BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Iztok POLANŠEK
ANALIZA OKOLJSKIH PARAMETROV V SISTEMU REJE GOVEDA NA KOMPOSTU
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij – 2. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Iztok POLANŠEK
ANALIZA OKOLJSKIH PARAMETROV V SISTEMU REJE GOVEDA NA KOMPOSTU
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij – 2. stopnja
ANALYSIS OF ENVIRONMENTAL PARAMETERS IN COMPOST BEDDED PACK BARNS FOR CATTLE
M. SC. THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2021
IV
Magistrsko delo je zaključek Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Znanost o živalih. Delo je bilo opravljeno na Katedri za znanosti o rejah živali.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorico magistrskega dela imenovala izr. prof. dr. Marijo Klopčič.
Recenzent: doc. dr. Silvester Žgur
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Andrej LAVRENČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: izr. prof. dr. Marijo KLOPČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: doc. dr. Silvester ŽGUR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum zagovora:
V
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du2
DK UDK 636.2(043.2)=163.6
KG govedo, krave, molznice, kompostni hlevi, mikroklima, okoljski parametri AV POLANŠEK, Iztok, dipl. ing. kmetijstva-zootehnike (UN)
SA KLOPČIČ, Marija (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Magistrski študijski program 2. stopnje Znanost o živalih
LI 2021
IN ANALIZA OKOLJSKIH PARAMETROV V SISTEMU REJE GOVEDA NA KOMPOSTU
TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja) OP XIV, 62 str., 2 pregl., 60 sl., 3 pril., 36 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Velik problem na govedorejskih kmetijah, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, predstavlja mikroklima hleva za krave molznice. Za zagotavljanje dobrega počutja in zdravja živali so izjemno pomembni optimalna temperatura, vlaga, kakovost in pretok zraka. V okviru Era-Net FreeWalk projekta smo spremljali parametre mikroklime na štirih govedorejskih kmetijah v Sloveniji. Analizirali smo podatke o temperaturi, vlagi, izračunali temperaturno-vlažnostni indeks (TVI) in proizvodne rezultate dveh kmetij, ki se ukvarjata s tržno prirejo mleka. Namen naloge je bil analiza parametrov mikroklime v dveh različnih sistemih namestitve živali:
kompostni hlev v primerjavi s hlevom na prosto rejo z ležalnimi boksi. Naredili smo tudi analizo parametrov mikroklime zunaj in znotraj hleva. Pri kravah molznicah in dojiljah smo izvedli meritve v kompostnem hlevu in hlevu z ležalnimi boksi.
Mesečno povprečje temperature v hlevu od avgusta 2018 do septembra 2020 se je gibalo med 0 in 25 °C. V istem obdobju je bila povprečna mesečna vlažnost v hlevih med 68 in 97 %. Na podlagi temperature in vlažnosti je bil izračunan povprečni TVI, ki se je gibal med 33 in 73. V kompostnem hlevu za krave molznice je bil TVI podoben kot zunaj hleva. Ugotovili smo, da na mikroklimo hleva vpliva več dejavnikov, ki so ključnega pomena pri načrtovanju izgradnje hleva in kasnejšem upravljanju reje. Eni izmed njih so gostota živali na m2, površina odprtih sten in zračenje. Opazili smo tudi razlike v parametrih mikroklime na posameznih področjih znotraj istega hleva.
VI
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Du2
DC UDC 636.2(043.2)=163.6
CX cattle, dairy cows, compost bedding, microclimate, environmental parameters AU POLANŠEK, Iztok
AA KLOPČIČ, Marija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Master Study Programme in Animal Science
PY 2021
TI ANALYSIS OF ENVIRONMENTAL PARAMETERS IN COMPOST BEDDED PACK BARNS FOR CATTLE
DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes) NO XIV, 62 p., 2 tab., 60 fig., 3 ann., 36 ref.
LA sl Al sl/en
AB The biggest problem on dairy farms is the microclimate in the barns. Optimal temperature, humidity, air quality and air flow are extremely important for the well- being and health of the animals. As part of the project Era-Net FreeWalk, we monitored the microclimate parameters of four cattle farms in Slovenia. We analysed temperature and humidity data and calculated the temperature-humidity index (THI).
We also obtained production results from two dairy farms. The aim of the study was to analyse the microclimate parameters in two different housing systems: a free stall barn with compost bedding (CBP) compared to a barn with cubicles. We also analyse microclimatic parameters outside and inside the barn. For dairy and suckler cows, the measurements were performed both in the compost bedded pack barn and in the free stall barn with cubicles. From August 2018 to September 2020, the monthly average temperature inside the barn ranged between 0 and 25 °C. During the same period, the average monthly humidity in the same barn ranged from 68 to 97 %. The average THI varied between 33 and 73. In the barn with compost bedding for dairy cows, the THI was similar to that outside the barn. We found that several factors influence the microclimate of the barn and are critical for barn design and subsequent herd management. Some of these factors are the density of animals per m2, the area of open walls and ventilation. We have also found that there are differences in microclimatic parameters in different areas within the same barn.
VII
KAZALO VSEBINE
str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA V
KEY WORDS DOCUMENTATION VI
KAZALO VSEBINE VII
KAZALO PREGLEDNIC IX
KAZALO SLIK X
KAZALO PRILOG XIII
SEZNAM GESEL XIV
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI XV
1 UVOD 1
2 PREGLED OBJAV 3
2.1 SISTEMI REJE GOVEDA 3
2.1.1 Prosta reja z ležišči 3
2.1.2 Prosta reja s skupnim ležiščem 7
2.1.2.1Kompostni hlev 7
2.1.2.2Globok nastil 12
2.1.2.3Tlačen gnoj 13
2.1.2.4'Kravji vrt' 14
2.2 KLIMA V HLEVU 15
2.2.1 Temperature v kompostnem hlevu 16
2.2.1.1Temperatura zraka 16
2.2.1.2Temperatura kompostne ležalne površine 17
2.2.2 Temperaturno-vlažnostni indeks in vročinski stres 18
2.2.3 Pretok zraka v hlevu 20
2.2.4 Svetloba v hlevu 21
2.3 PREDNOSTI SPREMLJANJA OKOLJSKIH PARAMETROV V HLEVU 22
3 MATERIAL IN METODE 24
3.1 IZVAJANJE MERITEV 24
3.1.1 Farma PRC Logatec 25
3.1.2 Kmetija A - Zapoge pri Vodicah 27
3.1.3 Kmetija B - Zgornje Pirniče 28
3.1.4 Kmetija C – Dvor pri Ljubljani 29
3.2 MERITVE 30
VIII
3.2.1 Temperatura 30
3.2.2 Vlažnost 32
3.2.3 Pretok zraka 32
3.2.4 Svetloba 32
3.3 ZBIRANJE IN ANALIZA PODATKOV 33
4 REZULTATI 34
4.1 TEMPERATURA V HLEVU 34
4.1.1 Temperatura zraka v hlevu 34
4.1.2 Temperatura komposta na kmetiji A in na PRC Logatec 38
4.2 VLAŽNOST ZRAKA V HLEVIH 40
4.3 TEMPERATURNO-VLAŽNOSTNI INDEKS 43
4.4 PARAMETRI MIKROKLIME HLEVA NA OSNOVI MESEČNIH MERITEV 47
4.5 PROIZVODNI REZULTATI KMETIJ 50
4.5.1 Mlečnost 50
4.5.2 Število somatskih celic 51
4.5.3 Parametri plodnosti 52
4.5.4 Odstotek izločenih krav 53
5 RAZPRAVA 54
5.1 TEMPERATURA ZRAKA IN KOMPOSTA 54
5.1.1 Temperatura zraka 54
5.1.2 Temperatura komposta 54
5.2 RELATIVNA VLAŽNOST ZRAKA V HLEVU 55
5.3 TEMPERATURNO-VLAŽNOSTNI INDEKS 55
5.4 PROIZVODNI REZULTATI 56
6 SKLEPI 57
7 POVZETEK 59
8 VIRI 60
ZAHVALA PRILOGE
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Razmerja C:N v različnih materialih za nastil (Samson in sod., 2018) 9 Preglednica 2: Priporočena osvetlitev v različnih delovnih območjih hleva
(Golob, 2014) 21
X
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz sistema proste reje z ležišči (Patura, 2016) 4
Slika 2: Počivanje živali na blatnem hodniku 4
Slika 3: Vodna postelja nudi večji komfort (DCC Waterbeds, 2020) 5
Slika 4: Globoki ležalni boksi (Tumpej, 2016) 6
Slika 5: Ležalni boks s satjem (DLG, 2017) 6
Slika 6: Kompostni hlev z dovolj ležalne površine na žival (Ofner-Schröck in sod.,
2013b) 7
Slika 7: Napajalno korito dosegljivo le iz blatnega hodnika (House, 2015) 8 Slika 8: Shematski prikaz kompostiranja (Galama in sod., 2020) 10 Slika 9: Miskantus primeren za nastil, zrezan na dolžino 8-12 mm (Samson in sod., 2018)
12
Slika 10: Globok nastil (Kancler, 2018) 13
Slika 11: Različne možnosti izvedbe sistema na tlačen gnoj (Bartussek in sod., 1995) 14
Slika 12: 'Kravji vrt' (Galama in sod., 2020) 15
