Popularizacija pretočnih video vsebin na spletu: Primerjava Netflix in Amazon Prime z vidika rabe in motivacij uporabnikov

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Ula Weisseisen

Popularizacija pretočnih video vsebin na spletu:

Primerjava Netflix in Amazon Prime z vidika rabe in motivacij uporabnikov

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Ula Weisseisen

Mentor: izr. prof. dr. Dejan Jontes

Popularizacija pretočnih video vsebin na spletu:

Primerjava Netflix in Amazon Prime z vidika rabe in motivacij uporabnikov

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Dejanu Jontesu, za vse nasvete in pomoč ter strokovnost pri pisanju magistrskega dela.

Velika zahvala gre moji družini – mami, očetu, sestri in starim staršem – ki so me v času študija podpirali, mi stali ob strani, me spodbujali in verjeli vame.

Prav tako gre posebna zahvala tudi vsem prijateljem in znancem »all around the world«, ki so sodelovali v anketi in mi omogočili izvedbo raziskave med uporabniki.

Hvala prav vsem za potrpežljivost in podporo!

Popularizacija pretočnih video vsebin na spletu: Primerjava Netflix in Amazon Prime z vidika rabe in motivacij uporabnikov

Namen magistrskega dela je raziskati in analizirati pomembnost motivacijskih dejavnikov pri uporabi pretočnih SVOD storitev na spletu med uporabniki ter njihov vpliv in zadovoljitve, ki jih uporabniki prejemajo ob gledanju pretočnih video vsebin na zahtevo na spletu. Temeljni okvir za preučevanje motivacij bo teorija uporab in gratifikacij (U&G) na različnih medijih iz preteklih študij. Te bom med uporabniki raziskovala empirično, z zbiranjem podatkov na podlagi anketnega vprašalnika. V zadnjih letih prihaja do izredne popularizacije in množične uporabe SVOD storitev med uporabniki, predvsem zaradi spreminjajočih se praks preživljanja prostega časa ter vse večjega števila pretočnih platform, ki so med seboj konkurenčne. S porastom uporabe SVOD storitev med uporabniki se spreminjata potrošnja in vloga tradicionalnih medijev, denimo klasične televizije. Zaradi trenutne COVID-19 situacije, ki prebivalcem omejuje gibanje in javno življenje, se je potrošnja SVOD storitev med pandemijo močno povečala, zato je raziskovanje njenih uporab še toliko bolj relevantno. Pogosta uporaba in gledanje ves čas dostopnih video vsebin privede do nove prakse oziroma verižnega gledanja več epizod med gledalci.

Rezultati empiričnega raziskovanja kažejo, da je primaren motiv uporabe SVOD storitev med uporabniki zabava, prevladujejo tudi naslednji motivi: priročnost, dolgočasje in sprostitev, ki hkrati predstavljajo čustvene zadovoljitve pri uporabnikih. Najbolj priljubljeni in razširjeni SVOD storitvi sta Netflix in Amazon Prime Video, ki sta med seboj tesna konkurenta z vidika razširjenosti, delovanja, dostopnosti video vsebin ter vsebin lastne produkcije.

Ključne besede: pretočni video, video na zahtevo, Netflix, Amazon Prime Video, popularizacija, motivacija.

Popularization of Streaming Video Content Online: Netflix and Amazon Prime Comparison in Terms of Users Uses and Motivations

The purpose of my master thesis is to investigate and analyse the importance of motivational factors in the use of streaming SVOD services online among its users, and their impact and gratifications obtained while watching streaming video-on-demand contents online. The main framework for studying motivations will be the Theory of Uses and Gratifications (U&G) on various media from previous studies. Motivations will be researched empirically by collecting data with a survey questionnaire among users. Changing leisure practices and the growing number of streaming platforms are influencing the popularization and drastic increase in usage of SVOD services among users in recent years. With the increase in the use of SVOD services among users, the consumption and role of traditional media, such as traditional television, are changing. Due to the current COVID-19 situation and its restrictions of public life and movement of the population, the consumption of SVOD services during the pandemic has increased significantly, therefore research of its uses is even more relevant. Frequent use and viewing of constantly available video contents leads to a new practice called binge-watching where multiple episodes are watched consecutively in one sitting. The results of empirical research show that the primary motive for using SVOD services among users is entertainment, the following motives also predominate: convenience, boredom and relaxation, which at the same time represent emotional gratifications for users. The most popular and most frequently used SVOD services are Netflix and Amazon Prime which are strong competitors in terms of distribution, performance, availability of video content and own-branded production video content of Netflix Originals and Amazon Originals.

Key words: streaming video, video on demand, Netflix, Amazon Prime Video, popularization, motivation.

