P R I M E R I D O B R E P R A K S E PRI DELU Z R O M I NA M A D Ž A R S K E M POROČILO S POTOPISOM
U V O D
T r i d n e v n e g a strokovnega obiska na M a d ž a r s k e m sem se udeležila k o n e c o k t o b r a skupaj s predstav
niki različnih institucij v Sloveniji, ki se m e d d r u gim z a v z e m a j o tudi za boljšo kvaliteto življenja Romov. Srečanje sta o r g a n i z i r a l a D r u š t v o za ra
zvijanje p r e v e n t i v n e g a in prostovoljnega dela iz Ljubljane ( D R P P D ) in Partner's Hungary iz Bu
d i m p e š t e . Z b r a l a se n a s je p i s a n a d r u š č i n a - p e t R o m o v iz K r š k e g a , N o v e g a m e s t a , Č r n o m l j a , p r e d s t a v n i c i D R P P D , p r e d s t a v n i k o b č i n e Krško, učiteljici r o m s k i h o t r o k iz O S Leskovec pri Krš
k e m , p r e d s t a v n i c a P r a v n o informacijskega c e n t r a iz Ljubljane in p o d p i s a n a z V Š S D . S šoferjem Boštjanom, ki je obvladoval vožnjo z m i n i b u s o m , s m o hitro, a v a r n o prispeli v Pees, kjer s m o se namestili v u d o b n e hotelske s o b e . Stroške p r e n o čevanja in h r a n e sta velikodušno krila organizator
ja obiska. N a š organizacijski vodja in prevajalec je bil mladi Viktor, ki je rojen v bivši Jugoslaviji in o d l i č n o govori m a d ž a r s k o , saj že deset let biva v B u d i m p e š t i . H i t r o s m o se ujeli, začutili s k u p n o vez in s p o m i n e na stare čase v s k u p n i državi.
- ; Í P A R T N E R ' S H U N G A R Y "
P a r t n e r ' s H u n g a r y je n e v l a d n a organizacija, ki jo f i n a n č n o p o d p i r a j o številne m a d ž a r s k e in tuje civilne o r g a n i z a c i j e {Levi Strauss Foundation, Regional Environmental Centre, Public Foun
dation for the Hungarian Gypsies, k a n a d s k a am
b a s a d a , fundacija S o r o s , United States Institute for Peace ...). Njihova p r i m a r n a n a l o g a je reševa
nje konfliktov v vsakdanji p r a k s i d e m o k r a t i č n e d r u ž b e , vzpostavljanje novih d r u ž b e n o p o l i t i č n i h s t r u k t u r , izvajanje i z o b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v , ra
ziskovanje. Velik p o m e n posvečajo civilni d r u ž b i in n j e n e m u p r i s p e v k u k s k u p n o s t i . Fundacijo je leta 1994 ustanovila a m e r i š k a n e v l a d n a organiza
cija Partners for Democratic Change in ima pred
stavnike v številnih v z h o d n o e v r o p s k i h d r ž a v a h (na Poljskem, Č e š k e m , Slovaškem, v Bolgariji, na H r v a š k e m ...). Deluje v p o d p o r o d e m o k r a c i j a m , ki so preživele politično tranzicijo. Njihovo delo
vanje je o s r e d o t o č e n o na sodelovanje z lokalnimi s k u p n o s t m i , manjšinskimi s a m o u p r a v a m i (o t e m v nadaljevanju), manjšinskimi in m e d n a r o d n i m i organizacijami. Ž e nekaj let izvajajo številne p r o g r a m e v p r i d r o m s k i s k u p n o s t i na M a d ž a r s k e m ( i z o b r a ž e v a n j e , s v e t o v a n j e , z a s t o p a n j e ) . M e d zaposlenimi v fundaciji je tudi Rominja, študentka e k o n o m i j e , k a t e r e glavna naloga je delo z rom
skimi ž e n s k a m i in njihovimi d r u ž i n a m i , hkrati pa je tudi p r e d s e d n i c a o d b o r a za r o m s k o t e m a t i k o .
O B I S K I I N S T I T U C I J
Trije dnevi so v d o b r i d r u ž b i minili hitro in pri
j e t n o , a tudi n a p o r n o . Cele d n e v e s m o izkoristili za oglede številnih šolskih, izobraževalnih, social
nih, delavskih ustanov, še zlasti p a s m o bili impre
sionirani n a d u s t a n o v a m i , ki jih vodijo Romi sami.
