/1972 1

(1)

OHK - GeoSraf iJa

III B 21

GEOGR. OBZORNIK

/1972 1

4 9 1 9 7 2 0 0 3 9 5 , 2

Leto X I X Številka 2

Ljubi jano 1972

(2)

VCV

' g v f - v ^ . <5, " o\

« S ? " 2/

i&fN*'

V R " " ^ V S E B I N A

Stran Odlikovanja G e o g r a f s k e g a društva Slovenije ob n j e g o v i petdesetletnici obstoja . . j Č L A N K I

/ s . Ilešič, O geografskih aspektih varstva okolja 2

v I. Gams, Ekosistem in vprašanje o g r o ž e n o s t i z e m e l j s k e a t m o s f e r e ( 3 s k i c e ) . . 6

t/ S. V i z j a k , Onesnaženje zraka v L j u b l j a n i (2 s k i c i ) 12 A . Lah, S r e d n j e r o č n i družbeni plan r a z v o j a Jugoslavije j9 v/V. Černo, Podnebje in r a s t j e v Beneški Sloveniji 23 i^/m. Natek, N o v i podatki o prebivalstvu SFR Jugoslavije 26

D R U Š T V E N E V E S T I

Slavnostna proslava petdesetletnice GDS / I. Gams/ 31

Visoko priznanje F i n ž g a r j e v e m u delu 34

O b petdesetletnici g e o g r a f s k e g a društva Slovenije /intervju/ 34

Redni letni občni zbor GDS 1972 37 O delu ljubljanske podružnice GDS 40 Obisk slovenskih n a s e l i j na T r ž a š k e m /M. Natek/ .. . . 43

Geografski s i m p o z i j o severovzhodni Sloveniji oktobra 1972./M. Zgonik/ 44

Slika na naslovni strani: S slavnostne p r o s l a v e petdesetletnice /Foto:V. Vivod/

G E O G R A F S K I O B Z O R N I K , časopis za g e o g r a f s k o v z g o j o in izobrazbo. Izhaja š t i r i k r a t letno. Izdaja G e o g r a f s k o društvo Slovenije, Odsek za g e o g r a f s k i pouk. Uredniški odbor:

dr. Ivan Gams. dr. Svetozar I l e š i č . dr. V l a d i m i r Kokole, dr. Avguštin Lah, Tone Ob- lak, Mara Radinja, Urednik Mara Radinja.

Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik Cita M a r j e t i č .

Za člane GDS je letna naročnina 16 d i n a r j e v , za nečlane in ustanove 20 d i n a r j e v . N a r o - čajte in vplačujte na naslov: " G e o g r a f s k i o b z o r n i k " , Ljubljana, A š k e r č e v a cesta 12, Štev, tek.

r a č . 501-G78-288-1.

Za vsebino člankov so odgovorni a v t o r j i sami T i s k a l a : Tiskarna zavoda za statistiko v L j u b l j a n i

(3)

geografski obzornik

časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo

leto XIX štev. 2 1972

ODLIKOVANJA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ob njegovi petdesetletnici obstoja

Na slavnostni p r o s l a v i p e t d e s e t l e t n i c e ustanovitve G e o g r a f s k e g a društva dne 21. a p r i - la 1972 v L j u b l j a n i j e predsednik p r o s v e t - no-kulturnega zbora skupščine s o c i a l i s t i č n e republike S l o v e n i j e tov. M i l o š P o l j a n š e k i z - r o č i l društvu v last l i s t i n o z n a s l e d n j i m b e - s e d i l o m :

Z ukazom P R E D S E D N I K A S O C I A L I S T I Č N E F E D E R A T I V N E R E P U B L I K E J U G O S L A V I - JE J O S I P A B R O Z A T I T A , številka 17, z dne 24. m a r c a 1972, j e ob p e t d e s e t l e t n i c i ustanovitve in dela za posebne zasluge p r i r a z v i j a n j u z e m l j e p i s n e vede in i z o b r a ž e v a - nja k a d r o v

O D L I K O V A N O

G E O G R A F S K O D R U Š T V O S L O V E N I J E Z R E - DOM Z A S L U G E Z A N A R O D S S R E B R N I M I Ž A R K I

Ob s p r e j e m u odlikovanja v društveno last se j e predsednik GDS z a h v a l i l in med dru- gim d e j a l :

" V odlikovanju v i d i m p r i z n a n j e v s e m g e n e r a - c i j a m , ki so p r i s p e v a l e k društvenemu r a z - voju. O d l i k o v a n j e nam pomeni p r i z n a n j e po- m e m b n o s t i našega dela. G e o g r a f i p r e u č u j e - m o d o m a č o z e m l j o in to o p r a v l j a m o z r a - m o ob r a m i s s o r o d n i m i s t r o k a m i . P o l e g tega pa je naša dolžnost, da nakopičeno znanje i z r o č a m o m l a d i m g e n e r a c i j a m . K o

u s t v a r j a m o p r i m l a d i n i p r e d s t a v o o tujih d e ž e l a h , o n j i h o v i z e m l j i in ljudstvih, po- m a g a m o p r i oblikovanju znanstvene o r i e n - t a c i j e p o s a m e z n i k a in s t e m naroda v na- š e m p e s t r e m in burnem svetu. K o p r e s a - j a m o znanje o naši d o m a č i z e m l j i , k r e p i - m o z a v e s t , da s m o p o s e s t n i k i s i c e r m a j h - nega, toda i z r e d n o p e s t r e g a in z a n i m i v e - ga koščka sveta m e d S r e d o z e m s k i m m o r - j e m , Panonsko kotlino in A l p a m i . Obenem p r e d a j a m o i z roda v r o d znanje, da j e t e j naši p o k r a j i n i dal s l o v e n s k i č l o v e k s t i - s o č l e t n i m d e l o m s v o j pečat v podobi k u l - turne p o k r a j i n e . Z a t o p o m e n i navezanost na naše prednike o b e n e m n a v e z a n o s t na na šo z e m l j o . V v s e j s v o j i z g o d o v i n i s i j e društvo p r i z a d e v a l o š i r i t i s p o z n a n j e , da s e m e j e S l o v e n i j e ne k o n č u j e j o z d r ž a v n i m i m e j n i k i , k a j t i tudi onstran njih se j e na- ša kulturna in j e z i k o v n a skupnost podobno o d z i v a l a na p o g o j e n a r a v e in s o c i a l n o - g o s - p o d a r s k e g a napredka. S p o v z d i g o v a n j e m s l o v e n s t v a ne ž i l i m o i z z i v a t i r a s t š o v i n i - z m a . K o objektivno p r i k a z u j e m o in v r e d - notimo tuje d e ž e l e in S l o v e n i j o , s t r e m i m o za t e m , da bi n a š l i v p r i h a j a j o č i s t r p n e j - ši in r a z u m n e j š i skupnosti enakopravnih n a r o d o v E v r o p e in sveta s v o j e dostojno m e sto. S t r e z n i m p r i k a z o v a n j e m s v e t o v n e r e alnosti v današnjem času o p r e d e l j u j e m o po l o ž a j S l o v e n i j e , ki j i m o r e j e z i k o v n o s v o b o do z a g o t o v i t i l e skupnost enakopravnih ju- g o s l o v a n s k i h n a r o d o v in narodnosti. V i s o - ko o d l i k o v a n j e predsednika f e d e r a t i v n e r e - publike J u g o s l a v i j e bo nova spodbuda na

1

(4)

naši poti do teh c i l j e v " .

Na i s t i p r o s l a v i j e d e l e g a t Srbskega g e o - g r a f s k e g a društva d r . M i l o š Z e r e m s k i i z - r o č i l našemu društvu

B R O N A S T O M E D A L J O " J O V A N C V I J I Č " , ki jo j e Srbsko g e o g r a f s k o d r u š t v o p o d e l i -

l o " v znak posebnega p r i z n a n j a in zahva- l e za posebne uspehe, d o s e ž e n e p r i n a p r e d - ku g e o g r a f s k e v e d e in pouka".

Za tako o d l i k o v a n j e se j e Srbsko g e o g r a f - sko društvo o d l o č i l o na občnem zboru 13.

4. 1972.

Svetozar Ilešič

O GEOGRAFSKIH A S P E K T I H V A R S T V A OKOLJA

(Uvodne b e s e d e na p o s v e t o v a n j u s t e m na- s l o v o m , ki ga j e p r i r e d i l o G e o g r a f s k o dru- štvo S l o v e n i j e ob p r o s l a v i s v o j e p e t d e s e t - l e t n i c e dne 21. a p r i l a 1972).

P r o b l e m o k o l j a , v k a t e r e m ž i v i in dela č l o - v e š t v o in ki ga z a d n j i čas po p r a v i c i r a d i i m e n u j e m o ž i v l j e n s k o o k o l j e , j e po m o j i sodbi eminentno g e o g r a f s k i p r o b l e m , s a j to o k o l j e g e o g r a f i , z nami pa tudi m n o g i d r u g i , p o g o s t o i m e n u j e m o kar g e o g r a f s k o o k o l j e . Z a t o m i s l i m , da j e b i l o z vidika naše v e d e , tudi ne glede na trenutno stop- n j e v a n o aktualnost in p r i o s t r e n o s t v p r a š a n j

ž i v l j e n s k e g a okolja t e r ne g l e d e na p r i l o ž - nostne a l a r m e , ki se s p r o ž i j o ob p o s a m e z n i h k o č l j i v i h p r i m e r i h , z e l o p r i m e r n o , da j e GDS p o s t a v i l o na dnevni r e d tega kratkega p o s v e t a , p o v e z a n e g a s p r o s l a v o našega ju- b i l e j a , r a v n o p r o b l e m a t i k o o k o l j a . Zato s e m se tudi rad o d z v a l vabilu društvenega v o d - stva, da s p r e g o v o r i m na t e m posvetu ne- k a j uvodnih b e s e d . T e b e s e d e n i m a j o p r e - t e n z i j e , da bi bile uvodni r e f e r a t , kakor j e b i l o to naznačeno na p r o g r a m u p r o s l a - v e t e m v e č , so l e uvodne m i s l i , ki n a j n a z - n a č i j o , v č e m nam j e iskati m o r d a p o s e b - nosti g e o g r a f s k i h aspektov na p r o b l e m e ž i v - l j e n s k e g a o k o l j a . P r i tem bi s e v e d a ž e l e l , da bi b i l o n a d a l j n j e r a z m i š l j a n j e naših g e - o g r a f o v ob v p r a š a n j i h o k o l j a č i m b o l j g e o - g r a f s k o v s m i s l u m o j i h b e s e d , to je v s e - s t r a n s k o in da bi konkretnim r e f e r a t o m na

današnjem p o s v e t o v a n j u , ki se o m e j u j e j o na o ž j i p r o b l e m (onesnaženja o z r a č j a in v o d a ) s l e d i l i še d r u g i , ki bi s e l o t i l i š i - r o k e g a spekta p r o b l e m o v .