5

KAZALO VSEBINE

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN SIMBOLOV ... 9

1 UVOD ... 10

2 PRETOČNOST IN DELOVANJE PRETOČNIH MEDIJEV ... 14

3 VIDEO NA ZAHTEVO ... 16

3.1 RAZVOJ IN ZAČETKI VIDEA NA ZAHTEVO NA SPLETU ... 16

3.2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ... 17

3.2.1 VOD ... 17

3.2.2 OTT ... 18

3.2.3 SVOD ... 19

3.2.4 TVOD in AVOD ... 20

3.2.5 KOMBINIRANI SISTEMI PROIZVAJALCEV... 20

4 RAZVOJ AMAZONA IN NETFLIXA ... 22

4.1 Razvoj Amazonove pretočne video storitve ... 22

4.2 Razvoj Netflixove pretočne video storitve ... 26

5 PREGLED OSTALIH KONKURENČNIH PONUDNIKOV NAROČNIŠKIH PRETOČNIH VIDEO STORITEV NA SPLETU ... 30

5.1 HULU, HBO IN APPLE TV+ ... 30

5.2 DISNEY+ ... 31

5.3 OSTALI PONUDNIKI ... 31

5.4 PONUDNIKI SVOD STORITEV V SLOVENIJI ... 32

6 POPULARIZACIJA PRETOČNIH SVOD STORITEV NA SPLETU ... 34

6.1 POPULARIZACIJA NETFLIXA IN AMAZONA ... 39

6.2 VERIŽNO GLEDANJE KOT NOVA PRAKSA GLEDANJA ... 47

7 TEORIJA UPORAB IN GRATIFIKACIJ ... 50

7.1 VRSTE GRATIFIKACIJ ... 54

7.2 GRATIFIKACIJE KLASIČNE TELEVIZIJE IN INTERNETA ... 62

7.3 GRATIFIKACIJE PRETOČNIH MEDIJEV IN SPLETNE TELEVIZIJE ... 64

7.4 KRITIKE TEORIJE UPORAB IN GRATIFIKACIJ ... 68

8 OPREDELITEV MOTIVOV IN GRATIFIKACIJ MED UPORABNIKI ... 71

9 RAZISKOVALNI DEL ... 73

9.1 METODOLOGIJA ... 74

9.2 OPREDELITEV UPORABNIKOV GLEDE NA DEMOGRAFSKE PODATKE ... 76 9.3 MOTIVI GLEDANJA VIDEO VSEBIN PREKO PRETOČNIH SVOD STORITEV . 78

6

9.3.1 PREDSTAVITEV REZULTATOV ... 80

9.4 POMEMBNOST IN ANALIZA PREPOZNANIH MOTIVOV PRI UPORABI SVOD STORITEV S TEORIJO U&G ... 92

9.5 REZULTATI CROSSTABS ANALIZ PRI MOTIVU ZABAVE ... 99

9.5.1 POVEZANOST STAROSTI, STATUSA IN DEMOGRAFIJE UPORABNIKOV Z GLEDANJEM SVOD STORITEV PRI MOTIVU ZABAVE ... 99

10 UPORABA SVOD STORITEV MED ANKETIRANIMI UPORABNIKI ... 104

10. 1 UPORABA SVOD GLEDE NA VRSTO MEDIJA ... 105

10.2 RAZŠIRJENOST RAZLIČNIH SVOD STORITEV MED UPORABNIKI ... 109

10.3 PRIMERJAVA UPORAB NETFLIXA IN AMAZON PRIME VIDEA MED ANKETIRANIMI UPORABNIKI ... 111

10.3.1 DEJAVNIKI IN VZROKI POGOSTEJŠE UPORABE IZBRANE SVOD STORITVE MED UPORABNIKI ... 112

10.4 POGOSTOST UPORABE SVOD STORITEV MED UPORABNIKI ... 115

10.3.1. POVEZANOST STAROSTI, STATUSA IN DRŽAVE UPORABNIKOV S TEDENSKO UPORABO SVOD ... 116

10.5 VERIŽNO GLEDANJE MED ANKETIRANIMI UPORABNIKI ... 120

10.5.1 REZULTATI CROSSTAB ANALIZ PRI VERIŽNEM GLEDANJU GLEDE NA STAROST IN STATUS UPORABNIKOV TER FUNKCIJO SAMODEJNEGA PREDVAJANJA ... 123

10.6 VPLIV COVID-19 PANDEMIJE NA UPORABO SVOD STORITEV ... 127

11 SKLEP ... 131

12 ZAKLJUČEK ... 139

13 VIRI ... 144

PRILOGE ... 155

Priloga A: Seznam dodatnih tabel ... 155

Priloga B: Anketni vprašalnik v angleškem jeziku ... 164

7

KAZALO TABEL

Tabela 7. 1: Hierarhija potreb po Maslowu ... 50

Tabela 7. 2: Prva faza raziskovanja uporab in gratifikacij ... 56

Tabela 7. 3: Druga faza raziskovanja uporab in gratifikacij ... 58

Tabela 7. 4: Tretja faza raziskovanja uporab in gratifikacij ... 59

Tabela 7. 5: Zadovoljevanje različnih potreb glede na vrsto medija ... 61

Tabela 8. 1: Opredeljene gratifikacije pri SVOD uporabnikih ... 72

Tabela 9. 1: Profil uporabnikov ... 77

Tabela 9. 2: Pomembnost priročnosti pri uporabi SVOD storitev ... 82

Tabela 9. 3: Pomembnost motivov sprostitve in zabave pri uporabi SVOD storitev ... 84