Slika 13: Ventilacija v kompostnem hlevu (Bewley in sod., 2012) 17 Slika 14: Temperaturna sonda za ugotavljanje temperature v kompostni postelji (Ofner-
Schröck in sod., 2013a) 18
Slika 15: Temperaturno-vlažnostni indeks in tveganje vročinskega stresa (Jenko in Perpar,
2011) 19
Slika 16: Sodobni ventilatorji za zračenje hlevov (Jenko in Perpar, 2011) 20 Slika 17: Osvetlitev s sodobnimi LED lučmi (Sinos Technology Limited Facebook, 2018)
22 Slika 18: Lokacije kmetije, kjer so se izvajale meritve v okviru FreeWalk projekta 24 Slika 19: Telice šarole in limuzin pasme v kompostnem hlevu (desno) na PRC v Logatcu
25 Slika 20: Prašiči pitanci na kompostu (Foto: M. Klopčič) 26
Slika 21: Vremenska postaja v Logatcu (Foto: L. Likar) 26
Slika 22: Kompostni hlev na kmetiji A 27
Slika 23: Senzor za temperaturo in vlago v hlevu na kmetiji A 28 Slika 24: Sistem proste reje z ležalnimi boksi na kmetiji B 28
Slika 25: Krave dojilje s teleti v hlevu na kmetiji C 29
Slika 26: »Dataloger (iButton)« (Foto: L. Likar) 30
Slika 27: Multimeter Testo 435-2 s tipalom za temperaturo, vlago in pretok zraka 31 Slika 28: Multimeter Testo 435-2 z vbodno sondo (Foto: M. Klopčič) 31 Slika 29: Shematski prikaz mest kjer smo izvajali meritve temperature, vlage, pretoka
zraka in svetlobe (številke pomenijo mesto meritev) 32 Slika 30: Multimeter Testo 435-2 z nastavkom za meritev svetlobe 33
XI
Slika 31: Gibanje povprečne temperature zraka v hlevu po mesecih na PRC Logatec 34 Slika 32: Gibanje povprečne temperature v hlevu po mesecih na kmetiji A 35 Slika 33: Gibanje povprečne temperature v hlevu po mesecih na kmetiji B 35 Slika 34: Gibanje povprečne temperature v hlevu po mesecih na kmetiji C 36 Slika 35: Gibanje povprečne temperature zraka v hlevu po mesecih na vseh štirih
kmetijah 37
Slika 36: Gibanje povprečne temperature v hlevu in zunaj hleva po mesecih na PRC
Logatec 37
Slika 37: Gibanje povprečne temperature v hlevu in zunaj hleva po mesecih na kmetiji A 38 Slika 38: Gibanje povprečne temperature komposta in povprečne temperature zraka v
hlevu za krave dojilje na PRC Logatec 39
Slika 39: Gibanje povprečne temperature komposta in povprečne temperature zraka v
hlevu za krave molznice na kmetiji A 39
Slika 40: Povprečni mesečni temperaturi komposta v obeh kompostnih hlevih izmerjeno z
»datalogerjem« 40
Slika 41: Gibanje relativne vlage (RH) po mesecih v kompostnem hlevu za krave dojilje na
PRC Logatec 41
Slika 42: Gibanje relativne vlage (RH) po mesecih v kompostnem hlevu za krave molznice
na kmetiji A 41
Slika 43: Gibanje relativne vlage (RH) po mesecih v hlevu na prosto rejo za krave
molznice na kmetiji B 42
Slika 44: Gibanje relativne vlage (RH) po mesecih v hlevu na prosto rejo za krave dojilje
na kmetiji C 42
Slika 45: Gibanje relativne vlage (RH) v hlevih po mesecih na vseh štirih kmetijah 43 Slika 46: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) po mesecih v kompostnem
hlevu za krave dojilje na PRC Logatec 44
Slika 47: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) po mesecih v kompostnem
hlevu za krave molznice na kmetiji A 44
Slika 48: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) po mesecih v hlevu na prosto
rejo za krave molznice na kmetiji B 45
Slika 49: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) po mesecih v hlevu na prosto
rejo za krave dojilje na kmetiji C 45
Slika 50: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) po mesecih v hlevih na vseh
štirih kmetijah 46
Slika 51: Gibanje temperaturno-vlažnostnega indeksa (TVI) zunaj in znotraj hleva na
kmetiji A in PRC Logatec 47
Slika 52: Interpolarni grafični prikaz temperature v hlevu in izven njega na kmetiji A – meritve izvedene avgusta 2018, 2019 in 2020 (zunanji okvir so temperature zunanjosti hleva, pravokotnik znotraj okvirja pa kaže temperature v hlevu) 48 Slika 53: Interpolarni grafični prikaz temperature v hlevu in izven njega na kmetiji B –
meritve izvedene avgusta 2018, 2019 in 2020 (zunanji okvir so temperature zunanjosti hleva, pravokotnik znotraj okvirja pa kaže temperature v hlevu) 48 Slika 54: Interpolarni grafični prikaz vlage v hlevu in izven njega na kmetiji A – meritve
izvedene avgusta 2018, 2019 in 2020 (zunanji okvir so temperature zunanjosti hleva, pravokotnik znotraj okvirja pa kaže temperature v hlevu) 49
XII
Slika 55: Interpolarni grafični prikaz vlage v hlevu in izven njega na kmetiji B – meritve izvedene avgusta 2018, 2019 in 2020 (zunanji okvir so temperature zunanjosti hleva, pravokotnik znotraj okvirja pa kaže temperature v hlevu) 49 Slika 56: Mlečnost v standardni laktaciji na kmetiji A, B in Sloveniji - ČB (črno bela)
pasma 50
Slika 57: Povprečno število somatskih celic (SŠČ) v mleku kontroliranih krav 51 Slika 58: Odstotek krav s številom somatskih celic (ŠSC) nad 400.000 celic/ml mleka 52
Slika 59: Doba med telitvama (DMT) 52
Slika 60: Odstotek izločenih krav 53
XIII
KAZALO PRILOG
Priloga A: Tloris kompostnega hleva na PRC Logatec
Priloga B: Tloris kompostnega hleva na kmetiji A
Priloga C: Tloris hleva na prosto rejo z ležalnimi boksi na kmetiji B
XIV
SEZNAM GESEL
HLEVI Z ZUNANJO KLIMO
so hlevi s temperaturo enako zunanji temperaturi; zunanji gradbeni elementi so neizolirani in predstavljajo zaščito samo pred vetrom in padavinami; z odpiranjem in zapiranjem odprtin v steni lahko uravnavamo temperaturo in kakovost ter pretok zraka v hlevu.
KOMPOSTNI HLEV je sistem hleva brez ležalnih boksov z večjo površino za gibanje in počivanje živali, ki temelji na procesu zračenja in kultiviranja ležalne postelje, ki pospeši proces kompostiranja. Kompostni hlev je razdeljen na dva dela:
krmilna miza z blatnim hodnikom ob krmilni mizi ter ležalni del. Na ležalnem delu mora biti dovolj prostora, da vse živali počivajo naenkrat – priporočena površina je 12 do 20 m2/žival.
NASTIL stelja; material, ki se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim. Za steljo lahko uporabimo več naravnih materialov, npr.: slama, žagovina, sekanci, listje, miskantus, rezan papir, mivka ...
VROČINSKI STRES nastane, ko živali ne morejo več sproti odvajati odvečne toplote, živali poskušajo učinke neugodnega okolja blažiti s povečanim znojenjem in pospešenim dihanjem.
TEMPERATURNO VLAŽNOSTNI INDEKS (TVI)
je merilo občutka vročine v kombinaciji temperature in relativne vlažnosti. Vročinski stres se pri živalih začne pri vrednosti 72, oz. pri zelo visoko produktivnih molznicah pri vrednosti 68.
MIKROKLIMA HLEVA je izraz za zračne razmere v hlevu. Pod ta izraz uvrščamo temperaturo in vlago zraka, kakovost zraka ter gibanje zraka.
XV
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
CO2 ogljikov dioksid
GVŽ glav velike živine NH3 amonijak
TVI temperaturno-vlažnostni indeks
ŠSC število somatskih celic DMT doba med telitvama
1 1 UVOD
Živalim je za doseganje visoko proizvodnih rezultatov potrebno nuditi primerne bivalne razmere. Pri tem je potrebno poskrbeti za dobro počutje, udobje in zdravje živali. V preteklosti so na govedorejskih kmetijah prevladovali hlevi na vezano rejo. Pri takšnem načinu živali nimajo možnosti gibanja in izražanja normalnega obnašanja. Dilem glede izbire proste ali vezane reje danes ni več. Vezana reja je marsikje tudi zakonsko prepovedana oziroma močno omejena in jo bo zato v prihodnje potrebno preurediti v prosto rejo (Golob, 2014).
Govedu najbolj ustrezajo prostori z veliko ležalno površino. Te pogoje imajo zagotovljene na pašniku. Zato so se kot alternativa temu začeli graditi kompostni hlevi. Ti omogočajo živalim veliko ležalno površino in ustrezno mehkobo, podobno kot na pašniku. Razlika je v tem, da se živalim pripelje krmo v hlev in je lažji nadzor nad čredo. Prvi državi, ki sta začeli z izgradnjo kompostnih hlevov, sta bili ZDA in Izrael. Ta sistem je živalim prijazen, omogoča jim prosto gibanje in jim ne določa prostora za počitek (Bewley in sod., 2012).
Veliko virov navaja, da so živali čistejše, imajo manj zdravstvenih težav in se udobnejše počutijo v primerjavi s sistemom reje z ležalnimi boksi. Posledično to pomeni daljšo življenjsko dobo in večjo življenjsko prirejo. Zagotoviti je potrebno primerno ležišče za živali, zato je pri tem sistemu reje potrebno dobro poznati procese, ki potekajo v kompostu.