Če se p o v p r a š a m o , z a k a j j e v zadnjih l e - tih tako ž a r e č e n a r a s e l i n t e r e s za v p r a š a - nja o k o l j a , n j e g o v e g a v a r s t v a in u r e j a n j a , z a k a j se s tem o r g a n i z i r a n o u k v a r j a j o Z d r u ž e n i n a r o d i in n j i h o v e o r g a n i z a c i j e , z a k a j se v r š e o t e m m e d n a r o d n i in n a c i - onalni s i m p o z i j i in z b o r o v a n j a , z a k a j se s n u j e j o d r u ž b e n o - p r o p a g a n d i s t i č n e o r g a n i - z a c i j e , kakršna j e tudi Skupnost za v a r - stvo okolja v S l o v e n i j i , z a k a j se o b l i k u j e - j o tudi u s t r e z n e uradne k o m i s i j e in o b l a - stveni o r g a n i , z a k a j dobiva p r o b l e m a t i k a okolja š i r o k o k v i r tudi v o r g a n i z a c i j i znan- s t v e n o r a z i s k o v a l n e g a , pa tudi v z g o j n e g a d e - l a , o d g o v o r pač ni t e ž a k . V s e to j e nujen i z r a z dobe, v k a t e r i ž i v i m o . S silno r a s - t j o p r e b i v a l s t v a , s p o s p e š e n o i n d u s t r i a l i - z a c i j o in u r b a n i z a c i j o t e r z v s e m i , v do- b r e m in s l a b e m s m i s l u r a z b o h o t e n i m i po- s l e d i c a m i sodobne tehnične r e v o l u c i j e se p o v s o d vedno o s t r e j e p o s t a v l j a j o v p r a š a n j a s m o t r n e g a v a r s t v a , n e g o v a n j a in u r e j a n j a o k o l j a , v k a t e r e m ž i v i sodobni č l o v e k . P o - j a v l j a j o se t e ž n j e , da to o k o l j e z r a z s o d - no z a š č i t o n j e g o v i h o b s t o j e č i h ugodnosti in z n j i h o v i m p r e u d a r n i m u r e j a n j e m ostane a l i znova postane b i o l o š k o z d r a v o , r e k r e - a c i j s k o ugodno t e r e s t e t s k o l e p o , ne da bi

(5)

1

b i l p r i tem z a v r t d r u ž b e n o g o s p o d a r s k i r a z - v o j in dvig ž i v l j e n s k e r a v n i .

P r i tem pa se m o r a m o r a v n o kot g e o g r a - f i s a m i zavedati in o p o z a r j a t i v s e d r u g e , ki se u k v a r j a j o z u s t r e z n o p r o b l e m a t i k o , na to, da se v teh p r i z a d e v a n j i h d r u ž i j o r a z l i č n e komponente t e r da m a r s i k d o r a d p o s t a v l j a v e č a l i m a n j p r e v e č v o s p r e d j e t i s t e , ki se mu zde p o m e m b n e j š e b o d i s i glede na n j e g o v o s t r o k o v n o z a i n t e r e s i r a - nost a l i pa g l e d e na subjektivno g l e d a n j e na s v e t in n j e g o v e p r o b l e m e . Z d i se m i , da i m a m o r a v n o g e o g r a f i dolžnost, pa tudi m o ž n o s t , da skušamo Čim m a n j e n o - stransko v p o š t e v a t i in p r e c e n i t i v s e te k o m - ponente.

Med n j i m i se že po t r a d i c i j i v s e h podob - nih p r i z a d e v a n j rade p o j a v i j o na p r v e m mestu t e ž n j e po z a š č i t i n a r a v e in to v g l a v - nem še nedotaknjene, p r v o b i t n e n a r a v e . Ž e tu pa sodelujeta dva nagiba. N a j o ž j i , č e - p r a v sam po s e b i tehten, t e ž i za popolno o h r a n i t e v p r v o t n e n a r a v e v tem s m i s l u , da se tipični i z s e k i iz naravne p o k r a j i n e o h r a - n i j o v č i s t e m p r v o t n e m stanju kot r e z e r v a - U a l i z a š č i t n i narodni p a r k i v n a j o ž j e m smislu, pogosto c e l o s h v a l e v r e d n i m n a m e - nom, da s l u ž i j o študijskemu opazovanju p r i - rodnih p r o c e s o v . V takih p r i m e r i h p r a v z a - p r a v niti še ne g r e za z a š č i t o " o k o l j a " , s a j sta n a s e l i t e v in g o s p o d a r s k a d e j a v n o s t č l o - veka z i z j e m a m i , ki so p o v e z a n e z bis — stvom r e z e r v a t a t e r m o r d a z i z j e m o neka- t e r i h oblik turistične d e j a v n o s t i , iz takega r e z e r v a t a i z k l j u č e n i . P r e c e j drugačna j e že s t v a r t a m , k j e r g r e za z a š č i t o n a r a v e , o z i r o m a naravne p o k r a j i n e z a r a d i njene e s - t e t s k o - r e k r e a c i j s k e v r e d n o s t i . T o j e tisti vidik, ki j e p r i nas p r i h a j a l posebno m o č - no do v e l j a v e v r a z p r a v a h o z g o r n j e m P o - s o č j u . Tu g r e r e s že b r e z dvoma za " o k o - l j e " , v k a t e r e m č l o v e k ž i v i in bo ž i v e l tudi n a p r e j b o d i s i stalno kot p r o i z v a j a l e c a l i pa začasno kot turist. D o b r o v e m o , da p r i tem i n t e r e s i obeh niso vedno i s t o v e t n i , v s a j na v i d e z ne, in da se zato tu p o s t a v l j a pred nas naloga, kako u s t v a r i t i m e d n j i m a tako stopnjo r a v n o t e ž j a , da ne bo usodne škode ne za eno ne za drugo stran. P r a v tako v e m o , da g r e p r i t e m r a v n o t e ž j u p r e d - v s e m za to, kako s p r a v i t i v sklad p r e u d a r - ne zahteve po z a š č i t i naravnega okolja s t e ž n j a m i naglo napredujočih p r o c e s o v , jih prinaša sodobna družba s s v o j o c i v i l i -

z a c i j o , z l a s t i i n d u s t r i a l i z a c i j e in d e a g r a - r i z a c i j e , pa tudi t u r i s t i č n e a k s p a n z i j e , od

k a t e r i h tudi zadnja ni vedno v s o g l a s j u s t e ž n j a m i po o h r a n i t v i č i m b o l j n e p o k v a r - jene naravne p o k r a j i n e , kakor j e to p r e d n e k a j l e t i pokazala p r i nas d i s k u s i j a o B o - hinju.

Druga osnovna komponenta p r i z a d e v a n j , o k a t e r i h r a z p r a v l j a m o , j e o ž j a pkološka komponenta, se p r a v i z a š č i t a f i z i o l o š k o z d r a v e g a ž i v l j e n s k e g a o k o l j a . T u g r e v g l a v n e m za o n e s n a ž e n j e o z r a č j a in voda, kar n e p o s r e d n o o g r o ž a z d r a v j e č l o v e k a , pa tudi r a s t j a in po t e j poti p o s r e d n o spet f i - z i o l o š k o o k o l j e č l o v e k a . Ravno ta k o m p o - nenta j e danes m o r d a n a j b o l j vidna, k e r se njen p r o b l e m a l a r m a n t n o s t o p n j u j e . Z a - to m o r d a ni po naključju stopila tako v o s p r e d j e celotnih p r i z a d e v a n j za v a r s t v o ž i v l j e n s k e g a o k o l j a t e r p r e c e j po p r a v i c i in z v e č j i m s o g l a s j e m m i š l j e n j m a l o p o t i - snila v o z a d j e č i s t o e s t e t s k o - r e k r e a c i j s k e p o g l e d e na v a r s t v o n a r a v e . Saj tu sploh ne g r e v e č za v a r s t v o n a r a v e z a r a d i n j e a l i njene l e p o t e s a m e , t e m v e č za v a r s t v o č l o - veka p r e d tisto n a r a v o , ki s i jo k v a r i s a m . V to skupino s o d i j o tudi n e k a t e r e podkom- ponente, ki jih sploh ne m o r e m o u v r š č a t i v e č v p o j e m " z a š č i t a n a r a v e " , kakor j e borba n e p r i j e t n o s t i sodobnega p r o m e t a , z o - p e r r o p o t in hrup v s e h v r s t , z o p e r zaka- jenost p r o s t o r o v , z o p e r n e z d r a v o o z r a č j e v zaprtih, tako stanovanjskih kakor d e l o v - nih p r o s t o r i h itd.

Kot n a s l e d n j o komponento bi lahko navedli z a š č i t o uporabne z e m l j e . P o eni strani g r e tu za z a š č i t o p r e d p r o c e s i , ki so s i c e r po s v o j e m bistvu n a r a v n i , toda v s v o j i h škod- l j i v i h v p l i v i h s t o p n j e v a n i z a r a d i n e s m o t r n e - ga posega človeka v naravno r a v n o t e ž j e . Sem spada npr. z a š č i t a z e m l j e p r e d e r o z i - j o , p r e d š k o d l j i v i m i p o s l e d i c a m i sekanja ""

gozda ali p r e m a l o p r e m i š l j e n e g a o b d e l o v a - nja z e m l j e . T o d a uporabna z e m l j a ni v ne- v a r n o s t i s a m o p r e d t e m i , z a r a d i posega č l o v e k a i z m a l i č e n i m i n a r a v n i m i p r o c e s i , t e m v e č tudi p r e d n e p o s r e d n i m p o s e g o m č l o - veka z a r a d i nepotrebne in n e s m o t r n e , r a z - p r š e n e z a z i d a v e a g r a n o ugodnih površin, i n , to ne s a m o s t o v a r n a m i , t e m v e č tudi z individualnimi a l i d r u g i m i s t a n o v a n j s k i m i h i š a m i , pa tudi t u r i s t i č n i m i o b j e k t i . Spet m a l o drugačna j e komponenta, ki j e danes tudi m o č n o deležna a l a r m n i h k l i c e v . T o j e zaščita g o s p o d a r s k o uporabnih n a r a v - nih v i r o v a l i b o g a s t e v . Sem sodi p r a v z a - p r a v že a g r a r n o uporabna z e m l j a , a r a z e n

(6)

n j e še m a r s i k a j , ne s a m o rudna in druga podobna b o g a s t v a , s k a t e r i m i k a ž e s i c e r s m o t r n o g o s p o d a r i t i , ki pa se p r e j a l i s l e j neogibno i z č r p a j o , t e m v e č tudi druga, ki se s a m a o b n a v l j a j o , toda l e če jih n e g u j e - m o in z n j i m i s m o t r n o g o s p o d a r i m o ( g o z - dna bogastva in vodne z a l o g e , toda ne s a - m o kot s e s t a v i n e e k o l o š k o z d r a v e g a in po- k r a j i n s k o l e p e g a o k o l j a , t e m v e č kot ž i v - l j e n s k i v i r i ) . Tu j e še b o l j kot p r i drugih komponentah očitno, da ne g r e za neko v a r - stvo teh s e s t a v i n n a r a v n e g a o k o l j a a p r i o - r i , z a r a d i njih s a m i h , t e m v e č z a r a d i n j i - hove g o s p o d a r s k e uporabnosti, da g r e t o - r e j b o l j kot za v a r s t v o za n j i h o v o n e g o v a - n j e , za s m o t r n o r a v n a n j e z n j i m i .

