10 Varstvo pri delu in požarno varstvo VS (3. letnik) 10 5 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Matematika UN (3. letnik) 10 -

Fizika UN (3. letnik) 10 -

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Tehnologija prometa UN (3. letnik) 25 25

Transportna logistika UN (3. letnik) 25 25

Tehnologija prometa VS (3. letnik) 30 30

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Pomorstvo – navtika VS (3. letnik) 10 15

Pomorstvo - ladijsko strojništvo VS (3. letnik) 10 15

Tehnologija prometa UN (4. letnik) 35 35

Transportna logistika UN (4. letnik) 20 20

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Računalništvo in informatika UN (3. letnik) 60 -

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Socialno delo UN (3. letnik) - 20

Socialno delo UN (4. letnik) - 65

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Strojništvo UN (3. letnik) 30 -

Strojništvo (Ljubljana) VS (3. letnik) 30 -

FAKULTETA ZA UPRAVO

Uprava VS (2. letnik) - Ljubljana - 50

- študijska središča - 100

Javna uprava (3. letnik) - Ljubljana - 50

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

Rudarstvo in geotehnologija UN (3. letnik) 10 -

Rudarstvo in geotehnologija VS (3. letnik) 10 -

Redni Izredni Metalurgija in materiali UN (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. -

Metalurške tehnologije VS (3. letnik) - 10

Tekstilna tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. - Konfekcijska tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. - Grafična tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. - Tekstilstvo in grafična tehnologija –

smer tekstilstvo UN (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. - Tekstilstvo in grafična tehnologija –

smer grafična tehnologija UN (3. letnik) Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. - Oblikovanje tekstilij in oblačil UN

(3. letnik)

Število vpisnih mest za redni študij je

omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik. -

PEDAGOŠKA FAKULTETA Redni Izredni

Predšolska vzgoja VS (3. letnik) - 60

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

Fizioterapija VS (3. letnik) - 60

Radiologija VS (3. letnik) - 45

Zdravstvena nega VS (3. letnik) - 60

Vpisna mesta za vzporedni študij in študij diplomantov na Univerzi v Ljubljani

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni AKADEMIJA ZA GLASBO

Vsi univerzitetni programi razen glasbene pedagogike 3 2

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Glasbena pedagogika UN 2 1

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO,FILM IN TELEVIZIJO

Dramska igra in umetniška beseda UN 2 -

Gledališka in radijska režija UN 2 -

Filmska in televizijska režija UN 2 -

Dramaturgija UN 2 -

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST

Slikarstvo UN - -

Kiparstvo UN 1 -

Restavratorstvo UN - -

Oblikovanje UN 1 -

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Biotehnologija UN 2 -

Kmetijstvo - agronomija UN 5 -

Kmetijstvo - agronomija in hortikultura VS 5 -

Biologija UN 4 -

Gozdarstvo UN 2 -

Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri VS 2 -

Krajinska arhitektura UN 2 -

Lesarstvo UN 4 -

Lesarstvo VS 5 -

Kmetijstvo - zootehnika UN 3 -

Kmetijstvo - zootehnika VS 3 -

Mikrobiologija UN 3 -

Živilska tehnologija UN 3 -

EKONOMSKA FAKULTETA

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola UN 27 11

Visoka poslovna šola VS

- Ljubljana 18 13

- študijska središča - 22

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

Arhitektura UN 6 -

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Analitska politologija UN 2 -

Analitska sociologija UN 2 -

Družboslovna informatika UN 2 -

Evropske študije - družboslovni vidiki UN 2 -

Komunikologija - medijske in komunikacijske študije UN 2 - Komunikologija- tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi UN 2 -

Kulturologija UN 2 -

Mednarodni odnosi UN 2 -

Novinarstvo UN 2 -

Politologija - analiza politik in javna uprava UN 2 -

Politologija - obramboslovje UN 2 -

Sociologija - kadrovski menedžment UN 2 -

Družboslovna informatika - VS 2 -

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

Elektrotehnika UN 14 -

Elektrotehnika VS 15 -

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni FAKULTETA ZA FARMACIJO

Farmacija UN 7 -

Laboratorijska biomedicina VS 2 -

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO

Gradbeništvo UN 9 -

Gradbeništvo VS 6 -

Vodarstvo in komunalno inženirstvo UN 4 -

Geodezija UN 2 -

Geodezija VS 2 -

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Kemija UN 6 -

Biokemija UN 2 -

Kemijsko inženirstvo UN 5 -

Kemijska tehnologija VS 5 -

Varstvo pri delu in požarno varstvo VS 7 4

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Matematika UN 7 -

Praktična matematika VS 3 -

Fizika UN 7 -

Fizikalna merilna tehnika VS 3 -

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Tehnologija prometa UN 4 2

Transportna logistika UN 2 1

Tehnologija prometa VS 9 4

Pomorstvo - navtika VS 3 1

Pomorstvo - ladijsko strojništvo VS 2 1

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Računalništvo in informatika UN 9 -

Računalništvo in informatika VS

- Ljubljana 7 -

- Sežana 3 -

FRI in FMF

Računalništvo in matematika UN 3 -

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Socialno delo UN 6 -

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Strojništvo UN 13 -

Strojništvo VS 22 -

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja UN - -

Športno treniranje VS - -

FAKULTETA ZA UPRAVO

Uprava UN 11 -

Uprava VS 11 -

FILOZOFSKA FAKULTETA

Angleški jezik in književnost UN 6 -

Arheologija UN 2 -

Bibliotekarstvo in informatika UN 3 -

Češki jezik in književnost UN 2 -

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Etnologija in kulturna antropologija UN 3 -