S temi veščinami se lahko uravnava temperatura, vlaga, razmerje C : N in pH. Prav ti parametri so ključni pri zagotavljanju pravilnega kompostiranja organskega materiala. Ta pogoj zagotavlja udobnost komposta in daje živalim suho ležišče, na katerem živali rade počivajo (Leso in sod., 2019).
S kompostiranjem se izboljša tudi kakovost organskih gnojil. Kompost, ki je skupek nastila (žagovina, lesni sekanci, …), iztrebkov in seča, naj bi bil kakovostnejši od hlevskega gnoja ali gnojevke. Pozitivno naj bi vplival na strukturo zemlje. Spremenila naj bi se botanična sestava in izboljšala kakovost krme iz površin gnojenih s kompostom (Golob, 2014).
Zelo pomembna je tudi temperatura v hlevu. Govedo s težavo prenaša visoke temperature.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi vlago. Iz teh dveh parametrov se lahko izračuna temperaturno vlažnostni indeks (TVI), ki napove stopnjo vročinskega stresa pri živalih.
Kadar TVI preseže vrednost 72, so živali že lahko podvržene vročinskemu stresu. Potrebno je redno spremljati temperaturo in vlago v hlevu in ob povišanih vrednostih ustrezno ukrepati. Hlev je potrebno prezračevati, da se izločijo škodljivi plini ter zniža temperatura in vlaga v hlevu. Potrebno je skrbeti za zadostno izmenjavo zraka, pri tem pa paziti, da v hlevu ne prihaja do prepiha (Golob, 2014).
2
S pravilno osvetlitvijo hleva živali dosegajo boljše proizvodne rezultate. Živalim je potrebno zagotoviti pravilno časovno osvetlitev in tudi zadostno jakost osvetlitve. Svetloba preko epifize vpliva na izločanje melatonina. Ta hormon vpliva na izločanje rastnega hormona, ki pozitivno vpliva na dvig mlečnost. Sončna svetloba ima pozitiven vpliv na plodnost in sintezo vitamina D, zavira pa razvoj zajedavcev in nekaterih bakterij. Trajna osvetlitev je škodljiva. Živalim je potrebno zagotoviti vsaj šest ur teme oziroma osvetlitev pod 10 luxov (Golob, 2014).
Okolje, v katerem se nahajajo živali, je eden od dejavnikov dobrega počutja živali. V Sloveniji se je v zadnjem času pojavilo nekaj kompostnih hlevov. Vendar v našem klimatskem ozračju ni znanega vpliva okolja na mikroklimo v hlevu. Zato smo v okviru FreeWalk projekta spremljali in analizirali okoljske parametre (temperaturo, vlago, TVI indeks, pretok zraka in osvetlitev) v 2 čredah na kompostu v Sloveniji. Poleg kompostnih hlevov smo za primerjavo spremljali 2 referenčni čredi (reja z ležalnimi boksi oz. globoki nastil) in analizirali rezultate. Okoljske parametre smo spremljaji s pomočjo vremenske postaje in senzorjev, ki kontinuirano merijo te parametre. V kompostni postelji so nameščeni
»datalogerji«, ki beležijo temperaturo vsakih 30 minut, na globini 30 do 50 cm. Enkrat mesečno smo izvajajali meritve temperature, vlage in pretoka zraka s pomočjo občutljivih TESTO senzorjev na različnih mestih v hlevu. S pomočjo TESTO senzorja merimo tudi temperaturo komposta na globini 20 cm na različnih mestih kompostne površine.
Cilj naloge je spremljanje in analiza okoljskih parametrov v kompostnih in referenčnih hlevih za krave molznice in krave dojilje skozi daljše obdobje. Vključen je vpliv teh parametrov na prirejo mleka.
3 2 PREGLED OBJAV
2.1 SISTEMI REJE GOVEDA
Cilj novogradenj je, da živalim omogočimo prosto gibanje in primerne okoljske dejavnike.
S tem dosežemo boljše počutje živali, kar vpliva na vse proizvodne lastnosti. Zato se novodobni hlevi za govedo v današnjem času ločijo na 2 različna sistema reje. Prvi način je reja z ležišči, ki živalim določa mesto za počitek. Drugi način pa živalim ne določa mesta za počitek. To imenujemo prosta reja s skupnim ležiščem. Znotraj tega sistema ločimo tudi različne načine (kompostni hlev, globok nastil, tlačen gnoj, »kravji vrt«). Gradnja kompostnih hlevov za krave molznice v srednji Evropi postaja vse bolj zanimiva. Izgradnja takšnih hlevov je stroškovno primerljiva s hlevom za prosto rejo z ležalnimi boksi. Pri kompostnih hlevih ni potrebna oprema, ki ločuje ležišča, rešetke na hodnikih oziroma pehala. Vendar je vzdrževanje takšnega načina reje dražje. Potrebno je dodajati večje količine nastila in vsakodnevno mešanje vsebine. Poleg tega je pri kompostnih hlevih potrebno zagotoviti več prostora po kravi, kar zahteva večji objekt in večji strošek za streho (Ofner-Schröck in sod., 2015; Klopčič in sod., 2019).
Priporočeno je, da živali ležijo vsaj 12 ur dnevno. Zato je potrebno zagotoviti ustrezno ležišče z zadostnim udobjem. V začetku devetdesetih let so se gradili hlevi z ležalnimi boksi.
Ti so imeli dolžino ležalnih boksov v večini primerov 220 cm. Zaradi selekcije in povečevanja proizvodnje ti v današnjem času niso več primerni, saj so krave precej večje.
Prihaja pa tudi do individualnih razlik med živalmi. Zato je primernejše skupno ležišče, kjer krava zasede prostor, ki ga dejansko potrebuje, pri tem pa je nič ne ovira (Tumpej, 2016).
2.1.1 Prosta reja z ležišči
Sistem proste reje z ležišči živalim natančno določa mesto za počitek (Slika 1). Pri izgradnji hleva je potrebno upoštevati tehnološke normative in priporočila. Načrtovano mora biti na takšen način, da olajša delo rejcu in živalim nudi primerno bivanje. Živali imajo v hlevu na prosto rejo bistveno več udobja kot v vezani reji. Poskrbljeno mora biti za čistočo, nemoteno gibanje in primerno klimo v hlevu. Vstop in izstop iz ležalnih boksov mora biti enostaven za žival. Vstajanje in leganje mora biti brez težav in brez nevarnosti za poškodbe. Zaradi individualnih razlik v velikosti živali je težko zagotoviti ustrezno velikost ležalnega boksa (Golob, 2014).
4
Slika 1: Prikaz sistema proste reje z ležišči (Patura, 2016)
V prosti reji sta poznana dva tipa ležalnih boksov: visoki in globoki. Visoki ležalni boksi imajo ležalno površino dvignjeno za višino stopnice. Pri njih je potrebno poskrbeti za ustrezno oblogo na ležalni površini, saj nastil hitro zdrsi z njih. Ena od možnih oblog je guma. Vendar ta v 10 do 15 letih postane trda in povzroča odrgnine na sklepih živali. Zaradi tega je potrebna zamenjava, kar pa predstavlja dodaten strošek (Bartussek in sod., 1995).
Guma ima tudi slabost zaradi vpliva zunanje temperature. Poleti se preveč segreje, pozimi pa ohladi. Živali si zato raje izberejo za ležanje blatni hodnik (Slika 2).
Slika 2: Počivanje živali na blatnem hodniku
5
Boljša izbira so v tem primeru boksi pokriti z vodno posteljo (Slika 3). Prednost vodne postelje je tudi večji komfort, kar vpliva na boljše zdravstveno stanje živali in posledično boljšo ekonomiko. Nakup teh predstavlja večji finančni zalogaj, vendar naj bi se na dolgi rok stroški nakupa z boljšimi proizvodnimi rezultati povrnili (DCC Waterbeds, 2020).
Slika 3: Vodna postelja nudi večji komfort (DCC Waterbeds, 2020)
Dobra rešitev za boljši komfort živali so tudi globoki ležalni boksi (Slika 4). Ti boksi imajo ležalno površino v višini hodnika, do višine stopnice pa so napolnjeni z nastilom. Za nastil se lahko uporabljajo različni materiali. Eden najboljših materialov je mivka. Vendar se zaradi njene visoke cene pri nas ne uporablja pogosto. Večinoma se pri nas uporabljata žagovina in rezana slama. Pri globokih ležalnih boksih je potrebno zagotavljati ustrezno čistočo, zato je potrebno vsakodnevno čistiti morebitne iztrebke in umazanijo iz njih. V nasprotnem primeru lahko hitro pride do povišanih somatskih celic v mleku in pojava mastitisa (Bartussek in sod., 1995).
6
Slika 4: Globoki ležalni boksi (Tumpej, 2016)
Zelo uporabni so ležalni boksi s satjem (Slika 5). Satje pritrdimo v ležalni boks. Za nastil lahko uporabimo fino mivko ali kombinacijo mivke in slame oziroma posušenega gnoja. Pri kombinaciji se na dnu satja nasuje 3 do 4 cm mivke in v zgornjem delu 5 cm slame ali posušenega gnoja. Menjava zgornjega dela je na 8 do 10 dni. Čiščenje je enostavno in hitro.
Živali imajo na takem ležalnem boksu več komforta pri počivanju, Druga prednost pa je tudi to, da je pojavnost poškodb v takem ležalnem boksu veliko manjša. Izboljšala naj bi se tudi dolgoživost živali (DLG, 2017).
Slika 5: Ležalni boksi s satjem (DLG, 2017)
7 2.1.2 Prosta reja s skupnim ležiščem
Kadar je na voljo dovolj prostora za izgradnjo hleva, se je bolje odločiti za hlev s skupnim ležiščem. Na račun večje ležalne površine, je živalim omogočeno njim tipično obnašanje.