P o s e b n a skupina komponent zadeva z a š č i t o p o z i t i v n o o c e n j e n i h antropogenih e l e m e n t o v v okolju. Tu g r e po eni s t r a n i za z a š č i t o , obnovo a l i c e l o novo o b l i k o v a n j e a n t r o p o - genih naravnih e l e m e n t o v , ki jih c e n i m o , š č i t i m o a l i na novo u s t v a r j a m o z a r a d i n j i - hove k o r i s t i za f i z i o l o š k o z d r a v o in e s t e t - sko ugodno o k o l j e . T a k i e l e m e n t i so p o s e b - no d r a g o c e n i v t. i m . urbanem okolju. M e d n j e s o d i j o p a r k i in druge z e l e n i c e , s t a r e in n o v e . P r i tem očitno ne g r e vedno za p a s i v n o z a š č i t o n a r a v e v o ž j e m s m i s l u , s a j i m a m o opravka z v bistvu antropogeno, po človeku m o č n o p r e o b l i k o v a n o , p o v e č i n i i z b o l j š a n o n a r a v o . P o g o s t o g r e c e l o za no- v o u s t v a r j a n j e a l i p r e o b l i k o v a n j e p o v r š i n , ki n a j bi s l u ž i l e temu namenu, t o r e j za i z r a z i t o aktivno u r e j a n j e in n e g o v a n j e . N a - d a l j e g r e v k r a j i h , kakršni so naši g l e d e na a n t r o p o g e n e s e s t a v i n e ž i v l j e n s k e g a o - k o l j a , tudi za o h r a n i t e v e l e m e n t o v kultur- ne p o k r a j i n e , m e s t n e in p o d e ž e l s k e , t i s - tih e l e m e n t o v , ki se nam zde o h r a n i t v e v r e d n i in ki so e s t e t s k o v s o g l a s j u z ob- d a j a j o č i m jo p r v o t n i m a l i po č l o v e k u s m o - trno in o r g a n s k o p r e o b l i k o v a n i m o k o l j e m . N e s m e m o , m i s l i m , p o z a b i t i , kadar Slo- v e n i j o p r o g l a š a m o za d r a g o c e n i " v r t E v r o - p e " , da kakor vsak v r t tudi ta v r t v s e b u - j e tudi i z r a z i t e antropogene s e s t a v i n e , ki p r i s p e v a j o b i s t v e n o ne l e k n j e g o v i funkci- j i , t e m v e č tudi k n j e g o v i l e p o t i . A l i se z a - v e d a m o , da bi v e s ta naš v r t v e r j e t n o ne b i l tako l e p in p r i v l a č e n kakor j e , če bi b i l še v e s z a r e s v p r v o t n e m stanju, p o r a - s t e l z g o z d o m b r e z s v e t l i h jas a l i pa če bi se m o r d a c e l o na novo z a r a s e l s hosto in g r m o v j e m na opuščenih p o v r š i n a h nek- danjih n a s e l i j in obdelanega s v e t a ? V e r j e - tno tudi ne bi b i l tako l e p kakor j e b r e z naših v a s i c , p o l j , t r a v n i k o v in s e n o ž e t i .

pa z n a m e n j in k o z o l c e v , pa, če h o č e t e , tudi b r e z g r a d o v in g r a š č i n t e r vaških in h r i b o v s k i h c e r k e v in c e r k v i c . V to skupino komponent o k o l j a in n j e g o v e g a v a r - stva spada tudi v s e to, kar nima m n o g o opravka z " z a š č i t o n a r a v e " , č e p r a v se v č a s i h o r g a n i z a c i j s k o v e ž e z njo, in kar o z n a č u j e m o kot " s p o m e n i š k o v a r s t v o " , se p r a v i s k r b za k u l t u r n o - z g o d o v i n s k e s p o - m e n i k e , za o h r a n i t e v in p r e u r e d i t e v s t a - r i h mestnih č e t r t i , n j i h o v o p r i l a g o d i t e v n o v i m f i n k c i j a m itd.

Seveda j e še ena komponenta, ki za naša p r i z a d e v a n j a in ukrepe ni nič m a n j važna in o d l o č i l n a . N i n a m r e č d o v o l j , da se č l o - vek v okolju, ki bi ga po vseh naštetih komponentah p r i m e r n o o h r a n i l i in u r e d i l i , počuti f i z i o l o š k o z d r a v o in p r i j e t n o . Od n e č e s a m o r a tudi ž i v e t i . N i j e t o r e j s m o - trne in r e a l n e z a š č i t e ž i v l j e n s k e g a o k o l j a , če ne v p o š t e v a m o tudi eksistenčnih nujnosti in m o ž n o s t i č l o v e k a , ki n a j v t e m okolju ostane in ž i v i d a l j e . K a j t i z a š č i t i - ti o k o l j e tako, da bo s i c e r m o r d a lepo in z d r a v o , da pa č l o v e k v n j e m nima od č e s a ž i v e t i t e r j o zato mahne po svetu, p o m e n i hkrati l i k v i d i r a t i to o k o l j e v n j e - g o v e m bistvu. K a j t i o k o l j e , v k a t e r e m nih- če ne ž i v i , ni v e č " o k o l j e " . V n a j b o l j - šem p r i m e r u lahko postane s a m o občasno, r e k r e a c i j s k o o k o l j e za ljudi, ki ž i v e in d e - l a j o d r u g j e .

Z d i se m i , da r a v n o ob t e m in ob celota nem kompleksu komponent, ki s m o jih o - m e n j a l i , ni t e ž k o o p r e d e l i t i k o m p l e k s n e g a i n t e r e s a in aspekta g e o g r a f a na v p r a š a n j a ž i v l j e n s k e g a o k o l j a . G e o g r a f u j e to še l a - ž e , k e r mu s t v a r ni niti n a j m a n j nova.

Od kar s e j e v 19. s t o l e t j u oblikovala o s - nova današnje g e o g r a f i j e kot znanost, j e b i l eden od njenih o s r e d n j i h p r o b l e m o v od- nos m e d o k o l j e m in č l o v e k o m . T u d i o ž j a narava p r a v e g a g e o g r a f a ni toliko z a n i m a - la sama po s e b i , kakor kot o k o l j e za n j e - g o v o ž i v l j e n j e in d e l o . Saj se j e o k r o g t e - ga v p r a š a n j a r a z v n e l a vsa pravda o t . i m . g e o g r a f s k e m d e t e r m i n i z m u t e r p o z n e j e tudi, če lahko tako r e č e m o , protinapad p r o t i "in- d e t e r m i n i z m u " . V s e k a k o r j e r a v n o p r o b l e - matika v a r s t v a in u r e j a n j a ž i v l j e n s k e g a o - k o l j a , ki j e v naših dneh postala tako p o - pularna, da o n j e j z v o n i v e s s v e t z v s e - m i z v o n o v i , odločno d e m a n t i r a l a tiste s k r a j n e ž e , ki so v d o b r o n a m e r n i b o r b i z o - p e r g e o g r a f s k i d e t e r m i n i z e m vneto z a t r j e - v a l i , da j e o k o l j e i z g u b i l o tako r e k o č do-

(7)

cela s v o j pomen za družbo, s tem pa da so ga Izgubila tudi v p r a š n j a r a z m e r j a in v z a j e m n e g a učinkovanja m e d n j i m a . Dala je docela p r a v t i s t i m m e d nami, ki so s a - m o t r d i l i nasprotno, da pomen g e o g r a f s k e - ga ( ž i v l j e n j s k e g a ) okolja za družbo s poin- t e n z i v l j e n j e m njenega ž i v l j e n j a c e l o n a r a - šča, s e v e d a v tem s m i s l u , da j e družba p r i tem vedno a k t i v n e j š i p a r t n e r , da pa m o r a i m e t i r a v n o zato to r a z m e r j e trdno in preudarno v s v o j i h rokah.

G e o g r a f o m p r o b l e m a t i k a okolja tudi ni nova zato, ker s m o že nekaj časa n a z a j , č e - p r a v ne posebno d o l g o , nekoliko b o l j k r i - tično p r e s o j a l i v s e b i n o p o j m a o k o l j a , s tem da s m o se z a v e d l i , da p o j e m g e o g r a f s k e - ga ( ž i v l j e n j s k e g a ) o k o l j a nikakor ni e n o s t a v - no istoveten s p o j m o m naravnega o k o l j a , v s a j ne p r v o t n e g a , t e m v e č da i m a m o o - pravka v s e b o l j tudi z antropogeno p r e o b l i - kovanim n a r a v n i m o k o l j e m (obdelovalna z e m l j a , g o j e n i gozd, r e g u l i r a n e odtočne in vodne r a z m e r e i t d . ) , pa tudi z o k o l j e m , ki j e že p r e t e ž n o antropogeno ali tehnogeno ( n a s e l j a , p r e d v s e m mefcta, i n d u s t r i j s k e in p r o m e t n e naprave itd. ). Saj tudi drugi p r i - č e n j a j o g o v o r i t i o t. i m . " u r b a n e m o k o l j u "

ali " o k o l j u močno r a z v i t i h p r e d e l o v " . Končno tudi g e o g r a f i n i s m o b i l i zadnji, ki s m o že davno p o u d a r j a l i , da p o j e m o k o l j a vsebuje za č l o v e k a tudi osnovne ž i v l j e n s k e m o ž n o s t i , da zato č l o v e k m o r a , če hoče ali ne, v to o k o l j e z m e r a j a k t i v n e j e p o s e - gati, ga i z k o r i š č a t i t e r ga p r e o b l i k o v a t i in s i c e r tako n j e g o v e naravne, k a k o r n j e g o v e antropogene s e s t a v i n e . Zato se m i zdi, da g e o g r a f u ž e a p r i o r i ne m o r e b i t i č i s t o v š e č niti sam i z r a z ya r s 1- v o o k o l j a . Tudi če j e p o j e m okolja p r i t e m že jasno o p r e - deljen kot p o j e m ž i v l j e n s k e g a okolja z an- t r o p o g e n i m i v p l i v i v r e d in če je s tem od-