C E N T E R Z A D E L O V P E C S U o Sprejela sta nas p r e d s t a v n i k a c e n t r a in n a m pred
stavila socialno politični položaj v 80-tih na Ma
d ž a r s k e m , ko so se pričele s p r e m e m b e d r u ž b e n o političnega sistema. V času socializma je bila stop
nja b r e z p o s e l n o s t i zelo nizka, tudi večina R o m o v je bila z a p o s l e n i h . V okrožju m e s t a Pees je prevla
dovala t e ž k a industrija z r u d n i k i , kjer so bih z d e l o m preskrbljeni izključno m o š k i , ženske pa so se z a p o s l o v a l e v p r o i z v o d n i h t o v a r n a h s teks
tilom ipd., k a t e r i h izdelki so bili del c e n e n e ponu
d b e na socialističnih trgih. R o m i so bili že takrat prikrajšani, saj so bili v primerjavi z d r u g i m i ne
kvalificiranimi delavci dosti slabše p l a č a n i . Po s p r e m e m b i d r u ž b e n o - p o l i t i č n e u r e d i t v e so vsi upali na boljše čase. Tudi R o m i so v novi d r u ž b i
videli p r i l o ž n o s t z a s e , d a bi se sami bolj aktivno vključevali v sfero javnega. Leta 1993 je n a Ma
d ž a r s k e m p r e v l a d a l o stanje globalne b r e z p o s e L n o s t i . R o m i in ž e n s k e so bili p r i zaposlovanju deležni sistemske diskriminacije, saj jih je bilo v tistem času m e d b r e z p o s e l n i m i največ. R o m i so se p o n o v n o zatekli v s t a r e tradicionalne obrti, kot so kovaštvo, predelava lesa, izdelovanje košar ipd.
Sredi 90-tih so n a M a d ž a r s k e m izvedli o b š i r n o raziskavo o položaju Romov, ki je le potrdila dom
n e v e o njihovem n i z k e m s o c i a l n e m in e k o n o m s k e m položaju. M e d njimi je vladala velika revšči
na, saj njihovi izdelki niso našli p r o s t o r a n a trgu.
R o m i so bili najštevilnejši p r e j e m n i k i socialne d e n a r n e p o d p o r e . Kot že r e č e n o , je m e d l e t o m a
1 9 9 0 in 1993 stopnja b r e z p o s e l n o s t i n a Madžar
s k e m dosegla vrh - v t r e h letih je ostalo b r e z dela 2 milijona ljudi, pri č e m e r so bili R o m i v večini.' Bivalne r a z m e r e R o m o v na M a d ž a r s k e m so zelo slabe, Z a p r i m e r j a v o s m o izvedeli, d a tri če
t r t i n e M a d ž a r o v živi v mestih, pri R o m i h p a je slika r a v n o o b r a t n a , k a r tri č e t r t i n e jih živi n a podeželju. Z a n i m a l o m e je, ali i m a m o čas obiskati k a k š n o o d r o m s k i h naselij, v e n d a r n a m organiza
torji o b i s k a niso imeli n a m e n a k a z a t i n e č e s a , n a k a r niso p o n o s n i . R o m s k e vasi so zelo m a j h n e , cestne p o v e z a v e so slabe, p o t i v r o m s k i h naseljih se t a m tudi k o n č a j o , n e vodijo n i k a m o r . Zdravst
v e n o stanje R o m o v n a M a d ž a r s k e m zbuja s k r b . Povprečna življenjska d o b a M a d ž a r o v je desedetje krajša o d e v r o p s k e g a p o v p r e č j a , R o m i p a živijo še 15 let m a n j od M a d ž a r o v . Torej je p o v p r e č n a življenjska d o b a m a d ž a r s k i h R o m o v k a r za 2 5 let nižja o d e v r o p s k e g a p o v p r e č j a . C e n t e r veliko dela n a vodenju p r o g r a m o v ozaveščanja R o m o v o čim bolj z d r a v e m n a č i n u življenja glede n a r a z m e r e , v k a t e r i h živijo. I z o b r a z b e n a raven je še v e d n o nizka. Raziskava je p o k a z a l a , d a s t o k r a t več N e r o m o v nadaljuje izobraževanje n a fakulte
tah kot p a Romov. Seveda n i z k a stopnja izobraz
b e vpliva n a nizko stopnjo z a p o s l e n o s t i R o m o v , v e n d a r se slika p o č a s i izboljšuje. C e n t e r za delo v Pecsu je samoiniciativno pričel i z o b r a ž e v a l n e p r o g r a m e in p r o g r a m e zaposlovanja R o m o v . Nji
h o v a strategija dela temelji n a p r i n c i p u p r e n o s a z n a n j nazaj v r o m s k o s k u p n o s t . To p o m e n i , d a R o m i , ki se udeležijo p r o g r a m o v izobraževanja in usposabljanja, svoje znanje v vlogi t. i. neformal
n e g a učitelja in vodje p r e n e s e j o nazaj v svoje oko
lje in vodijo p r o g r a m e v svojem okolju.