Tabela 9. 4: Pomembnost motivov dolgočasja in navade pri uporabi SVOD storitev ... 85

Tabela 9. 5: Pomembnost učenja pri uporabi SVOD storitev ... 86

Tabela 9. 6: Motiv druženja pri uporabi SVOD storitev ... 89

Tabela 9. 7: Motiv pobega pri uporabi SVOD storitev ... 90

Tabela 9. 8: Pomembnost družbenih interakcij pri uporabi SVOD storitev ... 91

Tabela 9. 9: Pomembnost posameznih motivov pri uporabnikih SVOD storitev ... 97

Tabela 10. 1: Pomembnost dejavnikov za pogostejšo uporabo Netflixa ... 113

KAZALO SLIK Slika 6. 1: Število skupnih naročnikov glavnih ameriških SVOD storitev po svetu med 2013 in 2018 ... 35

Slika 6. 2: Ocenjeno število naročnikov SVOD storitev po svetu med leti 2020 in 2025 ... 36

Slika 6. 3: Bruto in neto število naročnikov SVOD storitev po svetu ... 38

Slika 6. 4: Število naročnikov Netflixa med 2011 in 2019 ... 40

Slika 6. 5: Število video vsebin knjižnic Netflixa po državah ... 42

Slika 6. 6: Ponudba španskih vsebin na Amazon Prime in Netflixu ... 42

Slika 6. 7: Število naročnikov Amazon Prime po svetu ... 44

Slika 6. 8: Število ur lastne produkcije Amazon Prime med leti 2012 in 2019 ... 45

Slika 6. 9: Število ur lastne produkcije Netflix med leti 2012 in 2019 ... 46

Slika 9. 1: Pomembnost gratifikacij med uporabo SVOD storitev med uporabniki ... 97

Slika 9. 2: Vpliv starosti na motiv zabave pri indikatorju »ker je prijetna in zabavna dejavnost« ... 100

Slika 9. 3: Vpliv starosti na motiv zabave pri indikatorju »ker me zabava« ... 100

Slika 9. 4: Vpliv statusa na motiv zabave pri indikatorju »ker je prijetna in zabavna dejavnost« ... 101

Slika 9. 5: Vpliv statusa na motiv zabave pri indikatorju »ker me zabava« ... 101

Slika 9. 6: Vpliv države uporabnikov na motiv zabave pri indikatorju »ker je prijetna in zabavna dejavnost« ... 102

Slika 9. 7: Vpliv države uporabnikov na motiv zabave pri indikatorju »ker me zabava« ... 103

Slika 10. 1: Pogostost uporabe različnih medijev med uporabniki SVOD ... 106

8

Slika 10. 2: Povezanost vrste medija s starostjo uporabnikov ... 107

Slika 10. 3: Povezanost vrste medija s statusom uporabnikov ... 108

Slika 10. 4: Povezanost vrste medija z državo prebivanja uporabnikov ... 109

Slika 10. 5: Razširjenost uporabe SVOD med uporabniki glede na čas uporabe ... 110

Slika 10. 6: Priljubljenost in pogostost uporabe Netflix in Amazon Prime med uporabniki . 111 Slika 10. 7: Pomembnost dejavnikov za pogostejšo uporabo izbrane SVOD storitve ... 114

Slika 10. 8: Pogostost uporabe SVOD storitev tekom dneva med uporabniki ... 116

Slika 10. 9: Vpliv starosti na pogostost uporabe SVOD ... 117

Slika 10. 10: Vpliv statusa na pogostost uporabe SVOD ... 118

Slika 10. 11: Vpliv države na pogostost uporabe SVOD ... 119

Slika 10. 12: Pogostost verižnega gledanja med uporabniki SVOD ... 121

Slika 10. 13: Povezanost starosti s številom ogledanih epizod v enem sedenju ... 124

Slika 10. 14: Povezanost statusa s številom ogledanih epizod v enem sedenju ... 124

Slika 10. 15: Povezanost samodejnega predvajanja s številom ogledanih epizod ... 125

Slika 10. 16: Povezanost števila ogledanih epizod brez samodejnega predvajanja ... 126

Slika 10. 17: Vpliv korona-virusne karantene na uporabo pretočnih SVOD storitev ... 128

Slika 10. 18: Vpliv COVID-19 na porast uporabe SVOD storitev glede na domnevno ter dejansko uporabo med uporabniki ... 129