p r a v l j e n a neumestnost enostavnega i s t o v e - tenja p o j m a ž i v l j e n j s k e g a o k o l j a in n j e g o - v e g a v a r s t v a s p o j m o m p a s i v n e g a , tako r e koč r e z e r v a t n e g a " v a r s t v a n a r a v e " , bo g e - o g r a f m a l o p o d v o m i l o zadostni š i r i n i p o j - ma " v a r s t v o " . P o u d a r j a l bo in o p o z a r j a l , da j e v e r j e t n o b o l j e in k o r i s t n e j e , v s e k a - kor pa š i r š e , n a m e s t o o " v a r s t v u o k o l j a "

g o v o r i t i o n j e g o v e m s m o t r n e m negovanju, še v e č , o n j e g o v e m p r e u d a r n e m in u r a v n o - t e ž e n e m u r e j e v a n j u in p r e u r e j e v a n j u . Ob v s e m t e m se bo g e o g r a f tudi z a v e d a l in p r i tem o p o z a r j a l d r u g e , da v e r j e t n o ni r e a l n a , pa tudi ne koristna nekakšna a p r i o r - na borba p r o t i v s e m z a v e s t n i m p o s e g o m č l o - veka v o k o l j e , na p r i m e r borba p r o t i d e a g r a - r i z a c i j i , u r b a n i z a c i j i in i n d u s t r i a l i z a c i j i a l i p r o t i t u r i z m u , skratka p r o t i p r o c e s o m , ki so v e r j e t n o n e z a d r ž n i in ki jih s p r o t i p r o ž i in stopnjuje tehnični napredek. Zato se bo b o l j z a v z a m a l za to, da družba te s v o j e po- s e g e in p r o c e s e , ki i z v i r a j o i z njih in ki s o nujni, o b d r ž i trdno v s v o j i h rokah, da jih r e - g u l i r a in p r e u d a r n o u s m e r j a , da poskuša p r i tem o h r a n i t i ali c e l o i z b o l j š a t i r a v n o t e ž j e m e d n j i m i . P r i tem pa nikakor ne g r e m o r - da s a m o za r a v n o t e ž j e v n a r a v i , s a j j e to sa m o eno od r a v n o t e ž i j v okolju, ki s o p o t r e - bna v a r s t v a , t e m v e č p r e d v s e m tudi za r a v n o t e ž j e m e d z a h t e v a m i po f i z i o l o š k o z d r a v e m t e r l e p e m in p r i j e t n e m okolju in z a h t e v a - m i d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a in e k - sistenčnih nujnosti današnje družbe z n j e - no, p o g o s t o kar e k s p l o z i v n o p o p u l a c i j s k o r a s t j o , n e z a s l i š a n i m tehničnim napredkom t e r n e z a d r ž n o ž e l j o za d v i g o m ž i v l j e n s k e r a v n i . T a k o p o s t a v l j e n g e o g r a f s k i aspekt o b r a v n a v a n j a okolja sega t o r e j daleč č e z o ž j i aspekt z a š č i t e n a r a v e t e r z a j a m e v s o p r o b l e m a t i k o p r o s t o r a t e r n j e g o v e g a s m o - trnega u r e j a n j a in p r e u r e j a n j a .

(8)

Ivan Gams

E KOS IS TE M IN VPRAŠANJE OGROŽENOSTI ZEMELJSKE ATMOSFERE

E k o s i s t e m s k o k r o ž e n j e j e tudi za g e o g r a f i - j o z a n i m i v a v e z m e d a t m o s f e r o , b i o s f e r o , l i t o s f e r o in zadeva tudi danes z e l o m o d e r - no v p r a š a n j e v a r s t v a o z r a č j a . Idejne o s n o - v e e k o s i s t e m s k e g a k r o ž e n j a v s v e t o v n e m m e r i l u so znane ž e d a l j č a s a . Z a d n j i čas pa so tudi p r i t e m r a z i s k o v a n j u uporabili kvantitativne m e t o d e . K e r pa j e e k o l o g i j a " ' še mlada v e d a , j e po m o j e m mnenju l e še m a r s i k a j s p o r n e g a , n e r a z č i š č e n e g a in p r e d s p o d a j n a v e d e n i m i š t e v i l k a m i s i j e treba z a m i s l i t i b e s e d e domnevno in p r i b l i ž n o .

I

V k r o ž n i tok so z a j e t e poglavitne s e s t a v i - ne z e m e l j s k e g a o z r a č j a , tudi dušik, ki ga j e 78%, in voda. V k r o ž n i tok v o d e , ki ga o z n a č u j e j o i z h l a p e v a n j a ( s k o z i listne r e ž e ) , hlapi v o z r a č j u - p a d a v i n e , sladka in m o r s k a voda, p r e i d e njenih 1,5 b i l i j o n a k m3 p r i b l i - žno v 2 000 000 l e t i h . Za v a r s t v o okolja pa j e n a j p o m e m b n e j š e k r o ž e n j e kisika in o g l j i k a odnosno o g l j i k o v e g a d v o k i s a .

K i s i k a j e v o z r a č j u 21%. Je v g l a v n e m b i - o l o š k e g a i z v o r a in ga p r e d d v e m a b i l i j o n i - m a l e t , ko se j e p r i č e l a p o r a j a t i b i o s f e r a , v o z r a č j u ni b i l o . O d t l e j j e n j e g o v d e l e ž stalno r a s e l . V k r o ž n i tok z b i o s f e r o s t o - pa skupno z o g l j i k o v i m d v o k i s o m (C02>med p r o c e s o m f o t o s i n t e z e . F o r m u l a z a n j o se g l a s i : C 02 + II'2 O + svetlobna e n e r g i j a I l C I I O + Og. S f o t o s i n t e z o na kopnem s p r o - šča v e g e t a c i j a kisik v o z r a č j e , f i t o p l a n k - ton pa v z g o r n j e p l a s t i m o r s k e vode, k j e r je še s v e t l o . Tu i z r a b l j a kisik zooplankton za dihanje. K i s i k p r e h a j a z l a s t i ob v a l o v a - nju n a z a j v o z r a č j e , en del pa, v e z a n na o r g a n i z m e in s k e l e t e , ki d e ž u j e j o na m o r - sko dno, p r e i d e v sedimentne odkladnine.

V apnencih in karbonatih nasploh j e v e z a - nega v e č kisika, kot ga j e v o z r a č j u . F o -

* R e f e r a t s s e m i n a r j a o v a r s t v u okolja 21.

o i k o s - d o m , b i v a l i š č e , t o r e j veda o okolju.

t o s i n t e z a k r i j e tudi izgubo kisika i z a t m o - s f e r e p r i o k s i d a c i j i kamnin in m e t a l o v in p r i t v o r b i s e d i m e n t o v , tako da trenutno ne p o r o č a j o o z m a n j š e v a n j u kisika v z r a k u . Č l o v e k o v o dihanje j e o g r o ž e n o š e l e t e d a j , če ga j e m a n j kot 10 - 12%.

K r o ž e n j e o g l j i k a in o g l j i k o v e g a dvokisa j e posebno p o m e m b n o za v a r s t v o n a r a v e . K o - penske r a s t l i n e , a l g e v sladki v o d i in m o r - ski fitoplankton p r o i z v a j a j o p r i f o t o s i n t e z i i z o g l j i k o v e g a dvokisa in r a z t o p i n t e r s p o m o č j o svetlobne e n e r g i j e (te i z r a b i j o l e 0, 1 - 0 , 3%) v s e vidne sončne r a d i a c i j e ) r a z - ne v r s t e k a r b o h i d r a t o v ( g l u k o z e ) . Računa- j o , da i z r a b i r a s t l i n s t v o letno 220 m i l i j o - nov ton C 09. 90% tega odpade na vodne a l g e . V p o p r e č j u s e s t a v i r a s t l i n a na 1 m z e l e n e p o v r š i n e na uro 0, 5 - 1, 5 kg slad,- k o r j a in za to p o r a b i t o l i k o CO2, k o l i k o r ga j e v 1 m3 z r a k a . Suhozemske r a s t l i n e v e ž e j o letno 1 3 - 2 2 b i l i j o n o v kg o g l j i k a

v in p r i b l i ž n o 5% CO^ iis o z r a č j a . P o pri—

rodnih pasovih s o v e l i k e r a z l i k e . T r o p s k i g o z d o v i v e ž e j o 1 - 2 kg o g l j i k a na m2 z e - m e l j s k e p o v r š i n e , arktična tundra pa l e

1% tega. V s r e d n j i h z e m l j e p i s n i h š i r i n a h v e ž e j o g o z d o v i in kultivirana z e m l j i š č a 0 , 2 - 0 , 4 kg ( C ) m2. Celotno r a s t l i n s t v o v e ž e letno 20 - 30 b i l i j o n o v ton C . Od t e - ga v e ž e fitoplankton o k o l i 40 b i l i j o n o v ton, to j e p r i b l i ž n o toliko kot kopno r a s t l i n - stvo. Na kopnem j e nakopičenega n a j v e č o g l j i k a v g o z d o v i h (400 - 500 b i l i j o n o v ton a l i 2/3 celotne g m o t e C, ki j e v o z - r a č j u (700 bil. ton). K r o ž e n j e o g l j i k a v tropili je n a j h i t r e j š e . K r o ž n i tok od f o t o - s i n t e z e in t v o r b e b i o m a s e , p r e k o njene i z r a b e v obliki hrane za ž i v a l s t v o , do m i - n e r a l i z a c i j e in s p r o š č a n j a CO2 se tam i z v r š i v n e k a j d e s e t l e t j i h . V z m e r n i h š i - a p r i l a 1972 v L j u b l j a n i . Od g r š k e b e s e d e '