Filozofija UN 5 -

Francoski jezik in književnost UN 4 -

Geografija UN 5 -

Grški jezik in književnost UN 1 -

Hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti UN 3 -

Italijanski jezik in književnost UN 3 -

Latinski jezik in književnost UN 2 -

Medjezikovno posredovanje

- usmeritev slovenščina - angleščina-nemščina UN 2 - - usmeritev slovenščina - angleščina-francoščina UN 1 - - usmeritev slovenščina - angleščina-italijanščina UN 1 -

Muzikologija UN 2 -

Nemški jezik in književnost UN 5 -

Pedagogika

- Andragogika UN 2 -

- Pedagogika UN 3 -

Poljski jezik in književnost UN 2 -

Primerjalna književnost UN 4 -

Primerjalno jezikoslovje UN 3 -

Primerjalno slovansko jezikoslovje UN 2 -

Psihologija UN 3 -

Ruski jezik in književnost UN 2 -

Slovaški jezik in književnost UN 2 -

Slovenski jezik in književnost UN 6 -

Sociologija UN 3 -

Sociologija kulture UN 5 -

Splošno jezikoslovje UN 3 -

Španski jezik in književnost UN 2 -

Umetnostna zgodovina UN 3 -

Vzhodnoazijske študije

- Japonologija UN 3 -

- Sinologija UN 3 -

Zgodovina UN 5 -

MEDICINSKA FAKULTETA

Medicina UN 3 -

Dentalna medicina UN 2 -

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

Načrtovanje tekstilij in oblačil UN 3 -

Grafične in interaktivne komunikacije UN 3 -

Oblikovanje tekstilij in oblačil UN 2 -

Proizvodnja tekstilij in oblačil VS 5 -

Grafična in medijska tehnika VS 3 -

Metalurgija in materiali UN 2 -

Metalurške tehnologije VS 3 -

Rudarstvo in geotehnologija UN 2 -

Rudarstvo in geotehnologija VS 2 -

Geologija UN 3 -

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Biologija in gospodinjstvo UN 2 -

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Fizika in tehnika UN 2 -

Kemija in biologija UN 2 -

Kemija in fizika UN 2 -

Likovna pedagogika UN 2 -

Matematika in fizika UN 2 -

Matematika in računalništvo UN 3 -

Matematika in tehnika UN 2 -

Predšolska vzgoja VS 2 -

Razredni pouk UN 4 -

Socialna pedagogika UN - -

Specialna in rehabilitacijska pedagogika UN 3 -

PRAVNA FAKULTETA

Pravo UN 20 -

TEOLOŠKA FAKULTETA

Teologija enopredmetni UN 6 -

Teologija dvopredmetni UN 3 -

Teologija VS 4 -

VETERINARSKA FAKULTETA

Veterinarstvo UN 3 -

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

Babištvo VS 2 -

Delovna terapija VS 2 -

Fizioterapija VS 2 -

Radiologija VS 2 -

Sanitarno inženirstvo VS 2 -

Zdravstvena nega VS 6 6

Vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce (državljane držav nečlanic Evropske unije) na Univerzi v Ljubljani

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni AKADEMIJA ZA GLASBO

Glasbena pedagogika - UN 2 1

Vsi univerzitetni programi razen glasbene pedagogike 3 2 AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO

Dramska igra in umetniška beseda - UN 1 -

Gledališka in radijska režija - UN 1 -

Filmska in televizijska režija - UN 1 -

Dramaturgija - UN 1 -

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST

Slikarstvo - UN - -

Kiparstvo - UN - 1

Restavratorstvo - UN - 1

Oblikovanje - UN - 1

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Biotehnologija - UN 2 -

Kmetijstvo - agronomija - UN 5 -

Kmetijstvo - agronomija in hortikultura - VS 5 -

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Biologija - UN 4 -

Gozdarstvo - UN 2 -

Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri - VS 2 -

Krajinska arhitektura - UN 2 -

Lesarstvo - UN 4 -

Lesarstvo - VS 5 -

Kmetijstvo - zootehnika - UN 3 -

Kmetijstvo - zootehnika - VS 3 -

Mikrobiologija - UN 3 -

Živilska tehnologija - UN 3 -

EKONOMSKA FAKULTETA

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola - UN 27 13

Visoka poslovna šola - VS

- Ljubljana 18 15

- študijska središča - 25

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

Arhitektura - UN 6 3

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Analitska politologija - UN 2 10

Analitska sociologija - UN 2 10

Družboslovna informatika - UN 2 10

Evropske študije - družboslovni vidiki - UN 2 12

Komunikologija - medijske in komunikacijske študije - UN 2 10 Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi - UN 2 10

Kulturologija - UN 2 10

Mednarodni odnosi - UN 2 10

Novinarstvo - UN 2 10

Politologija - analiza politik in javna uprava - UN 2 10

Politologija - obramboslovje - UN 2 10

Sociologija - kadrovski menedžment - UN 2 10

Družboslovna informatika - VS 2 10

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

Elektrotehnika - UN 14 -

Elektrotehnika - VS 15 -

FAKULTETA ZA FARMACIJO

Farmacija - UN 5 -

Laboratorijska biomedicina - VS 2 -

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO

Gradbeništvo - UN 9 -

Gradbeništvo - VS 6 -

Vodarstvo in komunalno inženirstvo - UN 4 -

Geodezija - UN 2 -

Geodezija - VS 2 -

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Kemija - UN 6 -

Kemijsko inženirstvo - UN 5 -

Biokemija - UN 2 -

Kemijska tehnologija - VS 5 -

Varstvo pri delu in požarno varstvo - VS 7 4