N a M a d ž a r s k e m je leta 1995 p a r l a m e n t sprejel u s t a v n o s p r e m e m b o , ki p r e p o z n a v a in s p r e j e m a
s k u p n e pravice manjšin. M a n j š i n a m n a M a d ž a r skem (romska, srbska, hrvaška, avstrijska) je o m o g o č e n o ustanavljanje lokalnih manjšinskih samo
uprav. S sprejetjem te s p r e m e m b e je M a d ž a r s k a p o s t a l a p r v a i z m e d bivših socialističnih držav, ki o m o g o č a m a n j š i n a m uveljavitev z n o t r a j nacio
nalnih meja z vzpostavitvijo novih lokalnih in tudi d r ž a v n i h manjšinskih struktur.^ V s a k i z m e d petih članov lokalne manjšinske s a m o u p r a v e ima svojo funkcijo - na p o d r o č j u izobraževanja, političnega z a s t o p a n j a , sociale, zaposlovanja in k u l t u r e .
Na C e n t r u za delo je R o m e iz Slovenije zani
m a l o , k a k o jim je u s p e l o dvigniti r a v e n zaposlo
vanja Romov. V Sloveniji n a m r e č že zavodi za zaposlovanje odslovijo R o m e , saj delodajalci že v n a p r e j postavijo p o g o j , d a n e b o d o zaposlili Ro
m a . O d g o v o r d i r e k t o r i c e je bil dokaj e n o s t a v e n . R o m o m , ki se izobrazijo in usposobijo n a C e n t r u , zagotovijo in najdejo d e l o v n o m e s t o , k a r je tudi njihova o s n o v n a naloga - p o s r e d o v a n j e d e l o v n i h mest. R o m i se zaposlijo v lokalni manjšinski vladi, v t o v a r n a h ipd. F i n a n č n o p o m a g a j o tudi R o m o m pri spodbujanju s a m o z a p o s l o v a n j a , jim ponujajo i z o b r a ž e v a n j e na t e m p o d r o č j u . E n o t a k i h s a m o stojnih podjetij s m o p o z n e j e tudi obiskali, j
R O M S K I C E N T E R Z A K U L T U R O I N S P L O Š N O I Z O B R A Ž E V A N J E V P E C S U C e n t e r je bil ustanovljen leta 1989 n a p o b u d o civilnih iniciativ. D a n e s šteje 8 0 0 članov in sode
luje z več kot sto organizacijami in z d r u ž e n j i v regiji. P r i m a r n i cilj c e n t r a je vzpostavitev politič
nih, k u l t u r n i h in izobraževalnih pogojev za R o m e iz regije. K m a l u so člani c e n t r a ustanovili tudi R o m s k i studio u m e t n o s t i , ki d a n e s z d r u ž u j e rom
ske u m e t n i k e , k a t e r i h na o b m o č j u Baranye ni ma
lo. O r g a n i z i r a j o številne razstave izdelkov, izdaja
jo i l u s t r i r a n o revijo. Z d r u ž e n j e t u d i f i n a n č n o p o d p i r a u m e t n i k e ( n a k u p materiala), saj so m n o g i R o m i v finančni in socialni stiski. V s a k o leto šti
p e n d i r a j o m l a d e g a r o m s k e g a u m e t n i k a , ki osvoji p r v o m e s t o n a t e k m o v a n j u za najboljši u m e t n i š k i i z d e l e k . Sodelujejo p r i o r g a n i z i r a n j u r o m s k i h o b r t i (pletenje košar, izdelovanje žlic) in razstav
ljajo izdelke. Ustanovili so tudi d r u g a z d r u ž e n j a - Klub r o m s k o - m a d ž a r s k e g a prijateljstva. R o m s k i m e t o d o l o š k i center, r o m s k e folklorne s k u p i n e , g l a s b e n e in p l e s n e s k u p i n e . Klub srednješolske r o m s k e m l a d i n e , p o l e t n e t a b o r e , izdali so Biblijo v r o m s k e m jeziku, r a z n e zbirke p e s m i , z g o d b i c ,
o d leta 1 9 9 8 p a letno prirejajo S p o m l a d a n s k i fe
stival R o m o v iz Baranye. C e n t e r financirajo števil
ne n i z o z e m s k e fundacije in o b č i n a Pees. Z d r u ž e nje je vzpostavilo vez in izmenjavo t u d i z ostalimi manjšinskimi s k u p n o s t n i m i centri. E d e n takih je leta 1 9 9 5 u s t a n o v l j e n a S l u ž b a za s p o d b u j a n j e p r a v n i h pravic in interesov, ki p o n u j a R o m o m p r a v n o p o m o č , p r a v n o z a s t o p n i š t v o .