(9)

rinah, k j e r j e t e m p e r a t u r a n i ž j a , pa v nekaj sto letih. V m o r j u t r a j a ta ciklus p r e - ko fitoplanktona le n e k a j tednov a l i m e s e - c e v . Na k o l i č i n o b i o m a s e , ki se t v o r i na kopnem, vplivata p r e d v s e m r a z p o l o ž l j i v a t e m p e r a t u r a in voda, v oceanih pa jo o m e - juje z l a s t i količina m i n e r a l o v odnosno hra- nilnih snovi, ki jih fitoplankton v v r h n j i h plasteh kmalu i z r a b i , k o p i č i j o p a s e v g l o b - ljih plasteh. Zato i m a j o n a j v e č fitoplanktona in so n a j b o l j š a r i b o l o v n a p o d r o č j a tisti m o r s k i p r e d e l i , k j e r j e v e r t i k a l n o m e - šanje vode n a j v e č j e . K e r tople p o v r š i n s k e plasti b l o k i r a j o navpično m e š a n j e , j e v top- lih m o r j i h na splošno m a n j r i b . V m o r j u se del o d m r l e g a a l i za hrano ( ž i v a l s t v o ) i z r a b l j e n e g a fitoplanktona i z o g n e o k s i d a c i - j i in pade na oceansko dno, k j e r se ob od- sotnosti kisika k o p i č i CÜ2- Oceanske ( m o r - ske) m a s e se v e r t i k a l n o p r e m e š a j o in ob- n o v i j o O in CO2 p r i b l i ž n o v tisoč letih. O - ceani so n a j v e č j i porabniki C 09. Računa- jo, da g r e v k r o ž n i tok s k o z i fitoplankton letno okoli 100 b i l i j o n o v ton a t m o s f e r s k e - ga C O 2 in da se ta k r o g z a k l j u č i v 10-15 letih. Če so r e s n i č n e a l a r m a n t n e v e s t i , da človek z odpadlimi o l j i u s t v a r j a na m o r s k i gladini vedno b o l j s k l e n j e n o m r e n o , ki p r e - p r e č u j e plinsko i z m e n j a v o m e d a t m o s f e r o in h i d r o s f e r o , in č e ni r e s , da se ta m r e - na hitro r a z k r o j i , potom j e to ena n a j r e - snejših n e v a r n o s t i . V e n d a r si v e s t i o tem n a s p r o t u j e j o .

L i t o s f e r a , h i d r o s f e r a in b i o s f e r a naj bi po r e v i j i S c i e n t i f c A m e r i c a n (sept. 1970) p o š i - l j a l e v o z r a č j e skupno 132 b i l i j o n o v ton o - g l j i k a . Od tega odpade na m o r s k o (oceansko) p o v r š i n o 97, 11a r e s p i r i r a n j e kopnih rastlin ( r a z g r a d b a o r g a n s k e m a s e za p r i - dobivanje e n e r g i j e ) 10 in na p r s t 25 b i l i j o - nov ton. O m e n j e n e t r i enote pa n a j bi v e - zale letno t r i b i l i j o n e ton v e č (135 b i l i j o - nov, od tega 35 a s i m i l a c i j a na kopnem,

100 a s i m i l a c i j e v m o r s k i vodi). Kaki t r i j e b i l i j o n i ton letno se naj bi ž e s k o z i dolgo g e o l o š k o r a z d o b j e k o p i č i l i v s e d i m e n t i h . Zato j e danes nakopičenega v sedimentih več o g l j i k a (20 000 000 b i l i j o n o v ton), kot ga je v o z r a č j u (700 bil. ton). N a j v e č ga je v sedimentih karbonatnih kamnin, okoli 10 000 bil. ton pa ga je v p r e m o g i h , plinu in nafti (tudi naftnih s k r i l a v c i h ) . T o so o - g r o m n e z a l o g e v treh m i l i j a r d a h let kon- s e r v i r a n e sončne e n e r g i j e . T e z a l o g e so o m o g o č i l e človeku i n d u s t r i j s k o r e v o l u c i j o , ki jih j e p r i č e l a m n o ž i č n o i z r a b l j a t i , kot tako imenovana fosilna g o r i v a . K o pa č l o -

vek s p r o š č a e n e r g i j o , s p r o š č a tudi n j e n e neljube s p r e m l j e v a l c e - o g l j i k o v d v o k i s . P o ocenah e m i t i r a č l o v e š t v o letno v o z r a - č j e 5 - IG b i l i j o n o v ton C 02 in s tem o - g r o ž a r a v n o t e ž j e m e d p r o d u k c i j o in i z r a - bo a t m o s f e r s k e g a CO2. D r ž a v e , ki i z r a b - l j a j o n a j v e č te f o s i l n e e n e r g i j e , e m i t i r a j o tudi n a j v e č C O0 v o z r a č j e , a to v o k v i r u s v e t o v n e g a v a r s t v a o z r a č j a lahko te d e ž e - le s t o r i j o n a j v e č za z a š č i t o . Seveda pa j e ob trenutnih v i r i h e n e r g i j e o b s t o j c i v i l i z a - c i j e odvisen od stopnje p r i d o b i v a n j a e n e r - g i j e . N e k a t e r a r a z v i t a o b m o č j a e m i t i r a j o menda o g r o m n e k o l i č i n e C 02 (npr. L o s A n - g e l e s dnevno nad 100 000 ton, cela Z D A 3 000 m i l j . ton). Če bi p o k u r i l i eno t r e t - jino f o s i l n i h e n e r g e t s k i h v i r o v , bi se kon- c e n t r a c i j a CO,, v o z r a č j u p o v e č a l a od s e - danjih 320 m g " na 1 500 m g . T o bi b i l o ž e š k o d l j i v o za z d r a v j e , k a j t i dopustna m e r a za stanovanjske p r o s t o r e je 0, 1%. "' Dejan- ska r a s t k o n c e n t r a c i j e C 02 j e 0, 7 ppm l e - tno, ( = parts p e r m i l i o n , m i l i j o n i n k a , en v o l u m e n s k i del v m i l i j o n delih). Č e p r a v so s i s t e m a t i č n e m e r i t v e CO2 po svetu r e d - ke in d a j e j o r a z l i č n e r e z u l t a t e , v e č i n a e - k o l o g o v p r i z n a v a za m e r o d a j n e i z s l e d k e po- s t a j e v Mauna L o a na H a v a j i h . T a m ugo- t o v l j e n a k r i v u l j a ž e s t o l e t j e n a r a š č a in ka- že s e z o n s k o nihanje. Spomladi n a m r e č po- raba CO., p r e s e g a p r o d u k c i j o , p o l e t i se t e - daj s e v e r n o od 3 0 o g . š . k o n c e n t r a c i j a z m a n j š a za 3%, k a s n e j e pa p r i h a j a iz p r - sti v e č C O v , kot ga b i o s f e r a i z r a b l j a . V e - čina t r d i , da j e b i l o še leta 1900 v o z r a - čju 290 ppm CO,,, leta 19G9 pa ž e 330 ppm.

L e t n o p o v e č a n j e ža 0, 7% p o m e n i k o l i č i n s k o l e eno t r e t j i n o CO.,, ki ga č l o v e k e m i t i r a v o z - r a č j e (5 b i l i j o n o v ton). V z r o k a za to ne- s k l a d j e ne i š č e j o toliko v napakah ocene, koliko CO., s p r o š č a č l o v e k , t e m v e č ga t o l - m a č i j o s p o v e č a n o porabo v e g e t a c i j e in p r e h a j a n j e m v oceane, k a j t i p r i t i s k CO9 v o z r a č j u in v vodi sta v r a v n o v e s j u . C e - n i j o , tla p r e i d e od tega " a n t r o p o g e n e g a "

CO9 2/3 v oceane, ostalo pa v o j a č e n o f o - t o s i n t e z o na kopnem. Č l o v e k j e v z g o d o v i - ski dobi r e s k r č i l g o z d o v e , toda na obde- lovalnih p o v r š i n a h p r i d o b i v a vedno v e č o r - ganske m a s e in za njeno t v o r b o g r e tudi v e č CO,,. Vedno b o l j uporablja tudi umetna g n o j i l a . O k o l i ena Četrtina a g r a r n e p r o - dukcije ž i v i l n a j bi odpadla ž e na umetna g n o j i l a . Z a l o naj bi v zadnjem d e s e t l e t j u b i o m a s a na kopnem p o r a s l a za 15 b i l i j o - nov ton. S poskusi so r e s d o k a z a l i , da m o - r e povečana k o n c e n t r a c i j a CO., v zraku za

10 ppm (kot se je to z g o d i l o od s r e d e p r e -

* D o l g o t r a j n o b i v a n j e p r i 0, 5 - 0, 7% C 02 je že neznosno, p r i 4% se p o j a v i j o poškodbe z d r a v j a , p r i 7 - H",!, n e z a v e s t in p r i 15% o h r o m i t v e .

7

(10)

teklega s t o l e t j a ) p o v e č a t i t v o r b o ž i v e g m o - te za 5 - 10%. Z a n i m i v e s o t a b e l e o tako i m e n o v a n i neto p r o d u k c i j i o r g a n s k e m a s e v r a z n i h e k o s i s t e m i h na naravnih in na a - grikulturnih z e m l j i š č i h , k e r n a k a z u j e j o , k a - ko p o s e g a č l o v e k z o b d e l o v a n j e m z e m l j e tudi v e k o s i s t e m s k o k r o ž e n j e . V n a r a v n i po- k r a j i n i n a j bi znašala neto p r o i z v o d n j a (to j e po r e d u k c i j i b i o m a s e ob r e s p i r a c i j i ) v g o z d o v i h v z m e r n i h g e o g r . š i r i n a h 1 200 - 1 600 g r a m o v na en m2 z e m . p o v r š i n e na l e t o . V tropskih g o z d o v i h z n a š a j o te š t e v i l k e 1 340 - 6 000, v sladkih s t o j e č i h vodah 950 - 1 500 do 5 600 ( ! ). V m o r - ski v o d i n a j bi znašala neto ( č i s t a ) p r o - dukcija na o d p r t e m oceanu l e 100, v o b a l - nih p o d r o č j i h pa 200, r a z e n t a m , k j e r se vode d v i g a j o na p o v r š j e - 600 ( N o v a Škot- ska, 2 000 - 2 600). A l g e na k o r a l n e m grebenu p r o i z v e d e j o 4 900 g / m2/ l e t o ( O p r o d u k c i j i b i o m a s e po p r i r o d n o g e o g r a f s k i h pasovih g l e j tudi tabelo v G e o g r a f s k e m ob- zorniku, št. 2, 1970, stran 18). Na obde- lovalnih z e m l j i š č i h je t v o r b a ž i v e g m o t e p r a v tolikšna, m e s t o m a pa še v e č j a . Za ko- r u z o r a č u n a j o v Z D A s p o p r e č k o m 3 500- 4 000, za r i ž e v a p o l j a na Japonskem 1 000 - 1 200, za s l a d k o r n i t r s v tropih ( J a v a ) c e l o do 9 400 ( ! ), za naravne t r a v n e po- v r š i n e v N o v i Z e l a n d i j i 3 200 g / m2/ l e t o . D o p u š č a j o m o ž n o s t , da g r e del nakopičene- ga C O j iz o z r a č j a za p o v e č a n o k o r o z i j o - k e m i č n o r a z t a p l j a n j e karbonatnih kamnin.