9

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN SIMBOLOV

AVOD Advertising-based Video On Demand / Oglaševalni video na zahtevo/

Ad-based Video On Demand Oglasni video na zahtevo CBS Columbia Broadcasting System /

DVD Digital Versatile Disc / Digitalni večnamenski disk / Digital Video Disc Digitalni video disk

HD High-Definition Visoka ločljivost

MOD Multimedia On Demand Multimedija na zahtevo

MVPD Multichannel Video Programming Multinacionalni video programski

Distributors distributerji

OTT »Over The Top« »preko spleta/preko interneta«

PBS Public Broadcasting Service Javna radijsko-televizijska služba SVOD Subscription Video On Demand Naročniški video na zahtevo TVOD Transactional Video On Demand Transakcijski video na zahtevo

VHS Video Home System Video kasete

VOD Video on demand Video na zahtevo

10 1 UVOD

Industrija pretočnih storitev oziroma industrija pretočnih video storitev je kritična tema, ki je v zadnjem letu dobila veliko pozornosti in postala nadvse priljubljena za raziskovanje zaradi porasta "pretočnih vojn" (streaming wars), ki nastanejo z vstopom novih konkurentov na trg (Maloney, 2021). Število konkurentov, ki uporabnikom na spletu nudijo tako imenovane

»streaming« oziroma pretočne video vsebine, je vedno večje. Med najbolj priljubljenimi so Netflix, Amazon Prime Video, HBO Go, Apple TV, YouTube TV, Twitch ter med slovenskimi ponudniki denimo Voyo. Prednosti in slabosti konkurentov se kažejo v samem naboru vsebine in njihove ponudbe, lastni produkciji, urejenosti vsebine, dostopnosti do različnih naprav ter pretočnosti medijskih vsebin, omejitev vsebin glede na lokacijo ter med samimi paketi storitve oziroma dostopnosti in ceni storitve.

Tema je nadvse relevantna, saj industrija pretočnih storitev v zadnjih letih pridobiva pozornost zaradi hitrega porasta števila naročnikov, ki jih je pridobila, pa tudi zaradi vse večjega števila platform, ki so med seboj konkurenčne. Trenutno je glede pretočnosti video vsebin različnih SVOD storitev še posebej zanimivo razpravljati, saj ljudje po vsem svetu, ki zaradi ukrepov COVID-19 ostajajo v karanteni ali so bili v karanteni, oskrbujejo to industrijo z velikim povpraševanjem.

Najbolj popularni in razširjeni med uporabniki sta zagotovo spletni platformi Netflix in Amazon, ki sicer delujeta na zelo podoben način, pa vendar med njima opazimo ključne razlike.

Danes Netflix in Amazon Prime skupaj z več kot 351 milijonov uporabnikov predstavljata glavne smernice pretočne televizije na spletu oziroma SVOD storitev na svetu (Stoll, 2021;

Brian, 2021).

Cilj raziskovalnega dela je sprva raziskati popularizacijo in popularnost pretočnih platform med evropskimi uporabniki, predvsem med evropskimi študenti in študentkami, ter pogostost njihove uporabe kot načina zabave oziroma preživljanja prostega časa. Pri raziskovanju platform se bom osredotočila na dve platformi: Netflix ter Amazon Prime, ki sta med seboj tesna konkurenta, tako z vidika sistema delovanja ter oddajanja video vsebin, kot tudi lastne produkcije. Obe pretočni platformi bom medsebojno primerjala z vidika njunega razvoja in delovanja, popularizacije, uporabnikove izkušnje in motivacij, trendov porabe, njunih prednosti

11

ter slabosti glede na geografsko lokacijo, vrsto občinstva, kulturne in sociološke dejavnike, nabora ponudbe in nabora lastne produkcije ter uspešnosti portalov na globalni ravni.

Popularizacija pretočnih platform je zaradi vse večjega števila uporabnikov in množične uporabe nadvse zanimiva in relevantna tema za raziskovanje, žal pa je v slovenščini dostopnega zelo malo znanstvenega gradiva, zato je pomen raziskovanja še toliko bolj pomemben.

Pri raziskovanju uporab in motivacij uporabe SVOD storitev bom te preučevala na podlagi teorije uporab in gratifikacij (Teorija U&G), ki pojasnjuje in raziskuje uporabo množičnih medijev med uporabniki kot enega izmed virov iz okolja za zadovoljevanje potreb in doseganje želja in lastnih ciljev (Katz, Blumler in Gurevitch¹, 1973 v Chang, 2017, str. 6). Pristop teorije uporab in gratifikacij, ki pritegnejo občinstvo med uporabo različnih vrst medijev, ter različnih vrst vsebin (Cantril², 1942 v Ruggiero, 2000, str. 3) so v preteklih raziskavah uporabljali za preučevanje uporab in gratifikacij uporabe oziroma gledanja klasične televizije, poslušanja radia ter uporabe interneta in socialnih omrežij, nedavno pa tudi raziskovanja uporab in gratifikacij resničnostnih oddaj in resničnostne televizije ter primerjave uporab in gratifikacij klasične televizije in spletne televizije.