E T N I Č N A G I M N A Z I J A 4 I N D I J A Š K I D O M G A N D H I V P E C S U
E t n i č n a gimnazija je bila u s t a n o v l j e n a leta 1994 z n a m e n o m i z o b r a ž e v a n j a m l a d i n e , ki je o d p r t a za nova z n a n j a in čuti m o č n o vez d o svoje s k u p nosti in m a t e r i n š č i n e , jim o m o g o č i t i k v a l i t e t n o i z o b r a z b o , kot so jo deležni njihovi n e r o m s k i vrst
niki, h k r a t i p a jim o m o g o č i t i šolanje v šoH p o so
r o d n i h p r o g r a m i h ostalih m a n j š i n s k i h šol n a Ma
d ž a r s k e m . Šolanje traja 4 aH 6 let s p o u d a r k o m n a u č e n j u jezikov. Po p r o g r a m u za e t n i č n e manj
šine se l a h k o u č e n c i učijo o b e h jezikov, ki jih govorita r o m s k i manjšini n a Madžarskem.^ V t e m šolskem letu obiskuje gimnazijo 2 3 2 R o m o v , ki imajo m o ž n o s t bivati v bUžnjem dijaškem d o m u . Ta ima u s t r e z n o o p r e m l j e n e p r o s t o r e za šolske in izvenšolske dejavnosti ( š p o r t n a d v o r a n a , raču- nalnica, knjižnica, s o b a za izdelovanje tradicio
nalnih r o m s k i h izdelkov). Leta 2 0 0 0 je m a t u r i r a l a p r v a generacija gimnazije, polovica o d t e h se je vpisala n a različne fakultete. Gimnazija zaposluje tudi dve socialni delavki, ki s k r b i t a za socialno p r i k r a j š a n e d r u ž i n e u č e n c e v in jim p o p o t r e b i p o m a g a t a . f;i; п j ! - - а : о с K Ì , - ' ^ V ' Í , , ^ - . : ! ; Ч = ;
F A K U L T E T A V P E C S U ^ ;
Ogledali s m o si fakulteto, ki je edini p r i m e r fakul
tete n a M a d ž a r s k e m z o d d e l k o m za romologijo.'*
N a o d d e l k u so z a p o s l e n e p r o f e s o r i c a in tri učite
ljice, i z m e d k a t e r i h je e n a Rominja, ki p o u č u j e š t u d e n t e r o m s k i jezik in slovnico. N a t e m o d d e l k u se vsi š t u d e n t i učijo r o m š č i n e (ne glede n a svojo e t n i č n o p r i p a d n o s t ) , t a k o d a n a k o n c u obvladajo vsaj o s n o v e . O d d e l e k ima stik s 4 0 r o m s k i m i štu
denti, ki študirajo na različnih s m e r e h na tej fakul
teti. P r e d štirimi leti, ko se je o d d e l e k u s t a n o v i l , se je večkrat dogajalo, d a so se R o m i že na z a č e t k u študija prestrašili o b v e z n o s t i in velikega m e s t a ter p r e n e h a l i študirati. Sedaj so jim v o p o r o starejši
r o m s k i in n e r o m s k i vrstniki v o r g a n i z i r a n i pod
p o r n i skupini. Vsem R o m o m n a o d d e l k u za r o m o - logijo tajnica, ki je tudi s a m a R o m k a , že p r e d vpi
s o m n a fakulteto d a številne informacije o študiju, bivanju, štipendiranju (vsi R o m i , ki so se vpisali n a f a k u l t e t o , p r e j e m a j o d r ž a v n o š t i p e n d i j o ali štipendijo iz fundacije S o r o s ) . O d d e l e k p o s k r b i t u d i za informiranje r o m s k i h srednješolcev p o d r ž a v i o p o m e n u in m o ž n o s t i h študija. Ž e dve leti p r e d k o n c e m srednje šole p r i č n e j o p r o g r a m e informiranja r o m s k i h dijakov in njihovih d r u ž i n o študiju. N a o d d e l k u s m o se pogovarjah v p r o s t o r i h knjižnice, p r i č e m e r s e m bila i m p r e s i o n i r a n a n a d založenostjo knjižnih polic z izdajami v r o m s k e m jeziku. V oči mi je p a d e l Saint-Exu- peryjev Mali princ (meni najprisrčnejša knjiga) v r o m š č i n i . Veliko del je p r e v e d e n i h , nekaj p a je t u d i r o m s k i h avtorjev p e s m i , z g o d b . Š t u d e n t o m je v p o m o č r o m s k o - m a d ž a r s k i slovar. Veliko knjig v r o m š č i n i je tudi p o d r u g i h šolah v državi.^