V p o r e č j u L j u b l j a n i c e znaša k o r o z i j a v po- p r e č j u 60 m3 Ca C O 3 / k m²/ l e t o .

T i s t i , ki ne p r i z n a v a j o povečane porabe CO2 i z z r a k a , b i j e j o plat zvona za č l o v e - štvo. V e č i n a znanstvenikov pa je m n e n j a , da se z a r a d i č l o v e k o v e g a posega v z p o s t a v - l j a novo e k o s i s t e m s k o r a v n o v e s j e na v i š j i r a v n i . P o l e g tega j e na vidiku postopna z a - m e n j a v a f o s i l n i h g o r i v z nuklearno e n e r g i - j o , tako da n e i z o g i b n e zadušitve č l o v e š t v a ni m o g o č e napovedovati.

Sporne so tudi r a z l a g e , kako v p l i v a s p r e - m e n j e n o o z r a č j e na k l i m o . P l i n CC>2 l e z e - lo m a l o o v i r a p r o d i r a n j e sončnega s e v a n j a do z e m l j e , m o č n o pa z a d r ž u j e s e v a n j e z v a l o v n o d o l ž i n o m e d 12 in 18 m i k r o n o v , to j e d o l g o v a l o v n o s e v a n j e Z e m l j e v v e s o l j e . Č l o v e k i n d u s t r i j s k e dobe, ki mu stalno g i - b a j o č e se o z r a č j e in tekoče vode r a b i j o za s m e t i š č e za stranske produkte p r i p r o i z - v o d n j i dobrin, bi s t e m t o r e j p o v z r o č i l na Z e m l j i t o p l e j š o k l i m o . V n a š e m dnevnem

Časopisju s m o lahko b r a l i , da se bodo z a - to stopile ledene g m o t e na Z e m l j i in da bo m o r j e z d v i g n j e n o gladino z a l i l o nizke obale z n a s e l j i v r e d . T o d a č l o v e š t v o e m i - t i r a v o z r a č j e tudi trdne d e l c e ( m i n e r a l n e , k o v i n s k e , o r g a n s k e , kot n p r . c v e t n i prah, b a k t e r i j e , o k s i d e , n i t r a t e , sulfate, k l o r i - de, s i l i k a t e , r a d i o a k t i v n e d e l c e itd. ). Od ' i n d u s t r i j s k i h panog e m i t i r a j o n a j v e č t r d - nih d e l c e v ž e l e z a r n e , c e m e n t a r n e in apne- n i c e , ki v obliki prahu s p r a v i j o v z r a k p r e c e j odstotkov g m o t e , ki j o p r e d e l u j e j o . Za London n a v a j a j o , da p o š i l j a v z r a k l e - tno 110 000 ton dima in s a j ( = 40 ton / m i l j a2) . V Z D A e m i t i r a industrija v z r a k 6 m i l j . ton prahu in 5 m i l j , ton s a j ( in 20 m i l j . ton SO, 50 m i l j . t o n CO in 300 m i l j . ton CO2). P o nekih p r e d v i d e v a n j i h pade na P o l j s k e m na k m2 p o v r š i n e 13 ton prahu letno. M e d r a z l o g i , da s o ponekod p r e n e h a l i p r o g r a m i r a t i nadzvočna l e t a l a - v e l i k a n e , j e tudi s k r b na v a r s t v o o z r a č j a . N a j b o l j j e s e v e d a a t m o s f e r a onesnažena s plini, s a j a m i in p r a h o m v v e č j i h i n d u s t r i j - skih m e s t i h . V r e v i j i Ž i v l j e n j e in tehnika (1969, 6 - 8 ) so b i l e p o s p l o š e n e t r d i t v e , n a j bi z a r a d i tega v e č j a m e s t a v z m e r n i h š i - rinah dobivala za 15% m a n j sončne r a d i a - c i j e , p o l e t i za 5% in p o z i m i za 15% m a n j u l t r a v i o l e t n i h ž a r k o v . R e l a t i v n a vlaga n a j bi bila n i ž j a za 6%, v e t e r s l a b š i za 25%, padavin n a j bi b i l o za 10% v e č ( v e č kon- d e n z a c i j s k i h j e d e r ) , m e g l e n o s t v e č j a za 10%, (poleti za 30 in p o z i m i za 100%).

Dni s s n e g o m j e m a n j za 14%. Za L o n - don so s k r a j n e t r d i t v e , da i m a za 5 ° v i š - j e t e m p e r a t u r e kot okolica ( n a j v e č j a r a z - lika je z j u t r a j ) .

Č r n o g l e d i p r o g n o s t i k i n a p o v e d u j e j o z a r a d i trdnih d e l c e v h i t r o padanje t e m p e r a t u r e v p r i h o d n j o s t i in nastop nove ledene dobe, kar s m o lahko b r a l i tudi v naših dnevni- kih. O p t i m i s t i pa n a v a j a j o , da j e na p r i - m e r Krakatau i z b r u h a l v o z r a č j e še m n o - go v e č pepela (150 m i l i j a r d ton), a ni na- stopila ledena doba. O b j e k t i v n i p r e s o j e v a - l e c pa bo p o g r e š a l nespornih znanstvenih dokazov za tako a l i drugačno n a p o v e d o v a - n j e klimatskih s p r e m e m b z a r a d i s p r e m e m b v plinski s e s t a v i a t m o s f e r e in koncentra- c i j i trdnih d e l c e v , ki se s e v e d a tem hitre- je o d l a g a j o , č i m v e č j i so, č i m v e č j e padavin in č i m n i ž e p r i tleh k r o ž i j o .

K a k o r k o l i s o d o s e ž k i e k o l o g i j e glede e k o -

(11)

sistemske obnove in v a r s t v a o z r a č j a s p o r - ni, g r e t e j v e d i vendarle zasluga, da j e opozorila č l o v e š t v o na možnost samoza — strupljanja, ker je poseglo v sestavo o z - račja z izrabo tako imenovanih fosilnih go- r i v . N a j m a n j , kar m o r e m o s t o r i t i je to, da m o r a m o te posege v a t m o s f e r o z a s l e - dovati in r a z i s k o v a t i . G e o g r a f i smo d o s l e j opisovali r a s t pridobivanja e n e r g i j e s a m o s pozitivne strani, glede dviga standarda odnosno c i v i l i z a c i j e . Toda v sedanjem ča- su vsesplošnega negodovanja nad nečistočo o z r a č j a s m o p r i s i l j e n i g o v o r i t i mladini tudi o negativnih straneh tega napredka. Dol- žni smo jo učiti, da j e z e m e l j s k o o z r a č j e , kakor tudi v o d o v j e , naša skupna last, v s e - ga človeštva. T e g a seveda n a j b o l j onesna- ž i j o tisti, ki za proizvodnjo p o t r e b u j e j o največ e n e r g i j e (oboje je v medsebojni od- visnosti. T a b e l a , ki prikazuje na koordina- ti proizvedeno e n e r g i j o in na a b s c i s i narodni dohodek na človeka, ima na vrhu v 1. 1969 ZDA z 2 900 d o l a r j i kosmatega na- rodnega proizvoda na človeka in okoli 180 m i l i j o n o v energetskih enot, i z r a ž e n i h s po-

m o č j o teže ekvivalentnega p r e m o g a . Ena tona ustreza 25, 8 m i l j . ton t e r m . enot.

Na dnu j e v tem letu - 1969 - Indija z 200 d o l a r j i in 10 m i l j . e n e r g . enot). Zato pomeni ob sedanjih pogojih v grobem v z e - to zmanjšano onesnaženje zmanjšano p r o - izvodnjo in zmanjšan standard. V Z D A so 1. 1969 od p r o i z v e d e n e e n e r g i j e p o r a b i l i 35% v industriji, s k o r a j toliko po d o m o - vih in p r i i z g o r e v a n j u s t r o j e v z notranjim i z g o r e v a n j e m (avtomobili). 10% odpade na t r g o v i n o itd.

Druga velika zasluga e k o l o g i j e j e , da je prebudila ljudski odpor p r o t i lokalnemu o - nečejanju o z r a č j a . T o vprašanje je p e r e - če tudi v nekaterih slovenskih k r a j i h . * N a d a l j e je odprla nove poglede, k j e lahko medicina i š č e i z v o r e za povečano š t e v i l o nekaterih bolezni (rak, bronhitis itd. ),kar pa sega že daleč preko m e j a g e o g r a f i j e . Včasih so namreč kisline, ki n a s t a j a j o iz plinov in trdnih delcev, za človekovo z d r a v j e mnogo b o l j škodljive kot e m i s i j e s a m e .

* Za orientacijo atopnje onesnaženja navajam nekaj podatkov iz BlUtngena (1968):

Naravna atmosfera Onesnažena atmosfera 0,07-0,75 mg/m³ 0, 1 - 3,0 mg/m³ 460 - 600 ppm Prah

so

2

co

2

co

NO,

0,02 mg/m3

0.005 - 0,02 mg/m3

320 ppm manj od 5 ppm manj od 0, 005 mg/m g

10 - 150 ppm 0, 1-0, 3 mg/m"

KROŽENJE KISIKA

U L T N A V I O L E I N O S E V A N J E

(12)

A T M O S F E R A

EKOSISTEMSKO KROŽENJE ZALOG KISIKA IN OGLJIKA

I I « I 0M ORAMOV A T M O S F R A

•

SULFATI V SLANI VOOI

a

OSTALI VIRI

I I I K 10 M ORAMOV

A

SKUPNO KISIK 110« I 0 " S R A H O V

ORGANSKA SNOV V SEOIMENTNIH KAMNINAH

SULFATNI SEDI ME NT

OKSIDACIJA F.O V F «jO j

A T M O S F E R A , HIOROSFERA IN B I O S F E R A

'.-V : ••'.••

KARBONATNE KAMNINE IN KOT OGLJIK V 6E0IMENTNIH KAMNINAH

: / , ''i'''"':' ''

^

SKUPNO OGLJIK 2 5 2 x 1 0 " GRAMOV

(13)

KROŽENJE CO

^?

(V BILIJONIH TON)

mmmmmmmmmm

1 « P R E M O G IN N A F T A » ^ W t t ^ l ^ ^ W W & f ä k f t COAL ANO Oil

VLrl:

Starn, A . , Air Pollution. 2. Izdaja. New York-Loiidon 1UÜH.

UlÜthgen, J., Allgemeine Klliiiagtiogruihle. 2. Izdaja, llorlln IUU4.