Raziskovanja motivov uporab SVOD storitev med uporabniki se bom lotila z empiričnim raziskovanjem, in sicer zbiranjem podatkov na podlagi spletnega anketnega vprašalnika med uporabniki različnih SVOD storitev. Teorija uporab in gratifikacij na preteklih študijah o preučevanju uporab, motivov in zadovoljitev uporabnikov na različnih medijih bo temeljni okvir za preučevanje motivacij in zadovoljitev uporabnikov ob gledanju video vsebin preko pretočnih medijev na zahtevo. Anketni vprašalnik bo prirejen po vprašalniku Cha in Chan- Olmsted-a (2012), ki sta raziskovala nadomestljivost internetne televizije s klasično televizijo, ter po vprašalniku Whittle-ja (2018), ki je raziskoval uporabe in gratifikacije pretakanja športnih vsebin v živo preko spleta. Pridobljene podatke o motivih in uporabah SVOD storitev bom v nadaljevanju kategorizirala na različne vrste motivov uporabe ter raziskovala njihovo razširjenost, relevantnost in pomembnost pri njihovih uporabnikih.

1 Katz, E., Blumler, J. G., & Gurevitch, M. (1973). Uses And Gratifications Research. The Public Opinion Quarterly, 37(4), 509–523.

2Cantril, H. (1942). Professor Quiz: A Gratifications Study. In P. F. Lazarsfeld&F. Stanton (ur.), Radio research 1941 (str. 34–45). New York: Duell, Sloan & Pearce.

12

Z raziskovalnim delom bom poskušala pridobiti naslednje informacije ter odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Sprva me bo zanimalo, kakšne so prakse gledanja video vsebin na pretočnih medijskih portalih oziroma platformah, kako pogoste so prakse gledanja na teh portalih, na katerih napravah delujejo ter kako njihovo delovanje na različnih napravah vpliva na njihove uporabnike, katere SVOD storitve so najbolj priljubljene in razširjene med uporabniki ter kaj vpliva na njihovo popularizacijo med uporabniki. Zanimala me bo sama razširjenost uporabe storitve Netflixa in Amazon Prime-a med uporabniki ter njuna popularizacija med uporabniki. Prav tako me bodo zanimale same prakse gledanja in motivi uporabe SVOD storitev pri uporabnikih.

Na podlagi ugotovitev iz literature iz prejšnjih raziskav, ki so odkrile različne uporabe in zadovoljitve iz različnih medijskih vsebin, si v empiričnem delu zastavljam naslednja raziskovalna vprašanja:

RZ 1: Kakšne so uporabe oziroma rabe pretočnih SVOD storitev na spletu med uporabniki ter kako se razlikujejo?

RZ 2: Kakšne so motivacije uporabnikov pri uporabi pretočnih video vsebin na spletu ter kateri motivi so prevladujoči med uporabniki?

RZ 3: Zakaj ljudje spremljajo pretočne video vsebine na spletu in kakšne so gratifikacije, ki jih ob gledanju pretočnih video vsebin prejmejo?

Predpostavljam, da med uporabami oziroma rabami pretočnih SVOD storitev na spletu prihaja do razlik. Pri raziskovanju uporab SVOD storitev me bo zanimala sama pogostost in čas uporabe SVOD storitev med uporabniki, ob katerih urah oziroma ob katerem delu dneva prihaja do pogostejše uporabe SVOD med uporabniki, kateri mediji prevladujejo pri ogledu SVOD storitev ter same prakse gledanja SVOD vsebin med uporabniki. Zanimalo me bo, ali prihaja do verižnega oziroma zaporednega gledanja video vsebin med uporabniki. Uporabe SVOD med uporabniki bom medsebojno primerjala na različnih spremenljivkah, in sicer me bodo zanimale razlike uporab SVOD storitev glede na spol, starost, status in državo uporabnikov. Za razumevanje uporab SVOD storitev pri njihovih uporabnikih je pomembno razumeti in preučevati tudi njihove motive oziroma zadovoljitve. Zadovoljitve uporab SVOD storitev bom primerjala z različnimi raziskovalnimi deli avtorjev, ki so se ukvarjali z raziskovanjem uporab

13

in gratifikacij med različnimi mediji. Razlikovala in primerjala bom med različnimi tipologijami zadovoljitev, ki so jih tekom raziskovanj opredelili različni raziskovalci teorije U&G, in zadovoljitvami, ki se pojavljajo oziroma so prisotne pri anketiranih uporabnikih.