Z a n i m a l o m e je ali je n a M a d ž a r s k e m raz
širjena segregacija r o m s k i h o t r o k v h o m o g e n e r o m s k e o d d e l k e in o s n o v n e šole s p r i l a g o j e n i m p r o g r a m o m , kot je to p o g o s t a p r a k s a v Sloveniji.^
Izvedela s e m , da se n a M a d ž a r s k e m r o m s k i otroci n e šolajo v l o č e n i h o d d e l k i h v r e d n i h o s n o v n i h šolah, so p a p o g o s t o deležni nižjih kriterijev in z a t o o b k o n c u šolanja nimajo e n a k i h m o ž n o s t i za nadaljevanje šolanja n a višji stopnji. O d d e l e k za r o m o l o g i j o sodeluje tudi z o r g a n i z a c i j o N e k i . V s a k o leto n a o d d e l k u z b e r e j o z g o d b e R o m o v , ki pričajo o p r i m e r i h e t n i č n e diskriminacije in o d r u g i h kršitvah človekovih p r a v i c . O r g a n i z a c i j a N e k i objavi z g o d b e v knjižni izdaji Bele knjige in jih razdeli p o šolskih knjižnicah, fakultetah, orga
nizacijah p o državi.
M - L E S A R S K O P O D J E T J E ^risur.
Odpravili s m o se tudi v nekaj kilometrov oddaljen kraj Siklos, kjer n a s je p r i č a k a l d i r e k t o r podjetja za p r e d e l a v o in o b d e l a v o lesa. To je delavnica n a o b r o b j u vasi in zaposluje 2 5 R o m o v . Je v p r v e m letu delovanja, z a t o še v e d n o deluje s p o m o č j o f i n a n č n e p o d p o r e fundacije, ki je p r i s p e v a l a pri gradnji in o p r e m i te 60-milijonske n a l o ž b e , p r a v t a k o p a z a p o s l e n i p r e j e m a j o f i n a n č n o p o m o č lo
kalnega U r a d a za delo in N a c i o n a l n e g a etničnega fonda. Lokacija in zemljišče sta bila d a r o b č i n e . Z a e n k r a t še ne ustvarjajo d o b i č k a , saj je proizvod
nja lesenih palet in lesenih izdelkov p o n a r o č i l u
m a j h n a . S p r v a so delali celo z a s t o n j . D i r e k t o r podjetja, ki je tudi s a m R o m , je p o u d a r i l p o m e n takega dela v s k u p n o s t i . Plače delavcev so sicer še v e d n o nizke, saj 5 0 — 7 0 . 0 0 0 forintov m e s e č n o izplača fundacija, ki jih je p r v a p o d p r l a v gradnji.
D o b r e strani takega projekta zaposlovanja R o m o v so p o b e s e d a h vodje firme v t e m , d a se delavnica nahaja n a obrobju vasi, kjer se R o m i počutijo bolj d o m a č e kot p a v velikem m e s t u , d a se povezujejo tudi s širšo s k u p n o s t j o , saj se njihovi p r o i z v o d i vračajo v okolje (poleg p r e d e l a v e lesa v a š č a n o m podarjajo n e i z k o r i š č e n e o s t a n k e d r e v e s n e skorje, k a r je u p o r a b n o za kurjavo ali pokrivanje zemlje).
V n a č r t u imajo razširitev p r o g r a m a v izdelavo b i o b r i k e t o v iz d r e v e s n e skorje. P r e d e n so začeli delovati, so se s p o p a d a l i s številnimi t e ž a v a m i in m o č n o k o n k u r e n c o - 6 0 % površine lokalnega ob
močja p o k r i v a g o z d , z a t o je g o z d a r s t v o in lesar
stvo poglavitna p a n o g a m n o g i h okoličanov. R o m i so bili sprva d e l e ž n i tudi številnih nesoglasij n a r a č u n svoje etnične p r i p a d n o s t i . Kljub t e m u vztra
jajo, saj imajo veliko p o d p o r o v r o m s k i lokalni s a m o u p r a v i , ki je m o s t pri pogajanjih s finančnimi viri.