Ker se živali rade ulegajo vzdolž sten, so pravokotni tlorisi primernejši v primerjavi s kvadratnimi (Bartussek in sod., 1995). Ležalna površina je pri tem sistemu dvakrat ali celo večkrat večja kot pri prosti reji z ležišči. Skupinska ležišča se glede na izvedbo ležišča delijo v tri vrste: kompostni hlev, globok nastil in tlačen gnoj.
Pri načrtovanju različnih tipov hlevov je potrebno upoštevati naslednje dejavnike:
• zagotoviti zadostno površino na žival;
• prostore, kjer se živali zadržujejo pogosto (napajalniki, krmilniki, krtače) in tam tudi blatijo in urinirajo, je potrebno postaviti zunaj ležalne površine;
• izhodi in prehodi na hodnik morajo biti kratki in dovolj široki (Golob, 2014).
2.1.2.1 Kompostni hlev
Kompostni hlev je večinoma ločen na 2 področji. Prvi je krmilni hodnik z blatnim hodnikom, kjer so na blatnem hodniku lahko polna tla ali rešetke. Drugi del predstavlja ležalna površina, kjer živali počivajo. V tem delu je potrebno primerno poskrbeti za ležalno površino. Ležalni prostor mora imeti takšno površino, da lahko naenkrat ležijo vse živali (Slika 6).
Slika 6: Kompostni hlev z dovolj ležalne površine na žival (Ofner-Schröck in sod., 2013b)
8
Na začetku je potrebno narediti 40 - 45 cm visoko plast nastila – t.i. 'kompostne postelje'.
Najprimernejši material za to so žagovina, lesni sekanci oz. kombinacija obeh. Lahko se uporabijo tudi slama, posušeni iztrebki, miskantus trava in drugi materiali (Ponciano Ferraz in sod., 2020a; Ponciano Ferraz in sod., 2020b). To površino je potrebno 2-krat dnevno premešati do globine 20 - 25 cm. Najboljši čas mešanja je, ko gredo živali na molžo in ko se živali krmi. Takrat so živali večinoma pri krmilni mizi (Ofner-Schröck in sod., 2015).
Bewley in sod. (2012) navajajo, da je vsakih 5 do 10 dni potrebno dodajati nastil. To je odvisno od materiala za nastil, vremenskih razmer (visoka vlažnost) in koliko m2 ležalne površine je na voljo na žival. Zelo pomembna je temperatura komposta. Najprimernejša je med 40 in 60 ºC. V primeru višjih temperatur živali nerade ležijo na njem. V primeru prenizke temperature se patogeni mikroorganizmi ne uničijo in prihaja do zdravstvenih težav živali (povečano število somatskih celic in pojav mastitisa). Idealna vlažnost v kompostu je med 45 in 65 % (Janni in sod., 2007; Leso in sod., 2019). House (2015) navaja, da je primeren pH komposta od 6,5 do 8,0. Klaas in sod. (2010) navajajo priporočilo 15 m2 ležalne površine/kravo, v primeru blatnega hodnika ob krmilni mizi. Priporočilo za kompostni hlev brez blatnega hodnika je 30 m2 ležalne površine/kravo. Krmilnih mest mora biti toliko, da lahko vse živali naenkrat jedo. House (2015) priporoča, namestitev napajalnikov na takšno mesto, da živali ne močijo kompostne površine. Najbolje je, da so dosegljivi le iz blatnega hodnika (Slika 7).
Slika 7: Napajalno korito dosegljivo le iz blatnega hodnika (House, 2015)
9
Kompostni hlevi nudijo živalim veliko udobja. Živali so čiste, imajo manj problemov s šepavostjo, nekatere tudi manjše število somatskih celic po selitvi v kompostni hlev iz vezanih rej ali rej z ležalnimi boksi. Kompostna površina omogoča skladiščenje živinskih gnojil od 6 do 12 mesecev ali celo daljše obdobje (Janni in sod., 2007).
Za pravilen potek kompostiranja je zelo pomembna uporaba materialov, ki jih uporabljamo za ležalno površino v kompostnih hlevih. Pomembno je zagotavljati dovolj hrane za mikroorganizme. To se kaže v razmerju C : N. Optimalno razmerje je 30 : 1. Vir ogljika je nastil, dušika pa izločki živali. Zelo pomembno je, da v nastilu zagotovimo dovolj ogljika, ki kasneje vpliva na razmerje med C : N v kompostu. V primeru preozkega razmerja (razmerje C : N je manjše od 25 : 1) se amonijak v večjih količinah sprošča v zrak in ga je mogoče zavonjati v hlevu. Pri visokih koncentracijah amonijaka v hlevu obstajajo škodljivi učinki na živali in ljudi. Poleg tega izguba dušika z amonijakom predstavlja izgubo hranljivih snovi za rastline. V primeru širokega razmerja C : N se proces kompostiranja upočasni. Vendar pa se pri razmerju 40 - 50 : 1 zmanjša izhlapevanje amonijaka. Preveč ogljika v kompostu povzroči prenizke temperature in s tem tveganje za razvoj patogenih mikroorganizmov (Samson in sod., 2018; Leso in sod., 2019). Pomembna pri kompostiranju sta tudi vlaga (okoli 60 % vode v substratu) in prisotnost kisika. Kompostiranje ležalne površine, premešane z živalskimi izločki, poteka pravilno le ob zagotovljenih vseh pogojih.
Idealen nastil za kompostni hlev, glede na te zahteve, je žagovina in drobno mleti lesni sekanci (Preglednica 1).
Preglednica 1: Razmerje C : N v različnih materialih za nastil (Samson in sod., 2018)
Material Razmerje C : N
Pšenična slama 80 : 1
Ržena slama 100 : 1
Trajno proso 150 : 1
Miskantus trava 200 : 1
Žagovina 440 : 1
Sekanci iz trdega lesa 550 : 1
Sekanci iz mehkega lesa 650 : 1
Delci imajo zelo veliko površino, kar je pomembno za delovanje mikroorganizmov, poleg tega pa zagotavlja dobro vpojnost seča. S tem preskrbi mikroorganizme z dušikom. Daje tudi primerno vlažnost kompostu, živalim pa suho ležišče. Suhost ležišča se lahko izboljša tudi na druge načine. En od načinov so ventilatorji obrnjeni proti kompostu. Ti posušijo zgornjo plast in s tem zagotovijo suho ležišče. Možno je tudi dodatno vpihovanje zraka v kompostno vsebino skozi talno prezračevanje. S tem postopkom se zagotovi višje temperature v kompostni ležalni površini in nižjo vlažnost (Galama, 2014; Golob, 2014). Samson in sod.
10
(2018) navajajo, da mora kmet pri kompostiranju razumeti postopke, jih stalno spremljati in znati upravljati z materialom za nastil (Slika 8).
Slika 8: Shematski prikaz kompostiranja (Galama in sod., 2020)
Pri izbiri materiala za nastil, je potrebno pozornost posvetiti več zahtevam. Primerni so različni materiali. Izpolnjevati morajo naslednje zahteve:
- dobro vpojnost za vlago – nizka vsebnost vlage;
- dobro higiensko kakovost (brez ali čim manj škodljivih klic);
- toplotno izolativnost;
- mehkobo, brez trdih in ostrih delcev;
- nedrseča, ni nagnjena k zlepljanju v grude;
- brez prašnih delcev oziroma nagnjena k drobljenju;
- ne draži kože in sluznice;
- stalno dobavljiva po ustrezni ceni;
- omogočati mora enostavno rokovanje in nizke stroške pri pripravi ter nastiljanju (Golob, 2014).
Žagovina je skoraj nujna za nastil v kompostnih hlevih. Je najprimernejši material za vezavo vode in zagotavljanje primernega razmerja C : N. Zelo primerni so tudi drobno mleti lesni sekanci. Učinkovitost je odvisna predvsem od vlažnosti in vrste lesa. Vlažna žagovina je
11
običajno močneje obremenjena z nezaželenimi bakterijami. Z mešanjem apnenčeve moke izboljšamo lastnosti žagovine. Ta zmanjša vlažnost ter dvigne pH in s tem zatre velik del nezaželenih mikrobov. Slabost je, da lahko vsebujejo primesi iverja, ki lahko povzročijo poškodb vimena in nog. Poleg tega nekatere vrste lesa vsebujejo škodljive snovi (smole, tanini, terpeni), ki lahko neugodno vplivajo na živali v obliki alergij in draženja. Zaradi predelave v kurilne pelete je žagovino zadnja leta težko dobiti, hkrati pa je njena cena vedno višja. Zato lahko v spodnjih plasteh komposta uporabimo lesne sekance, ki jih dobimo po nižji ceni. Lesni sekanci zaradi velikosti in grobosti niso primerni za vrhnjo plast nasilja. V tujini jih zato zmeljejo na drobnejše delce in s tem preprečijo možnost poškodb. Hkrati lesni sekanci v spodnjih plasteh skrbijo za boljšo drenažo oziroma prezračevanje. Delno se za nastil lahko uporablja tudi rezana slama. Uporaba samo slame ni primerna zato, ker slama prehitro razpade in jo je tudi težje kultivirati. Poleg tega je slabša dostopnost in s tem povezana višja cena slame na tipičnih govedorejskih območjih, zaradi prevladujočega travinja in majhne pridelave žit (Golob, 2014). Bevc (2013) navaja, da je strošek nastila v kompostnem hlevu 1 € na kravo na dan, kar predstavlja 3 kg mleka. Ta strošek naj bi se povrnil z manjšim obiskom veterinarja in večjo mlečnostjo ter boljšo dolgoživostjo. Živali na kompostu imajo namreč več udobja, zato več počivajo in imajo daljšo življenjsko dobo ter dosegajo večjo življenjsko mlečnost. Letna poraba nastila naj bi bila 15 – 20 m3 na kravo.