V nadaljevanju navajam naslednje hipoteze, ki jih želim dokazati in potrditi tekom znanstvenega in empiričnega raziskovanja:

Hipoteza 1: Priročnost, zabava in dolgočasje so primarni in prevladujoči motivi uporabe SVOD storitev med uporabniki.

Hipoteza 2: Motiv zabave je glaven in prevladujoč motiv med uporabniki SVOD storitev, ne glede na starost, status in državo uporabnikov.

Hipoteza 3: Za ogled SVOD storitev preko vrste medija prevladuje uporaba prenosnika, ne glede na starost, status in državo uporabnikov.

Hipoteza 4: Samodejno predvajanje vpliva na število ogledanih epizod oziroma verižno gledanje epizod med uporabniki SVOD storitev.

Hipoteza 5: Med anketiranimi uporabniki obeh storitev, Netflixa in Amazon Prime Videa, prevladuje uporaba Netflixa.

Glede na trenutno situacijo korona virusne krize po celem svetu menim, da je relevantno raziskovati njen vpliv na samo uporabo SVOD storitev oziroma pogostost uporabe SVOD storitev med uporabniki, zato v nadaljevanju predpostavljam naslednjo hipotezo:

Hipoteza 6: Trenutna COVID pandemija z restrikcijami in omejitvami socialnega in javnega življenja posameznikov, karanteno, delom in šolanjem od doma vpliva na bolj pogosto uporabo SVOD storitev in pogostejše verižno gledanje vsebin med uporabniki.

Zgoraj navedene hipoteze bom preučevala in potrjevala na podlagi podatkov, pridobljenih z empiričnim delom raziskovanja, ter korelacij med različnimi spremenljivkami in crosstabs analizami.

14

2 PRETOČNOST IN DELOVANJE PRETOČNIH MEDIJEV

Pretakanje vsebin, v večini poimenovano in uporabljeno kot »streaming« (angl.), je vse pogostejše v različnih medijskih panogah. Čeprav gre za pogost pojav, pa kljub temu obstajajo pomembne razlike, ki temeljijo na industrijskih praksah in dopuščajo ter razlagajo neskladne izkušnje internetne distribucije med panogami v medijski industriji – tako v glasbeni, filmski in televizijski industriji, med katerimi obstajajo tako skladnosti kot tudi razlike med pretakanjem in med potrošniki. Danes se preko spleta pretaka ogromno tako video, kot glasbenih vsebin, zaradi množične internetne distribucije ter množične dostopnosti pa je medijska vsebina velikokrat prizadeta (Herbert, Lotz in Marshall, 2019, str. 349−350).

Izraz »streaming« oziroma pretakanje vsebin je dvoumen in se na splošno v vsakdanjem in industrijskem kontekstu uporablja precej ohlapno. Zgodovinsko gledano se je »streaming«

oziroma pretočnost vsebin sprva pojavila v 90-ih letih prejšnjega stoletja, da bi opisali ter definirali nov tehnični postopek za dostavo medijev preko interneta v realnem času, brez prenosa same datoteke ali shranjevanja na lokalni pogon (Herbert in drugi, 2019, str. 351).

Tako se sodobna razlaga termina pretakanja nanaša na vse primere, kjer uporabnik predvaja digitalni avdio ali video vsebino na zaslonu ali v zvočniku svoje naprave prek interneta (Wilson, 2007). Gre za proces, kjer gre za konstantno dostavljanje vsebine, ki se prejema in predvaja simultano, datoteka pa je tako dostopna v nekem izbranem trenutku, ki je odvisen bodisi od ponudnika vsebine bodisi od gledalca (Bule, 2011). Pretakanje kot proces, ki zagotavlja neprekinjen tok informacij, ne ponuja možnosti prenašanja. Po pomenu je namreč prenašanje (»download«) namreč pravo nasprotje in alternativa prenašanju, saj je, preden si datoteko lahko v celoti pogledamo, to potrebno prenesti na napravo. Pri pretakanju (»streaming«) pa gre za proces dostavljanja vsebine prek interneta, kjer se vsebina procesira in predvaja še preden je sprejeta v popolnosti (Antolović, 2018, str. 7). Sam razcvet interneta ter njegova množična dostopnost na mnogih digitalnih napravah in pametnih telefonih zagotavljajo uporabnikom enostaven prenos in enostavno pretočnost vsebin, saj so te dostopne praktično na vsakem koraku.

Poznamo dve ključni obliki pretočnih medijev: spletni prenosi na zahtevo oziroma angleško

»on-demand streaming« in spletni prenosi v živo oziroma angleško »live streaming« (Semkiv³, 2016 v Antolović, 2018, str. 3). V magistrskem delu se bom osredotočila na dve platformi

3Semkiv, O. (2016). Free Guide to Using Video Streaming. Letzgro, Inc.