Ochrona przyrody 1 Je J zanublow. 1. I'AN. Zuklad ochrony pruyrody. Krukow, lUlii.

Kazni pregledi iz revije Scientific American, »ept. l'J70.

Wheeler D.L..1Ü71, The Human llabitat. New Yurk-Clnclnaall-Turlnto-London-Melbour- ne.

DIHANJE RASPIRATION

10

A T M O S F E R A ATMOSPHERE

7 0 0

ASIMILACIJA ASSIMILATION

35 KOPNO

LAND O C E A N

RASTLINE NA KOPNEM PLANTS ON LAND

4 6 0

ODMRLE ORGANSKE SNOVI DEAD ORGANIC

MATTER 7 0 0

FITOPLANKTON PHYTOPLANKTON

5

ASIMILACIJA POVRŠINSKI ASSIMILATION M 0RSK I

SLOJ

ZOOPLANKTON RIBE ZOOPLANKTON FISH

OOMRLE ORGANSKE SNOVI DEAD ORGANIC

MATTER 3 0 0 0

S U R F A C E L A Y E R S

5 0 0

IZMENJAVA VODE WATER EXCHANGE

0 L 0 B 0 K 0 MORJE D E E P SEA

34.500

(14)

Stanko Vizjak

ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI

1) V z r o k i onesnaženosti zraka

Onesnaženost zraka pomeni tolikšno k o l i č i - no ali koncentracija tujih snovi v prosti at- m o s f e r i in ki ostaja v n j e j tako dolgo, da j e v e č j e š t e v i l o prebivalstva prizadeto, ker j e škodljiva človekovemu zdravju in n j e g o - vi lastnini in ker zmanjšuje prijetnost b i - vanja v mestu. (1)

Onesnaženost zraka nastane p r i naslednjih p r o c e s i h na z e m l j i :

a) Gorenje p o v z r o č a 75% vseh nečistoč.

Sem p r i š t e v a m o k u r j e n j e s trdnimi in t e k o č i m i g o r i v i in tudi kajenje c i g a r e t . b) Hlapenje: p r i topljenju kovin nastanejo

plinske e m i s i j e .

c ) Gibanje: eolska e r o z i j a ; v zraku so prah in m o r s k a sol.

d) P r o i z v o d n i p r o c e s i : onesnaženje v z a p r - tih prostorih v tovarnah, akladiščih itd.

e ) Drugo: radioaktivnost itd.

Zrak s e s t a v l j a j o poleg stalnih in v a r i a b i l - nih plinov tudi a e r o s o l i . T o so lahko dim, prah, kovinski prašni delci in m i k r o o r g a - n i z m i . Če je zrak dovolj zasičen z vodni- m i hlapi, , postanejo kondenzacijska jedra.

P o g o s t i onesnaževalci o z r a č j a so plinske spojine, kot SO, S 02, NO, N 02, N 0 3 N H3, O3, CO, CO2 in razne organske spojine.

2) P o s a m e z n i onesnaževalci in njihov uči- nek

P r v i korak k tehnizaciji j e napravil člo- vek z o d k r i t j e m ognja. Z n j i m sta p r i š l a

v zrak CO2» in dim. Če bledimo s r e d n j e - v e š k i m kronikam, z v e m o , da je bil zrak tudi v srednjeveških mestih nečist. V 13.

stoletju so z a č e l i kuriti s p r e m o g o m , z a - to se je dimu v zraku p r i d r u ž i l še SO2.

V začetku 19. stoletja se je r a z v i l a k e m i - čna industrija in so v zrak p r i š l i hlapi kislin. Srednja A n g l i j a je z a r a d i ogromne porabe p r e m o g a dobila i m e Black Country - Č r n a d e ž e l a . V državah, kjer se je in- dustrijska r e v o l u c i j a n a j p r e j začela, so se ljudje p r v i z a č e l i b o r i t i proti onesnaženju.

V e l i k o i z b o l j š a n j e o z r a č j a v teh deželah g r e na račun zmanjšane porabe p r e m o g a v korist drugih energetskih v i r o v , zlasti plina in e l e k t r i k e . P o s l a b š a l pa se je zrak v mestih zaradi v e č j e g a števila avtomobi- l o v .

a) P l i n i v zraku

Ž v e p l o v i oksidi. T i nastanejo p r i k u r j e - nju trdnih in tekočih g o r i v . V ZDA j e i z - guba žvepla skozi dimnike v e č j a kot n j e - gova namenska produkcija. Na z e m l j i ga na leto uide v zrak nad 19 m i l . ton. P o s a - mezna g o r i v a ga v s e b u j e j o : antracit 0,7%, r j a v i p r e m o g 0, 3% do 5, 0%, dieselsko o - l j e 0, 5%, bencin 0, 23% do 0, 9%. SO2 je n a j p o g o s t e j š i z a s t r u p l j e v a l e c a t m o s f e r e med n j i m i . V 100 g vode se ga raztopi

15,40 g. Z a r a d i n j e g o v e t o p l j i v o s t i dež z e l o zmanjša n j e g o v o koncentracijo v z r a - ku.

Vpliv S 02 na človeka.

S 02 d r a ž i dihala in sluznico. V vlažni at- m o s f e r i se z vodo v e ž e v žveplasto k i s l i - no in nato oksidira v žvepleno kislino.

(15)

Koncentracijo 0, 79 m g / m3 lahko ugotovi človek z okusom. 52,4 mg/m^ SO-2 d r a ž i oči. A e r o s o l i z v e l i k o s t j o d e l c e v pod 10 n imajo veliko absorpcijsko sposobnost in se v procesu dihanja obnašajo kot plini, zato se ob prisotnosti prašnih d e l c e v toksično delovanje SO2 poveča za šestkrat. Sam SO2 pa je hitro topljiv in ne preide direktno v pljuča. Upoštevajoč njegovo škodljivo delovanje, je jugoslovanska dovoljena m i n i m a l - na koncentracija 0, 15 mg SC^/m3 zraka, v

sunku pa 0, 50 m g / m3. Vpliv na v e g e t a c i j o

SO2 pri vseh rastlinah ne p o v z r o č a enake škode. V e č j a koncentracija p o v z r o č i akut- ne poškodbe na listih rastlin. L e - t i postanejo ožgani; dobijo r d e č e r j a v o b a r v o . Va- žno je dejstvo, da je ž v e p l o bistven e l e - ment, ki sestavlja rastline, in da se n j e - govo r a v n o t e ž j e v rastlinah ne poruši. P r i enoletnih rastlinah n a j p r e j uniči liste s r e d - nje starosti. Od večletnih rastlin so n a j - bolj občutljivi i g l a v c i . T r a n s p i r a c i j a se pod vplivom S 02 n a j p r e j poveča, potem pa naglo pade. V rastlini nastanejo negativne s p r e m e m b e v transportu hrane po kapila- rah.

SO2 ne stimulira a s i m i l a c i j e

Klimatski f a k t o r j i . V e č j a vlaga poveča škodljivo delovanje S 02. Tudi svetloba, ki zaradi fotosinteze, odpre c e l i c e , poveča delovanje SO2. V i š j a temperatura pospeši škodljivo učinkovanje SO2. Vlažna tla, ki so dobro preskrbljena s f o s f o r j e m in kali- j e m , ugodno v p l i v a j o na odpornost r a s t l i - ne, na suhih tleh pa nastane v e č j a škoda.

( 2 )

Ogljikov dioksid - CO2

V o z r a č j u ga je povprečno 0, 03%, v indu- strijskih področjih pa 0,06%. P o industrijski r e v o l u c i j i je njegova koncentracija stalno naraščala. V zadnjih 50 letih naj bi bila narasla za 0, 003 do 0, 005%.

Oglikov monoksid CO

CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju. V zraku ga je do 0, 0055 m g / m . V e č j o koncentracijo zasledimo tam, k j e r poteka p r o - met.

Ozon 0^

Ozon je triatomski kisik. P r i tleh znaša

njegova koncentracija p r i b l i ž n o 0, 001 m g , v L o s Angelesu pa 0,002 do 0,005 m g / m . Nastaja p r i i z g o r e v a n j u v avtomobilskih m o t o r j i h in je pomemben p r i nastanku s m o - ga.

Dušikove spojipe NO, N 02, N2 0&, HNOg nastajajo p r i i z g o r e v a n j u bencina. Od drugih polutantov so pomembni še aldehidi, ogljikovodiki, fluorovodiki, katran, amoni- ak, hlapi kislin itd.

b) A e r o s o l

Dim j e eden najznačilnejših onesnaževalcev zraka. P r e d s t a v l j a ga n e i z g o r e n o g o r i v o . Učinkovita zaščita je možna z dobrimi f i l - t r i in popolnim i z g o r e v a n j e m p r i visokih temperaturah. V z a d i m l j e n e m o z r a č j u je prodor sončnih žarkov močno zmanjšan.

N j e g o v o črnino m e r i m o po Ringelmannovi skali, ki ima pet stopenj v e l i k o s t i črnih p o l j na b e l e m ozadju. Zadimljenost in u- sedanje d e l c e v , z l a s t i na sneg, poslabša- ta človekovo ž i v l j e n j s k o in delovno o k o l j e . Človeku nevarni so nekateri kovinski pra- hovi, ki uhajajo v o z r a č j e . Od teh so naj- n e v a r n e j š i b e r i l i j , svinec, a r z e n in ž i v o s r e b r o . Biogeni a e r o s o l i so r a z n i t r o s i , semena itd. Cigaretni dim prav tako ne- gativno vpliva na z d r a v j e .

c) Smog

Smog je mešanica m e g l e in dima. P o j a v - lja se nad v e l i k i m i mesti, zlasti če so pogoste i n v e r z i j e . O nastanku smoga p o v z e - mam Hagen-Smitovo t e o r i j o iz leta 1952.