Kot alternativo žagovini se je v zadnjem času začelo uporabljati miskantus travo. Strošek pridelave miskantus trave je precej manjši, hkrati pa zagotavlja nizko vlažnost in ustrezno razmerje C : N v kompostni postelji. Orjaški miskantus (Mischantus giganteus) je sterilna rastlina in hibrid med kitajskim prstastim trstikovcem (Miscanthus sinensis) in M.
sacchariflorus. Spada med trave, zato zahteva topla, polno osončena rastišča in dovolj vlažna rastišča. Prilagodi se tudi na bolj suha in s hranili revna rastišča. Zraste do višine 5 m. Sadi se kot nezahtevna rastlina za proizvodnjo kuriv (peleti), uporabo v bioplinarnah, za proizvodnjo etanola ter pridelavo nastila (Eler, 2018). Miskantus ima močnejša vlakna in debelejše steblo in se bistveno lažje upira tlačnim silam v primerjavi s slamo. Zaradi tega ga je treba pred uporabo za nastil zrezati (Slika 9). Najprimernejša dolžina je 8 - 12 mm.
Obdelava miskantusa ne bo izboljšala le udobja, ampak bo tudi preprečila poškodbe na vimenu in nogah živali. Poveča se tudi sposobnost absorpcije. Miskantus ima v primerjavi s slamo daljša in tanjša vlakna, ki so zelo elastična. To je eden od dejavnikov, ki preprečuje ugrezanje površine. Prednost miskantus trave pred slamo je, da ima manjšo vsebnost dušika in več lignina, kar pripomore k boljšemu kompostiranju. Dodatna prednost miskantus trave je tudi, da ko se ga v obliki komposta raztrosi po tleh, zagotavlja večjo razpoložljivost hranil in boljšo rodovitnost tal v primerjavi z žagovino ali lesnimi sekanci (Samson in sod., 2018).
12
Lesso in sod. (2013) navajajo, da so kmetje, ki so globok nastil zamenjali za kompostno posteljo, opazili zmanjšanje števila muh v hlevih, predvsem v poletnem času. Ugotovitve kažejo, da se je po zamenjavi sistema uhlevitve zmanjšalo tudi število somatskih celic v mleku. Black in sod. (2013) navajajo, da so se proizvodni rezultati po preselitvi krav molznic iz globokega nastila v kompostni hlev izboljšali. Povečala se je mlečnost, zmanjšalo se je število somatskih celic, skrajšala doba med telitvama in skrajšalo število dni do 1.
osemenitve.
Izgradnja kompostnega hleva je cenejša v primerjavi s prosto rejo z ležišči, saj se pri tem sistemu ne potrebuje pregrad. Se pa poveča strošek glede nastila. Potrebno je zagotoviti večje količine nastila. Poleg tega je potrebno dodatno kultiviranje kompostne površine dvakrat dnevno. S tem se povečajo stroški goriva in dodatnega dela. Večji strošek je tudi večja površina stavbe in večja streha, saj je potrebno zagotoviti večjo prostornino na žival (Bewley in sod., 2012).
Slika 9: Miskantus primeren za nastil, zrezan na dolžino 8-12 mm (Samson in sod., 2018)
2.1.2.2 Globok nastil
Je najstarejša oblika ležalne površine. Ležalna površina je podobna kot pri kompostnem hlevu, vendar se tu ležalne površine ne rahlja (Slika 10). Najmanjša ležalna površina je 6 m2/žival. Pri tem sistemu je zelo velika poraba slame za nastil. Težave s higieno nastanejo, kadar nastila ni dovolj. Hlevi na globok nastil se v Sloveniji uporabljajo bolj za rejo krav dojilj in mlade živine. Predvsem zaradi higiene, ki ni tako pomembna, kot pri kravah
13
molznicah. Izgradnja takšnega sistema je poceni. Velik strošek pa predstavlja nastil, ki ga je po navadi potrebno dokupiti. Odstranjevanje globokega nastila je odvisno od kapacitete ležalne površine in obremenitve živali na površino. Zaradi velike količine nerazgrajene slame, ni primeren za takojšnji raztros na travnate površine. Bolje se je odločiti za kompostiranje na kupu in s tem izboljšati lastnosti organskega gnojila (Golob, 2014).
Slika 10: Globok nastil (Kancler, 2018)
2.1.2.3 Tlačen gnoj
Sistem na tlačen gnoj je podoben globokemu nastilu, vendar ima v tem primeru ležalna površina nagib. Bartussek in sod. (1995) navajajo priporočilo za nagib ležalne površine 5 - 10 %, zato da gibanje živali povzroči tlačenje in odrivanje gnoja v smeri nagiba proti blatnemu hodniku oz. proti gnojišču. Ta učinek tlačenega gnoja nastane šele pri večjih in težjih živalih. Možna je izvedba gnojne osi na različne načine (Slika 11). Sistem je bil razvit iz vidika prihranka slame in olajšanja kidanja gnoja iz hleva. Nastil se dodaja na najvišjem delu ležalne površine, saj ga kasneje z gaženjem živali porivajo, skupaj z gnojem, proti spodnjemu robu. Za nastil je potrebno uporabiti najmanj 70 % slame, saj se mora ta v spodnjih slojih razgraditi, da poteka drsenje vsebine proti blatnemu hodniku. Pri tem sistemu lesna biomasa ni primerna. Ob ustreznem dodajanju nastila zadošča površina 5 m2/kravo (Golob, 2014).
14
Slika 11: Različne možnosti izvedbe sistema na tlačen gnoj (Bartussek in sod., 1995)
2.1.2.4 'Kravji vrt'
Najnovejši primer namestitve krav molznic je t.i. 'kravji vrt' (Slika 12). Prvič se je ta sistem hleva pojavil na Nizozemskem. Krave so uhlevljene na posebnih mehkih sintetičnih tleh, z več perforiranimi sloji, ki omogočajo takojšnje odstranjevanje seča. Tla prepuščajo seč in s tem tudi zmanjšujejo emisije amonijaka. Fekalije, ki ostajajo na vrhu, počisti robot. Krave nimajo določene ležalne površine in ležijo prosto po svoji izbiri. Krave imajo tudi izpust s pašo. Poleg tega se v hlevu nahajajo drevesa, ki nudijo senco živalim in dajejo prijeten izgled. Investicija v takšen sistem je trenutno še precej visoka in je za večino rejcev predraga, je pa zagotovo najprimernejši način zagotavljanja ustreznega bivalnega okolja za živali (Driessen, 2015; Galama in sod., 2020).
15
Slika 12: 'Kravji vrt' (Galama in sod., 2020)
2.2 KLIMA V HLEVU
Klima v hlevu je pomemben dejavnik. Pod tem izrazom razumemo kakovost zraka, temperaturo, vlago in gibanje zraka v območju, kjer se nahajajo živali. V neugodnih razmerah ti dejavniki povzročajo slabše počutje živali in omogočajo širjenje bolezni.
Najpogosteje so to bolezni dihal. V termo-nevtralni coni je mogoče doseči najboljšo prirejo.
Govedo dobro prenaša nizke temperature. Te povzročajo težave človeku in tehnologiji v hlevu. Zato je v hlevih z zunanjo klimo potrebno zagotoviti primerno tehnologijo, ki rešuje težave z zmrzovanjem. Tu je mišljena predvsem oprema za napajanje živali in odstranjevanje živalskih izločkov (Bartussek in sod., 1995).
Od leta 1986 se povprečna temperatura zraka v Sloveniji povečuje podobno, kot je to trend v drugih evropskih državah. To je posledica globalnih podnebnih sprememb. Zadnjih 30 let se je povečalo število toplih dni (temperatura >25 ℃) in pojavile so se tropske noči, kjer temperature ponoči ne padejo pod 20 ℃. Vendar je temperaturna razlika večja v mestih v primerjavi s podeželjem (Bertalanič in sod., 2018). Temperatura se bo v prihodnje verjetno še povečevala in bo zato potrebno posebno pozornost posvečati temperaturi in mikroklimi v hlevu in zagotoviti ustrezno ohladitev hlevov.
16
Vročinski stres predstavlja velike izgube v živinoreji. Zmanjša se zauživanje krme, poveča poraba vode, kar posledično vpliva na zmanjšano prirejo in slabšo vsebnost mleka v času pojava vročinskega stresa. Zato je v vročih dneh potrebno zagotoviti ventilacijo v hlevu.
Ventilatorji morajo zagotoviti hitrost gibanja zraka od 2,5 do 3 m/s, v vročih dneh je dopustno še hitrejše gibanje zraka. Ob ventilatorjih ali na njih je priporočljivo, da so nameščene šobe z vodo. Te pod visokim pritiskom ustvarjajo meglo, ki se razporedi po celotnem hlevu in s tem niža temperaturo zraka. Ventilatorje na krmilnem hodniku lahko tudi opremimo s tuši za tuširanje krav. S tem sistemom se kravam navlaži koža in znižuje telesna temperatura. Pri hlajenju z vodo je potrebno imeti časovne presledke in spremljati vlago v hlevu. Vlaga se v hlevu povečuje, če ventilacija ni pravilno rešena (Hohler, 2016).