15

pretočnega videa na zahtevo: Netflix in Amazon Prime. Obe platformi veljata za »on-demand streaming« platformi oziroma platformi pretočnega videa na zahtevo. Prav tako obe platformi predstavljata SVOD (»streaming video on demand«) storitvi, torej storitvi naročniškega videa na zahtevo. Tako se bom osredotočila ter raziskovala zgolj fenomene pretočnega videa na zahtevo oziroma naročniškega pretočnega videa na zahtevo.

Spletni prenosi na zahtevo se nanašajo na vse vrste pretakanja, ko se datoteka predvaja, potem ko uporabnik sproži zahtevek. Pojem je označen kot prenašanje digitalne datoteke, medtem ko se ta predvaja (Gomez⁴, 2016 v Antolović, 2018, str. 3). Prenesena datoteka se tako začasno shrani, ponovno predvajanje pa je zato zelo hitro. Datoteka, ki jo tako uporablja uporabnik, se samodejno zbriše ob koncu uporabe prenosa (Antolović, 2018, str. 3). Pretakanje video vsebin oziroma pretočni video torej lahko opredelimo kot način predvajanja video vsebin na uporabnikovi napravi, kjer je ključno to, da se video vsebine ne shranjujejo in ne zasedejo prostora na uporabnikovih napravah. Pretočni video za svoje nemoteno delovanje potrebuje stalno internetno povezavo, vse dokler uporabnik ne zaključi z gledanjem video vsebin (Rayburn, 2007, str. 25–26).

Izmed pretočnih platform z najobsežnejšimi knjižnicami vsebine, ki imajo po svetu največje število naročnikov, so nedvomno Netflix, Amazon Prime Video in Hulu. Netflix je prevladujoča storitev z največjim številom naročnikov po svetu že od leta 2012 (Statista, 2020).

Danes ima Netflix več kot 203 milijone naročnikov po vsem svetu (Stoll, 2021a). Amazon Prime Video ima okrog 148 milijonov naročnikov (Dean, 2021a), Hulu pa okrog 40 milijonov naročnikov po svetu (Dean, 2021b).

Število naročnikov na tovrstne storitve pretočnega videa na zahtevo iz leta v leto množično narašča. Ogled pretočnih video vsebin je namreč ena izmed izredno priljubljenih praks preživljanja prostega časa, po kateri posega ogromno število, tako mladih kot odraslih naročnikov. Na popularizacijo spletnih platform pretočnega videa na zahtevo vplivajo mnogi dejavniki, tako sama širitev SVOD storitev, kot njihova množična dostopnost na globalni ravni.

Na popularizacijo vplivajo tudi novi modeli preživljanja prostega časa doma, ki privabljajo nove uporabnike ter s tem prispevajo k večjemu številu uporabnikov izbranih SVOD storitev po svetu.

4Gomez, A. (2016). Live Streaming vs Video on Demand: Why Brands Need to Consider Both. Tubular Insights.

16 3 VIDEO NA ZAHTEVO

3.1 RAZVOJ IN ZAČETKI VIDEA NA ZAHTEVO NA SPLETU

S pojavom novih medijev in digitalizacijo televizije so se spremenile oblike preživljanja prostega časa, hkrati pa tudi prakse gledanja televizije. Digitalizacija televizije je odcepila televizijsko vsebino od televizijskega zaslona in ustvarila konvergenco. Gledanje televizije je postalo omogočeno kjer koli in kadar koli in tako je televizija zabrisala mejo med ostalimi mediji ter naredila televizijo manj družabno. Digitalizacija je premaknila televizijo iz kolektivne v individualistično dejavnost (Dhoest in Simons⁵, 2016 v Polajžer, 2019, str. 17).

S popularizacijo in izredno dostopnostjo interneta med posamezniki se spreminjajo tudi motivi za uporabo interneta. Poleg uporabe interneta za iskanje informacij ter medosebne komunikacije je eden od motivov njegove uporabe tudi motiv zabave in preživljanja prostega časa (Cha in Chan-Olmsted, 2012, str. 261). S pretakanjem video vsebin preko računalnika, ki uporabnikom omogočajo ogled in distribucijo video vsebin, je internet postal izredno priljubljen med uporabniki po vsem svetu. Z izredno popularizacijo interneta in njegovo množično uporabo pa so se raziskovalci začeli spraševati, ali lahko internet in internetna televizija sčasoma popolnoma nadomestita klasično televizijo.

Čeprav so bile govorice o propadu klasične televizije močno pretirane, je težko zanikati pomembne premike, ki jih je s sabo prinesla digitalizacija televizije, ki je klasično televizijo preoblikovala v nov medij ter novo kulturo gledanja televizijskih vsebin (Wayne, 2018, str.

725−726). Kabelska televizija in kabelski ponudniki so bili prvi, ki so že v devetdesetih letih začeli eksperimentirati z videom na zahtevo, vendar storitve niso uspele doseči velikega uspeha še nadaljnjih deset let, ko je oprema postala cenejša, ponudniki vsebin pa so začeli omogočati več programov in vsebin videa na zahtevo (Chalaby in Plunket, 2020, str. 4–5).