D I J A Š K I D O M
N a d r u g e m k o n c u m a j h n e vasice ž e šest let stoji dijaški d o m , kjer t r e n u t n o p r e b i v a 4 0 R o m o v z o b r o b j a m e s t a Pees. D o m je bil zgrajen z n a m e n o m spodbujanja nadaljevanja šolanja Romov. N a M a d ž a r s k e m so še p r e d desetletjem r e d k i R o m i obiskovali srednje šole. Ti redki R o m i so se srečali z d o d a t n o o b r e m e n i t v i j o - z o d h o d o m o d d o m a . Večina r o m s k i h naselij n a M a d ž a r s k e m n a m r e č e n a k o kot v Sloveniji leži n a o b r o b j u mest, vasi, o b g o z d o v i h , kjer se končajo ceste. R o m i niso vajeni življenja v velikih m e s t i h , z a t o so jim z izgradnjo dijaškega d o m a omogočili bolj d o m a č e bivanje. Tudi zaposleni v d o m u so v e č i n o m a Romi ( k u h a r i c e , čistilke, vzgojiteljica), tako d a imajo šolarji m o ž n o s t p o g o v o r o v z osebjem v m a t e r n e m jeziku, k a r jim p o m e n i še večji o b č u t e k d o m a č nosti. Dijaki imajo v d o m u u r e j e n e lastne s o b e , d n e v n e p r o s t o r e , kuhinje, kar jim daje p r i l o ž n o s t samostojnejšega življenja. T e d e n s k o se srečujejo n a s e s t a n k i h in si razdelijo o b v e z n o s t i . S a m i ure
jajo n o t r a n j o s t d o m a in njegovo okolico. Njihov način bivanja s e m r a z u m e l a kot obliko bivanja v stanovanjski skupini, kot jih p o z n a m o tudi v Slo
veniji. Velik p o m e n dajejo tudi vlogi staršev, pri
rejajo m e s e č n a s k u p n a srečanja. Kljub o t r o k o v e m o d h o d u o d d o m a starši še v e d n o ohranijo primar
n o vlogo v p r o c e s u socializacije, saj spodbujajo o t r o k e k čim p o g o s t e j š e m u vračanju v m a t i č n o okolje. Dijaški d o m jim daje le bolj u r e j e n e pro
store in o r g a n i z i r a n o u č n o p o m o č , Vzgojitelj, ki n a m je predstavil d o m , je p o u d a r i l , d a gre za sku
p i n s k o delo dijakov, staršev in vzgojiteljev (v t e m z a p o r e d j u ) , z n a m e n o m , d a o t r o c i končajo šola
nje. V šestih letih obstoja tega d o m a so vsi R o m i , ki so živeli v d o m u , končaH s r e d n j o šolo in se zaposlili ali p a vpisali n a fakultete. V e n d a r je t r e b a za tak n a p r e d e k začeti ozaveščati o t r o k e in njiho
ve starše že zelo z g o d a j . Vzgojitelji dijaškega do
m a že dve leti p r e d k o n c e m o s n o v n e šole prirejajo za r o m s k e d r u ž i n e v o s n o v n i h šolah in r o m s k i h naseljih motivacijske p r o j e k t e za nadaljevanje šo
lanja njihovih o t r o k . Dijaški d o m f i n a n č n o p o d pirajo s r e d s t v a iz tujine ( n i z o z e m s k a a m b a s a d a , a m e r i š k a fundacija S o r o s ) , del s r e d s t e v p a prej
mejo tudi iz n a c i o n a l n i h fondov, o d Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za socialo, Slednje jih m o č n o p o d p i r a pri plačilu številnih šolskih uč
benikov, t e l o v a d n e o p r e m e , p o t o v a n j . Njihov cilj je razširiti m r e ž o p o d o b n i h d o m o v p o celi državi, v e n d a r b o za to p o t r e b n a stabilnejša f i n a n č n a p o d p o r a .