Golob (2014) navaja, da se lahko relativna vlažnost zraka dvigne največ do 80 %. Tudi v tem primeru je potrebno skrbeti za hitro izmenjavo zraka. V vročih mesecih visoka zračna vlaga in visoke temperature ustvarjajo tropsko klimo, ki govedu ne ustreza. Pršenje ni priporočljivo na krmilni mizi, saj živali nočejo konzumirati mokre krme.
Hulsen (2007) navaja, da krave pri manj kot –5 ºC uporabljajo energijo za vzdrževanje telesne temperature, pri več kot 20 ºC porabljajo energijo za hlajenje telesa, pri temperaturah nad 25 ºC pa začne padati konzumacija krme. Vendar so navedene temperature približne in so odvisne od vlage in gibanja zraka v hlevu.
2.2.1 Temperature v kompostnem hlevu 2.2.1.1 Temperatura zraka
Pri vseh sistemih reje je pomembna ventilacija. Kompostni hlevi jo še posebej potrebujejo, saj se iz komposta izloča dodatna toplota (Slika 14). Zatorej je poleg naravnega zračenja potrebno zagotoviti še dodatno zračenje. To zmanjša vročinski stres in poleg tega pomaga vzdrževati ležalno površino suho (House, 2015).
Ofner-Schröck in sod. (2013a) so od julija do septembra 2011 izmerili povprečno temperaturo zraka v kompostnih hlevih 12,2 ºC. Najvišja izmerjena temperatura je bila 28,7 ºC, najnižja pa 9,7 ºC. Povprečna vlaga v hlevih je bila 82,3 %. Iz pridobljenih meritev je izračunan TVI. Povprečen TVI je znašal 64. Najvišji TVI je bil 78,3, najnižji pa 49,8. Pri tem je bila mejna vrednost za TVI, ki znaša vrednost 72, presežena le za nekaj ur.
17
Slika 13: Ventilacija v kompostnem hlevu (Bewley in sod., 2012)
2.2.1.2 Temperatura kompostne ležalne površine
Temperatura kompostne ležalne površine se spreminja glede na zunanje temperature. S prezračevanjem komposta se ob vročih dnevih zniža temperatura ležalne površine. V nasprotnem primeru v zimskem času, ko so temperature pod 0 ºC, se lahko zmanjša frekvenco mešanja in s tem se doseže višje temperature kompostne ležalne površine.
Namesto vsakodnevnega mešanja, se meša 1-krat na 2 dni. Galama (2014) navaja, da so se krave v zimskem času raje zadrževale na kompostni ležalni površini, kot pa na blatnem hodniku ob krmilni mizi. Blatni hodnik je bil pokrit z betonskimi rešetkami in je zaradi nizkih temperatur prihajalo do zmrzovanja iztrebkov in seča, kar kravam ni ustrezalo (Galama, 2014).
Z višanjem zunanje temperature se viša temperatura kompostne ležalne površine (Black in sod., 2013). Prav tako pogostejše in globje mešanje vsebine kompostne ležalne površine vpliva na povečanje temperature komposta. Pri večji globini mešanja so višje temperature.
Pozimi je vsebina komposta, kljub nizkim temperaturam, biološko aktivna. To prikazuje razlika temperature zraka in temperature komposta izmerjene na globini 20 cm. V nekaterih hlevih ima poleti kompostna vsebina nižjo temperaturo, v primerjavi s temperaturo zraka.
Vzrok tega je veliko izhlapevanje vode s površja komposta. V primeru velike gostote živali na površino je potrebno v kompostu doseči višje temperature. To je potrebno tudi pozimi, ko so nizke temperature zraka. Prav nizke temperature komposta in prevelika gostota živali
18
na kompostni ležalni površini sta ključna vzroka za majhno izhlapevanje vode. To posledično vpliva na večjo porabo nastila, nečistočo in pogostejša obolenja vimena (Leso in sod., 2013; Leso in sod., 2019). Smits in Aarnikk (2009, cit. po Leso, 2013) sta izračunala, da je izhlapevanje vode iz komposta večje, kot pri drugih sistemih proste reje s skupnim ležiščem.
Black in sod. (2013) navajajo, da je povprečna temperatura na površju komposta znašala 10,5 ± 8,0 ºC. Povprečna zunanja temperatura je bila 9,9 ± 9,4 ºC. Pri merjenju komposta na globini 10 cm in 20 cm so izmerili temperaturo 32,3 ± 10,6 ºC in 36,1 ± 11,0 ºC. Barberg in sod. (2007) navajajo, da je povprečna temperatura komposta znašala 42,5 ºC, kar je precej višje od drugih študij. Vendar so bile meritve opravljene na različnih globinah kompostne ležalne površine. Poleg tega navajajo tudi, da temperature niso bile statistično značilne, glede na globino. Ofner-Schröck in sod. (2013a) so s temperaturno sondo za kompost (Slika 15) izmerili povprečno temperaturo komposta 35,4 ºC. Pri tem je bila najvišja temperatura 41,9 ºC, najnižja pa 30,9 ºC. Meritve so bile opravljene na 10, 20 in 30 cm globine. Na globini 30 cm so bile izmerjene nižje temperature, kot v višjih slojih.
Slika 14: Temperaturna sonda za ugotavljanje temperature v kompostni postelji (Ofner-Schröck in sod., 2013a)
2.2.2 Temperaturno-vlažnostni indeks in vročinski stres
Visoke temperature govedu ne ustrezajo. Golob (2014) navaja, da so temperature nad 25 ºC že problematične za krave, saj sproščajo veliko toplotne energije. Kritične so predvsem visoke temperature ob hkratni visoki vlažnosti zraka. Zato je bil na osnovi tega razvit TVI (temperaturno-vlažnostni indeks) (Slika 13). Z njim se na podlagi temperature in vlažnosti zraka oceni klimatske pogoje v hlevu. Poleg tega se oceni tudi nevarnost pojava vročinskega stresa pri kravah. TVI nad 72 je pokazatelj vročinskega stresa pri kravah molznicah, zato je priporočljivo v hlevu namestiti termometer in vlagomer ter redno spremljati ta dva dejavnika. Pri zelo visoko produktivnih molznicah se vročinski stres začne že pri TVI nad
19
68. Jenko in Perpar (2011) kot posledico vročinskega stresa navajata manjšo konzumacijo (do 25 %), presnovne motnje, lažja teleta ob rojstvu, spremenjeno obnašanje živali, slabšo vgnezditev oplojenih jajčnih celic v maternici, spremenjeno sestavo mleka in padec mlečnosti ter povečano pojavnost mastitisov.
Temperaturno vlažnostni indeks izračunamo po naslednji enačbi (Verbič in sod., 2011):
TVI = (1,8×T+32) – (0,55 – 0,0055×H)×(1,8×T-26), kjer je:
TVI – Temperaturno-vlažnostni indeks T – Temperatura zraka v °C
H – Relativna vlažnost zraka v %
V Sloveniji je vročinski stres pri kravah molznicah še posebej problematičen, saj prevladuje reja govedi v hlevih z nizkimi stropi in brez aktivne ventilacije. Poleg tega imajo kmetje zahtevnejše pasme goveda, ki jim večina ni prilagodila sistema reje. Zaradi slabe kakovosti krme in majhne količine močnih krmil pa se še dodatno poveča izpostavljenost vročinskemu stresu (Verbič in sod., 2011).
Slika 15: Temperaturno-vlažnostni indeks in tveganje vročinskega stresa (Jenko in Perpar, 2011)
Nujno potrebno je zračenje hlevov. Predvsem v poletnem času. Bartussek in sod. (1995) priporočajo najmanjšo količino zunanjega zraka 330 – 500 m3/uro/GVŽ. Vendar pa v hlevu nikdar ne sme biti prepiha. Potrebno je najti kompromis med kakovostjo zraka, temperaturo in hitrostjo pretoka zraka.
Schüller in sod. (2013) navajajo, da so bile razlike temperature v hlevu in zunaj večje pozimi (oktober-februar) v primerjavi s poletjem (maj-avgust). Prav takšna so bila opažanja pri TVI.
V zimskem času je bilo več vlage zunaj hleva, v poletnem času pa ravno obratno. Od maja
20
2010 do maja 2012 je bila v hlevu izmerjena povprečna temperatura 15,9 ± 5,5 ºC. Izmerjena zunanja povprečna temperatura na meteorološki postaji je bila 9,5 ± 8,2 ºC, kar je 6,4 ± 7,2 ºC manj kot v hlevu. Povprečna vlaga v hlevu je bila nižja od zunanje za 0,2 ± 7,2 %.
Povprečen TVI je bil v hlevu 60,1 ± 8,5. Zunanji TVI je znašal 48,9 ± 13,3. Temperatura in TVI sta bila 4 mesece (od decembra do marca) statistično značilno višja v hlevu. Tudi število dni vročinskega stresa je bilo v hlevu statistično značilno večje v hlevu. To pomeni, da podatki iz meteorološke postaje niso dober pokazatelj za vročinski stres pri govedu. Zato potrebujemo redne meritve mikroklime v samem hlevu.
2.2.3 Pretok zraka v hlevu
Z zračenjem se poleg vlage in oddane živalske toplote iz hleva odvajajo tudi druge škodljive snovi v zraku. Zelo škodljivi so plini, ki se sproščajo iz živalskih izločkov. Med njimi sta najpogostejša CO2 in NH3. Zato je zračenje hlevov nujno potrebno (Slika 16).