V času, ko se v zraku pojavlja smog so odkrili podnevi v e č ozona in oksidacijskih snovi v zraku. P o n o č i je bilo ozona zelo malo. T o dokazuje, da je njegov nastanek fotokemičen. S 02, N 02 in aldehidi a b s o r - b i r a j o sončne žarke z nizko valovno dol- žino in r e a g i r a j o z molekularnim kisikom v stomarni kisik. Količina atomarnega kisika je omejena zaradi povratne r e a k c i j e , kar pa ne v e l j a za NO2. NO2 pod v p l i - vom sončnih žarkov razpade na NO in ato- m a r n i kisik. Reakcija teh snovi (NO in O ) z molekularnim kisikom vodi k ozonu in r e g e n e r a c i j i NOg za ponovitev p r o c e s a . Če se ne uporabi za tvorbo solitrne kisline.

d) Radioaktivnost v zraku

Ta je s i c e r zelo majhna, vendar stalno

1 3

(16)

obstoji nevarnost kakšne n e s r e č e zaradi velike količine o r o ž j a , r e a k t o r j e v itd.

e ) V l i v na trdne m a t e r i a l e

T r a j n o s t kovinskih površin j e v industrijski a t m o s f e r i 2, 5 krat do 3 krat k r a j š a kot v čistem zraku. Podobno v e l j a tudi za zaščitne p r e m a z e . Zgradbe ne č r n i j o sa- mo zaradi navadnega odlaganja prahu, a m - pak to večkrat p o v z r o č a absorpcija SOg v zraku, ki se p o v e ž e s karbonati ž e l e z a v kameninah ob navzočnosti vode. (3)

Potrebno j e s p r e j e t i dejstvo, da je določe- na stopnja kontaminacije v industrijski družbi nujna. Določiti pa je treba toleran- tno raven za v s e polutante glede na na- slednje pogoje:

a) zmožnost a t m o s f e r e za s a m o p r e č i š č e - vanje;

b) zmožnost čistilnih naprav, vključno s t r o - ške;

c ) zmožnost človeka, da prenese določeno koncentracijo plinov in a e r o s o l o v b r e z posledic na z d r a v j u .

3) Meteorologija onesnaženja

S m e r , jakost in pogostost vetra i m a j o n a j - v e č j o v l o g o pri prenašanju onesnaženja v zraku. Čim v e č j a je hitrost v e t r a , tem manjše j e onesnaženje, če t r a j a e m i s i j a dalj Časa. D e l c i v zraku se prenašajo s srednjo hitrostjo vetra in padejo na tla v r a z l i č n i oddaljenosti od v i r a (dimnika).

R = H h

v Stokesov zakon

R. . . H. . . h. . . v . . .

r a d i j dosega d e l c e v višina dimnika hitrost vetra

hitrost padajočega delca

Enačba nam pove, da bodo delci padli tem dlje od dimnika, čim v e č j i sta hitrost v e - tra in višina dimnika. V e č j i delci bodo s e - veda padli b i ž j e dimnika. Čim v i š j i je dim- nik, tem manjša je koncentracija padajo- čih d e l c e v . K e r pa p r i vseh stavbah ni mo- goče zgraditi d o v l j visokih dimnikov, zato naj bi i m e l o vsako v e č j e mesto en v i r ogrevanja z visokim dimnikom. P r i višini

dimnika l o č i m o gradbeno in efektivno v i š i - no. Efektivna se s p r e m i n j a , ker je odvi- sna od v r e m e n a , sega pa do tiste s p r e - m e n l j i v e višine, ko se e m i s i j a ne g i b l j e več vertikalno n a v z g o r .

R a z l i k u j e m o dva glavna tipa dimnih dvigov, ki se pojavljata ob r a z l i č n i h vremenskih situacijah:

a) v r t i č a s t i tip (looping type) b) i n v e r z i j s k i tip ( F a m m i n g type)

B) O N E S N A Ž E N O S T Z R A K A V L J U B L J A - N I

1) Splošne poteze podnebja

Ljubljana l e ž i na dnu kotline, ki je z vseh strani obdana z g o r a m i . Podnebje je z m e r - no celinsko s p r e c e j š n j o količino padavin (1 400 m m ) . Značilne so kalme in tempe- raturne i n v e r z i j e , kar pomeni, da r e l a t i - vno majhna e m i s i j a p o v z r o č i veliko končen t r a c i j o onesnaženja. P o dežju se onesnaže- nje naglo zmanjša zaradi t e m e l j i t e g a spira nja o z r a č j a , nato pa se postopoma poveča.

Sneg p r e p r e č u j e vetrno e r o z i j o tal, če pa l e ž i dalj časa, dobi zaradi odlaganja s a j t e m n e j š o b a r v o . V o s r e d n j i Sloveniji so m e g l e p o g o s t e j š e kot na m o r j u ali v P a - nonski nižini. I n v e r z i j e so ugotavljali s temperaturnimi r a z l i k a m i med Ljubljano in Šmarno g o r o . M e s e c a januarja j e bilo ob 7 h z j u t r a j v L j u b l j a n i tudi do 10 o C hladnejše kot na Š m a r n i g o r i .

T i p i i n v e r z i j v L j u b l j a n i (4)

a) T i p i n v e r z i j e v gosti m e g l i pogosto no- v e m b r a in d e c e m b r a . Gosta megla j e ne- kakšen toplotni i z o l a t o r , p r e p r e č u j e inso- l a c i j o in r a d i a c i j o .

b) Jesenske i n v e r z i j e , pogoste avgusta in septembra, so b r e z m e g l e . P o d r o č j a na dnu kotlin so podvržena v ž a r e v a n j u in i z - žarevanju.

c ) Z i m s k i tip r a d i a c i j s k e m e g l e nastopi n a j v e č k r a t januarja. Megla se opoldne r a z - blini. Vertikalni temperaturni gradient j e pozitiven z j u t r a j ob 8h, to se p r a v i , da temperatura narašča z višino. Ob 10h do l i h se predznak s p r e m e n i ob 17 uri pa zopet postane pozitiven. Ponoči prevladu- je i z ž a r e v a n j e tal, temperaturna razlika med Ljubljano in Šmarno goro raste in doseže maksimum ob 6*1 z j u t r a j . P o son-

(17)

čnem vzhodu se p r o c e s obrne. Z vidika onesnaženja kratkotrajne jutranje m e g l e niso tako pomembne, ker dopoldne nastopi vertikalna cirkulacija. V L j u b l j a n i je bilo 138 dni s celodnevno m e g l o v 10 letih ali 14 na leto.

70% dni s celodnevno m e g l o j e združenih v 2 ali večdnevne p e r i o d e . Oljne substan- ce onesnaženega zraka t v o r i j o na k a p l j i - cah vode zaščitni o v o j in zato take težko izhlapijo tudi p r i nizki r e l a t i v n i v l a g i . ( 5 ) P o - udariti je treba, da v zimskih mesecih v 70% dni p r e v l a d u j e j o slabi v e t r o v i v nede- finirane s m e r i ali b r e z v e t r j e .

2) O N E S N A Ž E N O S T L J U B L J A N E a) M e r i t v e onesnaženosti

V Ljubljani m e r i j o t r i j e zavodi koncentra- c i j o onesnaženja, in s i c e r : H i d r o m e t e o r o - loški zavod SRS, Zavod SRS za v a r s t v o p r i delu in Zavod SRS za zdravstveno v a r s t v o . Skupno i m a j o 16 merilnih mest. Od o m e - njenih zavodov so na r a z p o l a g o naslednji podatki: P o v p r e č n e polurne in 24-urne koncentracije S 02 in dima in količina sedi — mentov na km2.

b) Letni potek onesnaženja

Ta je zelo i z r a z i t . Maksimalne koncentracije SO2 nastopajo p o z i m i , (kurjenje), m i - nimalne pa poleti. P o z i m i je večina dni V Ljubljani s koncentracijo nad 0,15 m g/m3

SO2, kar je dovoljeno. Absolutno n a j v e č j a m e r j e n a koncentracija je 2,37 mg S O ^ m3

januarja 1967, kar je šestnajstkrat nad do- voljenim p o v p r e č j e m . P r e s e ž e n e so bile tudi dovoljene koncentracije dima v zraku.

N a j v i š j e mesečne vrednosti usedlin so v zimskih in poletnih m e s e c i h . P o l e t i nastopi maksimum zaradi vetrne e r o z i j e , p o z i - m i pa zaradi kurjenja. Mesečna količina usedlin v januarju je t r i tone na 1 km kar je malo, s a j ima na p r i m e r Cincinnati 41 ton/km^. P o konimetrskih meritvah je šte- vilo vesnih delcev velikosti 0, l n do 5 n maksimalno v januarju, ko je 790 delcev v mililitru zraka, julija pa 200.

c ) Dnevni potek koncentracije SO2

Ugotavljali so ga po meritvah 2-urnih pov- prečkov. Je zelo i z r a z i t ; odvisen pa je od e m i s i j e S 02 in vremena.

Dnevni potek koncentracije S 02 decembra in januarja 1968, 69;

č as K o n c e n t r a c i j a

0 - 2 0, 31

2 - 4 0, 28

4 - 6 0, 3 5

6 - 8 0, 58

8 -10 0, 66

10 -12 0, 66

12 -14 0, 55

14 -16 0, 59

16 -18 0, 64

18 -20 0, 57

20 -22 0,43

22 -24 0, 33

Iz tabele vidimo, da lahko i z k l j u č i m o in- dustrijo, ki ni glavni p o v z r o č i t e l j , s a j o - bratuje ves dan in bi koncintracija SO2 m o - rala biti ves dan enakomerna. Jutranji maksimum lahko p r i p i š e m o številnim v i - r o m ogrevanja stanovanj, poslovnih p r o - s t o r o v in obrtnih delavnic ter prometu.

Dopoldanskemu zmanjšanju temperaturnih razlik med Ljubljano in Šmarno g o r o s l e - di dvig koncentracij, kar je posledica i z - ravnave koncentracije v p r i z e m n e m sloju zraka. Sekundarni maksimum ob 18h je

^posledica poslabšanih vremenskih r a z m e r d) Vpliv prometa

A v t o m o b i l izpušča 0, 14 do 5, 6 m3 i z p u - hov na minuto. Iz 1000 l i t r o v porabljene- ga g o r i v a dobimo 36 kg CO2, 24 do 28 kg ogljikovodikov, 6 do 18 kg dušikovih oksi- dov, 0, 6 kg aldehidov, 0, 24 kg organskih kislin, 0, 24 kg amoniaka in 36 g r a m o v t r - dnih d e l c e v ,(7)Izpušni plini pod vplivom sončne svetlobe p r e i d e j o k fotokemičnim p r o c e s o m , k j e r iz njih nastanejo r a z l i č n i produkti, kot ozon, aldehidi, ketoni itd.

N e k a t e r i p o v z r o č a j o tudi razpoke v avto- mobilksih plaščih. V L j u b l j a n i bi potrebo- vali še m e r i t v e svinca v zraku. P r o m e t onesnažuje ozko p o d r o č j e v centru in ob vpadnicah. Medtem ko je v centru v e č j i problem onesnaženost zraka, t r p i j o ljudje, ki stanujejo ob vpadnicah, p r e d v s e m z a r a - di hrupa.

e ) P r o s t o r s k a r a z p o r e d i t e v onesnaženosti 16 postaj za m e r j e n j e S 02 in dima ni do- v o l j za podrobno r a z p o r e d i t e v . Iz m e r i t e v l e - t e h pa je razvidno, da so bile Moste še leta 1965 n a j b o l j onesnažen p r e d e l m e -

1 5