• Rezultati Niso Bili Najdeni

AkAdemizAcijA sociAlnegA delA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "AkAdemizAcijA sociAlnegA delA"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

155

AkAdemizAcijA sociAlnegA delA

u v o d n i k

delitvah sta jo dobili članici akademskega sveta in sonosilki dveh predmetov študija v okviru Indosowa: profesorica Shulamit Ramon (leta 2008) in profesorica Silvia Staub-Bernasconi (leta 2010).

Med ustanavljanjem študija se nismo za- vedali, da mednarodnega študija socialnega dela ni bilo nikjer v Evropi in da spet – kot na številnih drugih področjih – orjemo ledino, a tokrat na mednarodnem prizorišču. Zato smo dosežke ob akreditaciji študija obeležili z veliko mednarodno konferenco »Global Crisis in/and Social Work: The Ambiguities and Challenges« v Ljubljani. Udeležili so se je profesorji in doktorandi z vsega sveta (od Ukrajine do Japonske), odprtje pa so počastili trije »redovi« slovenske pedagoško-znanstve- ne javnosti: tedanja rektorica dr. Kocijančič, minister s področja sociale prof. Svetlik in direktor nacionalne agencije za raziskovalno dejavnost dr. Demšar. Članki, ki jih vsebuje ta številka, so bili večinoma predstavljeni prav na inavguralni konferenci.

A to je bilo tudi vse, saj na dosežek ni bila pozorna niti domača akademska jav- nost, kaj šele univerza (ki je tedaj prav tako ustanavljala doktorsko šolo). Celo v domači hiši, na Fakulteti za socialno delo, smo bili večkrat tujek kot paradni konj. A opazila nas je mednarodna akademska javnost, tako da smo novembra 2009 dobili veliko nagrado za odličnost in za izjemne dosežke na področju mednarodnega socialnega dela, ki jo podeljuje ameriški Nacionalni svet za izobraževanje na področju socialnega dela (National Council of Social Work Education – CSWE). Od tedaj so minila skoraj tri leta in za nami so tri doktorske Tematska številka ima dolgo in nezane-

marljivo zgodovino. Njen namen je obeležiti večletne napore za ustanovitev prvega med- narodnega študija socialnega dela in socialne politike, saj so njegovi zametki nastali prav na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, in sicer leta 2005. Takrat smo s podporo Evropske unije (mednarodni projekt Socrates-Erasmus Curriculum Development Project, 2005–2009) začeli ustanavljati konzorcij šol za socialno delo. To so danes partnerske visokošolske ustanove doktorskega programa. Razvijati pa smo začeli tudi skupno vizijo in sàmo vsebino doktorskega programa.

Spraševali smo se, kaj resnično pomeni mednarodni študij in kaj določa njegovo iden- titeto. Je dovolj, da ima doktorand/doktorandka velik raziskovalni interes, ki bo pomenil izvirni prispevek k znanosti socialnega dela, ali pa so potrebne tudi družbena kritičnost, osebna zavzetost in sposobnost za primerjalno razisko- vanje? Odločili smo se za slednje: kritičnost, zavzetost in primerjalno perspektivo. Študij smo poimenovali Indosow – International doctoral studies in social work.

V letih 2005–2009 so se nam pridružili profesorice in profesorji z uglednimi dosežki in nazivi, za študij pa se danes zanimajo dok- torandi z vsega sveta ter nove univerze, ki se želijo pridružiti konzorciju. Nikjer na svetu ni programa, v katerem bi predavali in bili stalni članici akademskega sveta kar dve prejemnici najvišje mednarodne nagrade v socialnem delu Katherine Kendall (nekakšna Nobelova nagrade s področja socialnega dela), ki jo vsaki dve leti podeljuje Mednarodna zveza šol za socialno delo (IASSW). Pri zadnjih dveh po-

(2)

156

Uvodnik

šole Indosow, na katerih smo izvajali skupni doktorski program v mednarodnem kontekstu in na katerih so se vsako leto na 14-dnevnem intenzivnem delu srečali profesorji in dokto- randi z evropskih in zunajevropskih univerz.

Ni naključje, da smo kot uvodni znanstveni članek uvrstili prispevek prof. Staub-Berna- sconi, saj nas uvede v razmislek o trojnem mandatu socialnega dela, o odgovornosti so- cialnih delavk v današnjem svetu in o kritični perspektivi, ki ji je namenjen študij Indosow.

Darja Zaviršek

programski vodja indosow Ana Marija Sobočan

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

klJuČne Besede: ekonomizacija socialnega dela, politično socialno delo, etika v socialnem delu, država blaginje, socialna politika.. christian stark je magister teologije

Odsotnost etničnih diskurzov v socialnem delu v Sloveniji zaradi kratkega študij- skega programa v sistemu izobraževanja za socialno delo.. V Sloveniji se je sprva uveljavil

Socialno delo bi moralo vedno gledati na individualne probleme ljudi tudi širše v družbe- nopolitičnem kontekstu in delovati na različnih ravneh, ne samo v odnosu do uporabnikov,

Ključne besede: teorija socialnega dela, interakcijska teorija socialnega dela, veščine socialnega dela, veda o socialnem delu.. Liljana Rihter

del, spec, supervizije, predava uvod v socialno delo, socialno delo s starimi ljudmi, supervizijo v socialnem delu in mreže in storitve socialnega varstva na Visoki šoli za

Terminološka vprašanja niso nikakršna posebnost socialnega dela, saj so začilna tudi za druge profesije; posebnost pa je, da so ta vprašanja v socialnem delu vsaj štirikrat

Če ne reagiramo na izkrivljeno prikazovanje socialnega dela v družbi, pristajamo na stereotip o tem, da imajo ljudje, ki govorijo proti nam, več znanja o socialnem delu in da

V drugem delu (Ronnby 1981, str.292) sem obširneje obravnaval nazore socialne pedagogike v zvezi s skupnostnim in skupinskim delom, ki naj bi vodila do strukturalnih spre- memb