Slika 16: Sodobni ventilatorji za zračenje hlevov (Jenko in Perpar, 2011)
Za ustrezno kakovost zraka v hlevu je potrebno pozimi na uro zamenjati 100 m3/GVŽ in nad 500 m3/GVŽ poleti. Vendar je pri tem potrebno paziti na hitrost gibanja zraka. Govedo je zelo občutljivo na prepih, zlasti v ležalnem delu. Priporočena hitrost gibanja zraka je v ležalnem delu 0,2 – 0,6 m/s poleti in 0,2 m/s pozimi. Nekoliko večja je lahko hitrost pretoka zraka v krmilnem delu: poleti 2 do 5 m/s in pozimi do 2 m/s. V odprtih hlevih brez fiksnih zunanjih sten za izmenjavo zraka zadošča že naravno gibanje zraka (veter). Pri masivno grajenih hlevih, kjer za zračenje služijo odprta okna ali morebitni prezračevalni jaški, je potrebno tudi prisilno zračenje z ventilatorji (Golob, 2014). Bartussek in sod. (1995) navajajo zgornjo mejo hitrosti gibanja zraka 0,15 – 0,25 m/s pozimi. Poleti je lahko hitrost gibanja zraka dvakrat višja. Hulsen (2007) ugotavlja, da so pajčevine v hlevu znak nezadostnega gibanja zraka. Kakovost zraka v hlevu je ključna za dobro počutje in zdravje živali. Zato je potrebno zagotavljati primerno kakovost zraka, v hlevu, ki jo lahko dosežemo z dodatnim zračenjem. Hlevi z odprtimi stenami pri zagotavljanju tega nimajo težav (Bartussek in sod., 1995).
21 2.2.4 Svetloba v hlevu
Krave so občutljive na količino svetlobe v hlevu, saj so dnevne živali s svojim sezonskim ritmom. Hulsen (2007) navaja, da je potrebno zagotoviti vsaj 200 luksov svetlobe. Manj kot 50 luksov svetlobe krave zaznavajo kot noč. Strokovna skupina za gradnje kmetijskih objektov pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS, 2013) navaja, da mora po normativu biti vsaj 10 % svetlih površin glede na talno površino hleva. Golob (2014) navaja normativ 40 luksov, priporoča pa boljšo osvetljenost (150 – 250 luksov). Za vsako delovno območje je priporočljiva določena osvetlitev (Preglednica 2). Predvsem je svetloba pomembna na področjih, kjer se živali pogosto nahajajo (krmilna miza, napajalnik, krmilni avtomat) in kjer se izvajajo posegi na živalih (molzišče, porodni boks). V teh področjih je priporočljiva osvetlitev 500 luksov.
Preglednica 2: Priporočena osvetlitev v različnih delovnih območjih hleva (Golob, 2014).
Delovno območje Osvetlitev (lx)
Molzišče - splošno
- območje ob vimenu
200 400-500 Mlekarnica
- splošno - ob čiščenju
200 500
Čakališče 200
Prostor za posege 1000
Hodniki 50
Ležišče 50
Najugodnejše za krave je dolg dan, približno 16 ur svetlobe. Zato je potrebno velik del leta hlev dodatno osvetljevati. Epifiza izloča hormon melatonin, na epifizo pa vpliva svetloba.
Melatonin uravnava dnevne ritme številnih bioloških funkcij, poleg tega pa dviguje mlečnost preko rastnega hormona. Svetloba ima pozitiven učinek tudi na plodnost in sintezo vitamina D, ki skrbi za imunski sistem. S tem pa posledično zavira razvoj nekaterih bakterij in zajedavcev. Trajna osvetlitev je škodljiva. Potrebno je zagotoviti vsaj 6 ur teme, da se živali v miru spočijejo (Golob, 2014).
Najboljši vir svetlobe je naravna sončna svetloba, ki jo živali dobijo zunaj hleva (pašnik, izpust) ali v sodobnih odprtih hlevih brez zaprtih sten. Priporočena je tudi uporaba prozorne strehe, ki prepušča veliko svetlobe. Kljub temu je potrebno jeseni in pozimi dodatno osvetliti hlev, saj dnevna svetloba ne zadostuje. Pri izbiri svetila je potrebno gledati na naslednje kriterije:
- svetlobni izkoristek,
22 - trajnost,
- ohranjanje svetlobnega toka s staranjem, - prižigalne lastnosti,
- barvo svetila, - mere.
Najučinkovitejšo svetilo danes predstavljajo LED svetilke (Slika 17). Začetna cena teh luči je sicer visoka, vendar imajo dolgo življenjsko dobo in nizko porabo električne energije (Golob, 2014).
Slika 17: Osvetlitev s sodobnimi LED lučmi (Sinos Technology Limited Facebook, 2018)
2.3 PREDNOSTI SPREMLJANJA OKOLJSKIH PARAMETROV V HLEVU
Kritična temperatura v hlevih za govedo je pogosto presežena v poletnem času. Ob visoki vlažnosti zraka so kritične že nižje temperature. Odziv krav pri vročinskem stresu je manjše zauživanje krme, tudi do 25 %. Posledice tega so pomankanje hranil, predvsem energije, zmanjša se količina mleka, poslabša se sestava mleka, zmanjša odpornost (pogostejši mastitisi). Daljše trajanje vročinskega stresa lahko povzroči plodnostne motnje, bolezni parkljev, presnovne bolezni … Zaradi teh posledic je dobro redno spremljati temperaturo in vlago v hlevu. Na podlagi teh dveh parametrov se lahko živalim zagotovi primerne bivalne prostore in ustrezno mikroklimo. Z zagotovitvijo teh pogojev živali dajo svoj maksimum, hkrati pa se zmanjšajo stroški prireje (Golob, 2014).
V večini primerov je nujno prisilno zračenje z ventilatorji. Ti znižujejo temperaturo podnevi in ponoči. Za daljša obdobja vročine je priporočljivo namestiti tudi razpršilce, ki tuširajo krave in jih s tem hladijo. Pri namestitvi teh je potrebno paziti na njihovo lokacijo. Ne smejo vlažiti krme in ležalne površine. Hkrati je pri tem potrebno zagotoviti dobro prezračevanje,
23
saj hlajenje nastopi šele pri izhlapevanju vode iz kože. Možno je tudi megljenje. Pri tem so šobe nameščene v okvir ventilatorja. Pri tem sistemu se zniža temperatura, zviša pa se vlažnost zraka. Zato je potrebno z ventilatorji odstranjevati odvečno vlago in tako zagotoviti optimalno klimo v hlevu (Golob, 2014).
Schüller in sod. (2013) navajajo, da zunanje temperature niso dober pokazatelj temperatur v hlevu in je zato potrebno imeti v hlevih posebej nameščene merilce okoljskih parametrov, kot so temperatura, vlaga in pretok zraka. Zelo kritični so lahko ti parametri poleti, saj lahko pride do precej višjih temperatur v primerjavi z zunanjimi. Problemi so lahko tudi pozimi, saj temperature padejo pod 0 °C, vlaga v hlevih je visoka, kar lahko živalim povzroči t.i.
stres zaradi mraza.
Z zagotovitvijo ustreznih temperatur v kompostu se uničijo patogeni mikroorganizmi. Ti lahko povzročajo mastitise. Zato je potrebno spremljanje temperature komposta in ob nizkih temperaturah ustrezno ukrepati. Eden od načinov zviševanja temperature v kompostu je globje kultiviranje kompostne vsebine. Vendar je potrebno paziti na previsoke temperature.
Kadar se temperature v kompostu dvignejo nad 65 ºC, živali nerade ležijo. Živali se zato raje zadržujejo na blatnem hodniku. Takšen pojav predstavlja stres živalim, kar pa se pozna na zdravstvenem stanju in nižji mlečnosti (Bewley in sod., 2012).
Zračenje hleva je zelo pomembno. Iz hleva je potrebno odvesti vlago in toploto, ki jo oddajajo živali in škodljive pline, ki nastajajo iz izločkov. Potrebno je zagotoviti dovolj hitro odvajanje teh. Pri tem je potrebno paziti na pretok zraka. Ta ne sme povzročati prepiha živalim. Živali se na prepihu ne počutijo dobro in se ga izogibajo (Bartussek in sod., 1995).
24 3 MATERIAL IN METODE
3.1 IZVAJANJE MERITEV
V okviru Evropskega raziskovalnega programa ERA-NET SusAn (European Research Area NETwork on Sustainable Animal Production Systems) se je izvajal projekt FreeWalk na temo »Razvoj ekonomsko zanimivih sistemov proste reje govedi, ki bodo izboljšali dobro počutje in zdravje živali, kakovost gnoja in bodo hkrati cenjeni s strani družbe«. V okviru projekta FreeWalk smo spremljali temperaturo, vlago, TVI indeks, pretok zraka in svetlobo na 4 govedorejskih kmetijah v 5 hlevih v Sloveniji. Meritve smo opravljali od januarja 2018 do avgusta 2020. Dva hleva sta bila v Logatcu in po en hlev v Zapogah pri Vodicah, Zgornjih Pirničah in Dvoru pri Ljubljani. Na sliki 18 so označene lokacije kmetij, kjer smo opravljali meritve (z znakom ).
Slika 18: Lokacije kmetije, kjer so se izvajale meritve v okviru FreeWalk projekta
25 3.1.1 Farma PRC Logatec
Na posestvu Pedagoško raziskovalnega centra (PRC) v Logatcu redijo govedo limuzin in šarole pasme ter drobnico. Skupno število govedi je okrog 200 glav in drobnice okrog 250 glav. Posestvo PRC Logatec obsega 80 ha obdelovalnih površin v Logatcu in nekaj pašnih površin na Krumperku. V poizkus sta bila vključena dva hleva za krave dojilje. En hlev je bil kompostni, referenčen hlev pa na tlačen gnoj. V obeh hlevih so bile sprva krave dojilje s teleti. Na kompostu je bilo od 4.12.2017 do 01.05.2018 osem krav limuzin pasme skupaj s teleti (slika 19). V začetku maja so krave dojilje s teleti šle na pašo.