- O B Č I N A N A G Y K A N 1 Z S A Z a d n j i d a n n a š e g a o b i s k a n a M a d ž a r s k e m n a s je sprejel ž u p a n o b č i n e N a g y k a n i z s a . P o z d r a v i l n a s je z b e s e d a m i , o b k a t e r i h so se R o m o m iz Slove
nije zasvetile oči, d a je p o n o s e n na cigansko manj
šino v občini. Predstavil n a m je p o l i t i č n o sliko R o m o v n a M a d ž a r s k e m in p o l o ž a j m a n j š i n e v občini, v kateri deluje e n a o d r o m s k i h manjšinskih s a m o u p r a v . Poudaril je, d a je z a k o n o d a j a p o d l a g a za njihovo delo, v e n d a r je ta m e s t o m a pomanjklji
va.^ Kjer je v o b č i n a h p o s l u h za R o m e bolj soču
ten, je f i n a n č n a p o d p o r a večja kot p a d r u g j e , kjer ljudje n a položajih, ki imajo m o č , n e u p o š t e v a j o r o m s k e etnične s a m o u p r a v e e n a k o v r e d n o z osta
limi manjšinskimi s a m o u p r a v a m i na M a d ž a r s k e m (srbska, h r v a š k a , avstrijska). Po p o d r o b n e j š e m p r e b i r a n j u m a d ž a r s k e g a z a k o n a o m a n j š i n a h s e m tudi s a m a ugotovila, da z a k o n ni p i s a n n a k o ž o R o m o m , k a t e r i h težave so bolj eksistencialne, so
cialne in n e toliko k u l t u r n e . P r e d s e d n i c a l o k a l n e r o m s k e s a m o u p r a v e je p o u d a r i l a , d a v času, ko je sprejela to vlogo, s a m a kot R o m k a še ni bila
dovolj i z o b r a ž e n a , i n f o r m i r a n a , s p o s o b n a za to vlogo. Večina R o m o v ni imelo z a d o s t n e g a znanja za vodenje r o m s k e vlade. Luknja v z a k o n u je tudi nejasno definirano p o d r o č j e financiranja romskih projektov. Z a t o veliko r o m s k i h lokalnih s a m o u p r a v deluje na p o d l a g i d o b r i h o s e b n i h o d n o s o v z ljudmi, ki imajo m o č o d l o č a n j a . F i n a n č n a pod
p o r a p o s a m e z n e r o m s k e l o k a l n e s a m o u p r a v e je torej o d v i s n a o d tega, k a k o so R o m i v d o l o č e n i l o k a l n i s k u p n o s t i s p o š t o v a n i . T a k o je l a h k o p o d p o r a v eni občini d e s e t k r a t večja kot v d r u g i .
Nagykanizsa je zgleden p r i m e r d o b r e g a in spo
štljivega sodelovanja z r o m s k o s k u p n o s t j o . Obči
na jim daje več pravic, kot jih p r e d p i s u j e z a k o n o m a n j š i n a h . G r e za t. i. p o z i t i v n o diskriminacijo.
Razvijajo in financirajo p r o g r a m e zaposlovanja za R o m e . R o m s k i lokalni s a m o u p r a v i so odstopili z a p u š č e n o h i š o , kjer so R o m i uredili p r o s t o r e sedanjega D r u ž b e n e g a d o m a , ki s m o si ga tudi ogledali, kjer člani r o m s k e lokalne s a m o u p r a v e izvajajo svoje n a l o g e .
) P O V Z E T E K N a poti p r o t i d o m u s m o bili še bolj r a z p o l o ž e n i . Ugotavljali s m o , v č e m se razlikujejo m o ž n o s t i R o m o v m e d t e m a d v e m a sosednjima d r ž a v a m a . N a m e s t o sklepa navajam nekaj misli, ki s m o jih oblikovali skupaj z Romi:
• Podlaga za k a k r š n o koli delovanje, sodelova
nje z r o m s k o etnico m a n j š i n o je z a k o n o d a j a , ki je specifična, p i s a n a n a k o ž o R o m o m in njihove
m u n a č i n u življenja z u p o š t e v a n j e m vseh njihovih bivanjskih r a z s e ž n o s t i (jezikovno, bivanjsko, kul
t u r n o , zdravstveno ipd.) - v Sloveniji ni n i k a k r š n e z a k o n o d a j e za R o m e , o m e n j e n i so le v s e d m i h p o d r o č n i h zakonih.^ M a d ž a r s k a č r p a precejšnjo f i n a n č n o p o d p o r o iz tujih virov (tuje a m b a s a d e , fundacije).
• P o u d a r e k je na s k u p n o s t i - projekti so za
stavljeni t a k o , da se izboljšuje življenje v r o m s k i s k u p n o s t i , da se znanje vrača nazaj v s k u p n o s t , zagotavljajo se nova delovna m e s t a v okolju, kjer živijo R o m i .
• Številni so finančni viri iz tujine, o č e m e r bi lahko tudi Slovenija bolje izkoristila svoj p o l o ž a j . Spela Vrh
P O R O Č I L O OPOMBE
' D a n e s je populacija prebivalstva n a M a d ž a r s k e m o k r o g 10 milijonov, o d tega o k r o g 8 0 0 . 0 0 0 Romov.
To so sicer n e t o č n i p o d a t k i , saj se o b p o p i s u prebivalstva t a k o n a M a d ž a r s k e m kot tudi v Sloveniji dogaja, d a se vsi R o m i n e opredelijo za R o m e . Tudi C e n t e r za delo ne r a z p o l a g a s t o č n i m številom b r e z p o s e l n i h Romov, saj ne vodi l o č e n e e v i d e n c e , k a r imajo za n e g a t i v n o diskriminacijo, A> - s ? *
^ Poleg l o k a l n e manjšinske s a m o u p r a v e , ki jo sestavlja p e t članov, imajo R o m i pravico u s t a n o v i t i tudi d r ž a v n o manjšinsko s a m o u p r a v o . Prvo leto p o sprejetju u s t a v n e s p r e m e m b e je bilo izvoljenih 8 1 0 lokalnih manjšinskih s a m o u p r a v n a M a d ž a r s k e m , o d tega več kot 4 0 0 r o m s k i h . V l a d a je u s t a n o v i l a Nacionalni etnični manjšinski fond, s k a t e r i m finančno p o d p i r a o s n o v n o izobraževanje in usposabljanje manjšin.
' N a M a d ž a r s k e m živita dve r o m s k i manjšini, ki govorita dva različna dialekta. E n a s k u p i n a R o m o v je m a d ž a r s k a , d r u g a s k u p i n a p a prihaja iz R o m u n i j e ( s k u p i n a Bejaš).
Romologijo je m o g o č e študirati le p o n a č i n u študija A+B, k a r p o m e n i , d a m o r a p o l e g romologije š t u d e n t v z p o r e d n o študirati še e n o smer, lahko p a vpiše študij romologije p o d i p l o m i .
^ V Sloveniji v večini šolskih knjižnic ni r o m s k e l i t e r a t u r e . V šolskih knjigah in u č b e n i k i h R o m i kot p r i p a d n i k i manjšinskega n a r o d a niso o m e n j e n i , č e p r a v so se n a slovenska d a začeli m n o ž i č n o priselje- vati že v 17. stoletju. Poskusi za učenje m a t e r i n e g a jezika m e d r o m s k o s k u p n o s t j o niso naleteli n a p l o d n a tla, v s e b i n e , ki bi vključevale r o m s k o k u l t u r o in tradicijo, p a niso del u č n i h n a č r t o v šol. V u č n e m p r o g r a m u za o s n o v n e šole ni p r a k t i č n o n o b e n i h z R o m i p o v e z a n i h vsebin. Izjema je u č b e n i k za 7. r a z r e d s k r a t k i m t e k s t o m in fotografijo s k u p i n e Romov. R o m i so v p e s m i predstavljeni z nega
tivnim t o n o m v smislu R o m = tat. Nekaj R o m o v v Sloveniji je izdalo svoje p e s n i š k e z b i r k e , z g o d b e , a so knjigarne s temi deli r e d k o z a l o ž e n e .
^ V Sloveniji je bilo v š o l s k e m letu 1 9 9 8 / 9 9 v t. i. p o s e b n e šole n a p o t e n i h 10-krat več r o m s k i h o t r o k kot n e r o m s k i h . Ravnatelj neke p r e k m u r s k e o s n o v n e šole s prilagojenim p r o g r a m o m je izrazil zadovolj
stvo n a d velikim številom r o m s k i h o t r o k v njegovi šoli, saj bi v n a s p r o t n e m p r i m e r u m o r a l i p r o g r a m z a r a d i nizkega vpisa o p u s t i t i . R o m e kategorizirajo v p o s e b n e šole najpogosteje z i z g o v o r o m , d a n e r a z u m e j o slovenskega jezika.
^ Nova z a k o n o d a j a za manjšine n a M a d ž a r s k e m je za s a b o pustila tudi številne konflikte. Cilji in sodelovanje m e d lokalno oblastjo in manjšinami niso jasno definirani. To n e k a t e r i občinarji izkoriščajo v p r i d manjšini, d r u g i p a v p r i d večini.
* Z a primerjavo navajam p o d a t e k o italijanski in m a d ž a r s k i n a r o d n i s k u p n o s t i v Sloveniji, ki i m a t a u r e j e n status v u s t a v n e m členu in v 41 p o d r o č n i h z a k o n i h .