Slika 19: Telice šarole in limuzin pasme v kompostnem hlevu (desno) na PRC v Logatcu
V času pašne sezone, ko so bile krave s teleti na paši, smo v ta isti hlev namestili prašiče pitance (Slika 20). Ti so se nahajali na kompostu od 16.8.2018 do 27.12.2018 (Klopčič in sod., 2021). Od 6.1.2019 do 25.04.2019 naprej so bile na kompostu zopet breje telice limuzin in šarole pasme (10 živali) (Slika 19). Površina kompostne površine znaša 101 m2 (25,9 m
× 3,9 m). Za nastil smo uporabljali mešanico žagovine in lesnih sekancev. Mešanje komposta smo izvedli enkrat dnevno. V hlevu na tlačen gnoj je bilo okrog 37 krav limuzin pasme s teleti. Hlev je razdeljen na 7 boksov za krave in 2 boksa za dokrmljevanje telet. Hlevi so bili zgrajeni v 60. letih in so bili skozi ta čas že večkrat renovirani. Tloris kompostnega hleva v Logatcu je priložen v prilogi A. Zunaj hleva na kompost se nahaja vremenska postaja (Slika 21).
26
Slika 20: Prašiči pitanci na kompostu (Foto: M. Klopčič)
Slika 21: Vremenska postaja v Logatcu (Foto: L. Likar)
27 3.1.2 Kmetija A - Zapoge pri Vodicah
V Zapogah pri Vodicah se nahaja kmetija pod oznako A. Obdelujejo okrog 35 ha kmetijskih površin. Na kmetiji imajo kompostni hlev za krave molznice (Slika 22). V hlevu je prostora za 55 krav molznic črno-bele pasme. Povprečna mlečnost na kravo v standardni laktaciji znaša okrog 9.700 kg mleka.
Površina ležalne kompostne površine znaša 550 m2 (55 m × 10 m), kar predstavlja 10 m2 ležalne površine na kravo. Blatni hodnik ob krmilni mizi je širok 5 m in dolg 60 m. Na tem delu so tla pokrita z betonskimi rešetkami. Krmilna miza je širine 5 m. Molzišče je ribja kost 2 × 6. Na začetku hleva je porodni boks velikosti 4 m × 4 m in prostor za presušene krave dimenzije 5 m × 4 m. Na krmilnem hodniku sta dva napajalnika dimenzij 2,43 m × 0,35 m.
Od tal sta dvignjena 0,82 m. Tloris kompostnega hleva je v prilogi B. Za nastil uporabljajo mešanico žagovine in sekancev. Mešanje komposta poteka 2-krat dnevno, zjutraj in zvečer v času molže in krmljenja. Na severni strani hleva se nahaja vremenska postaja. V hlevu sta senzorja za temperaturo in vlago (Slika 23). Mlada živina in presušene krave so v starem hlevu.
Slika 22: Kompostni hlev na kmetiji A
28
Slika 23: Senzor za temperaturo in vlago v hlevu na kmetiji A
3.1.3 Kmetija B - Zgornje Pirniče
Na kmetiji pod oznako B v Zgornjih Pirničah se ukvarjajo s prirejo mleka. Obdelujejo okrog 65 ha kmetijskih površin. Stalež živali je okrog 140 glav od tega je okrog 80 krav molznic črno-bele pasme. Povprečna mlečnost v standardni laktaciji znaša okrog 9.300 kg mleka.
Hlev je na sistem proste reje z ležalnimi boksi (Slika 24).
Slika 24: Sistem proste reje z ležalnimi boksi na kmetiji B
29
Blatni hodniki v hlevu na kmetiji B so v celoti pokriti z betonskimi rešetkami. Hlev je dimenzije 66 m × 14,6 m. V njem je 84 ležalnih boksov. Hlev se loči na star in nov del, vendar med njima ni fizične ovire. Razlika je v dimenzijah ležalnih boksov, višini stropa, širini krmilne mize in svetlobi. V celotnem hlevu so štirje napajalniki različnih dimenzij. V novem delu je krmilna miza široka 4,2 m, v srednjem delu 3,9 m, v starem delu hleva pa 3,15 m. Tloris hleva je v prilogi C.
3.1.4 Kmetija C – Dvor pri Ljubljani
V Dvoru pri Ljubljani se na kmetiji pod oznako C nahaja hlev za krave dojilje. Skupnih kmetijskih obdelovalnih površin je okrog 15 ha. V hlevu je prostora za 10 krav dojilj s teleti in 13 glav mlade živine. Večina živali je lisaste pasme, nekaj pa je križanih z limuzin pasmo.
Imajo sezonske telitve, ki so večinoma v spomladanskem času. Poleg boksa za krave dojilje se nahaja prostor za dokrmljevanje telet. Hlev je dimenzije 40 m × 16 m (Slika 25). Širina krmilne mize je 4 m. Pri kravah dojiljah so ležalni boksi dimenzije 250 cm × 120 cm. Mlada živina ima ležalne bokse dimenzije 250 cm × 100 cm.
Slika 25: Krave dojilje s teleti v hlevu na kmetiji C
30 3.2 MERITVE
Meritve okoljskih parametrov smo izvajali enkrat mesečno. Kontinuirano smo spremljali le temperaturo komposta in temperaturo zraka v referenčnih hlevih s pomočjo datalogerjev ter vremenskih postaj na PRC Logatec ter kmetiji A. Mesečno smo izvajali meritve temperature zraka, vlage in pretoka zraka ter svetlobe v hlevu in izven njega ter temperature komposta na globini 20 cm.
3.2.1 Temperatura
Temperaturo smo s pomočjo »datalogerjev« merili skozi celotno obdobje. Zabeležene so bile temperature v 30 minutnih intervalih. V kompostu so bili nameščeni na različnih lokacijah. V Logatcu so bili trije, na kmetiji A pa dva »datalogerja«. Referenčna hleva na kmetiji B in C sta imela po 1 »dataloger« nameščen na višini 200 cm nad blatnim hodnikom pri krmilni mizi. Te podatke je bilo potrebno enkrat mesečno prenesti na računalnik zaradi zasedenosti pomnilnika s podatki (Slika 26).
Slika 26: »Dataloger (iButton)« (Foto: L. Likar)
Mesečno merjenje temperature zraka je potekalo v začetku meseca s pomočjo naprave Multimeter Testo 435-2 (Slika 27). V vsakem hlevu smo na 9-ih do 12-ih mestih odčitali temperaturo. Od teh je bilo 6 do 9 meritev izvedenih na področju ležalnih površin, 3 meritve pa na krmilni mizi. Meritve so bile izvedene na višini 10 in 150 cm od tal. Skupno smo mesečno v vsakem hlevu zabeležili 18 temperatur zraka. Poleg notranjih temperatur smo izmerili tudi zunanje temperature na 4 lokacijah (vzhodna-zahodna-severna-južna stran) hleva. Te meritve smo izmerili na višini 150 cm nad tlemi.
31
Slika 27: Multimeter Testo 435-2 s tipalom za temperaturo, vlago in pretok zraka
V kompostu smo izmerili temperaturo komposta na 20 cm globine. Meritev smo izvedli z robustno temperaturno vbodno sondo kot 0613 13 11 A, dolžine 1500 mm, Ø 12 mm s konico Ø 5 mm, NTC sensor, merilno območje -50 do +125 °C, FEP kabel dolžine 1,5 m s priklopom za testo 435 in vbodnim potopnim tipalom TE tip K (Slika 28).
Slika 28: Ekipa za meritve z napravo Multimeter Testo 435-2 in vbodno sondo (Foto: M. Klopčič)
32
Za pravilno temperaturo komposta je bilo potrebno po vstavitvi palice v kompost počakati nekaj minut, da se je ta segrela na temperaturo komposta. Ta meritev se je izvedla le v kompostu na istih mestih v hlevu, kjer so se odčitali ostali parametri (Slika 29). Vse temperature so bile izmerjene v ºC.
Zahod
3 6 9
ležalna površina Jug 2 5 8 Sever
1 4 7
krmilna miza 10 11 12
Vzhod
Slika 29: Shematski prikaz mest kjer smo izvajali meritve temperature, vlage, pretoka zraka in svetlobe (številke pomenijo mesto meritev)
3.2.2 Vlažnost
Vlažnost smo izmerili na enak način kot temperaturo. Izmerjena je bila na enakih mestih in enakih višinah. V vsakem hlevu je bilo mesečno izvedenih 18 do 24 meritev in zunaj 4 meritve. Meritve vlage se je prav tako merilo s pomočjo naprave Multimeter Testo 435-2.
Vlažnost je bila podana v %.
3.2.3 Pretok zraka
Pretok zraka smo izmeril na istih lokacijah kot temperaturo in vlažnost. Meritve smo izvedli z napravo Multimeter Testo 435-2. Podatki so bili podani v m/s.
3.2.4 Svetloba
Svetlobo smo merili na istih lokacijah kot ostale parametri, vendar le na višini 150 cm. V vsakem hlevu je bilo izmerjenih 9 do 12 meritev za svetlobo in 4 meritve zunaj hleva. Za to meritev smo prav tako uporabljali napravo Multimeter Testo 435-2, vendar z nastavkom za meritev svetlobe (Slika 30). Meritve za svetlobo so bile podane v Lux-ih.