Prva platforma, ki je nakazovala začetke vzpona pretočnega videa, je YouTube. YouTube je bil ustanovljen leta 2005 z namenom nalaganja in deljenja domačih video posnetkov običajnih ljudi uporabnikom platforme (YouTube, 2021). Prvi posnetek z naslovom »Me at the zoo« je bil na YouTube naložen 23. aprila 2005 (Alleyne, 2018). V naslednjem letu se je dnevna uporaba YouTube-a med uporabniki drastično povečala, od 30 milijonov ogledov videoposnetkov do 100 milijonov ogledov videoposnetkov dnevno med marcem in julijem

5Dhoest, A. in Simons, N. (2016). Still 'Watching' TV? The Consumption of TV Fiction by Engaged Audiences.

Media and Communication, 4(3), 176–184.

17

2006 (Alleyne, 2018). Danes si uporabniki YouTube-a dnevno ogledajo več kot milijardo ur videoposnetkov (Newberry, 2021). YouTube velja za drugo najbolj pogosto obiskano spletno stran, takoj za Googlom (Newberry, 2021).

Netflix, Hulu in Amazon Prime so pretakanje video posnetkov preko interneta postavili na povsem novo raven. Uporabnikom za fiksno plačilo mesečne naročnine nudijo celotne serije televizijskih oddaj in celovečerne igrane filme (Old Dominion University, 2021). Amazon Prime, takrat imenovan Amazon Video, je z oddajanjem pretočnega videa pričel leta 2006 (Amazon, 2021), leto kasneje je sledil Netflix. Netflix danes velja za enega izmed vodilnih konkurentov med naročniškimi pretočnimi platformami, ki ponujajo pretočnost video vsebin (Herbert in drugi, 2019, str. 351). S pretakanjem video vsebin oziroma pretočnim videom pa je Netflix začel šele leta 2007 (Netflix, 2021), Hulu pa leta 2008 (Hulu, 2021). Čeprav se storitve Netflix, Hulu in Amazon Prime med seboj nekoliko razlikujejo in delujejo na drugačne načine, imajo omenjene platforme enak cilj. Svojim uporabnikom oziroma gledalcem želijo zagotoviti čim boljšo izkušnjo, ki je enostavna za uporabo ter dostopna preko interneta (Old Dominion University, 2021). Kasneje so se storitvam videa na zahtevo pridružili tudi drugi ponudniki:

HBO Go, Apple TV in Disney+, ki imajo danes prav tako veliko število uporabnikov po svetu in poleg Netflixa, Amazon Prime Videa in Hulu veljajo za priljubljene in razširjene storitve videa na zahtevo med uporabniki po svetu.

3.2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

Pri razumevanju videa na zahtevo bom v tem poglavju bralcu predstavila osnovne pojme, ki so ključni za razumevanje videa na zahtevo ter njegovega delovanja, kot samostojnega pojava ter za nadaljnje raziskovanje in kategoriziranje video vsebin na zahtevo.

3.2.1 VOD

Prihod interneta je močno vplival na video, na njegovo uporabo, kreiranje video vsebin in sodelovanje z videom. Zmožnost dostave vsebin preko brezžičnih komunikacijskih omrežij je omogočila nov razvoj spletnih storitev, spremenil pa se je tudi način gledanja video vsebin.

Tako si lahko dandanes namesto, da bi čakali na naslednjo epizodo, le-to pogledamo takoj oziroma kadar si želimo, prav tako lahko programe predvajamo v živo ali pa si jih z možnostjo časovnega zamika ogledamo kasneje.

18

Tako kratica VOD, Video-On-Demand oziroma video na zahtevo, pomeni ravno to – ogled videa in video vsebin takrat, ko si to želimo oziroma zahtevamo, in ne takrat, ko se za predvajanje video vsebine odloči njen izdajatelj, bodisi lastnik bodisi produkcijska hiša, ki skrbi za urejanje televizijskih sporedov in predvajanje video vsebin na televizijskih programih (Rodriguez, Young in Hosch, 2016).

Video na zahtevo (VOD) so iznašli kabelski ponudniki video vsebin, sprva z zagotavljanjem tako imenovanih »vrtiljakov vsebine«, ki so uporabnikom omogočali predajanje začetka filma vsakih 20 minut, storitev pa se je imenovala »near VOD« oziroma »skoraj video na zahtevo«.

S povečanjem zmogljivosti so nato uporabnikom ponudili »pravi« video na zahtevo (VOD), kot ga poznamo danes, kjer so uporabnikom omogočali ogled video vsebin na zahtevo uporabnika (Chalaby in Plunkett, 2020, str. 4).

Tako je VOD storitev, ki uporabnikom omogoča pretakanje video vsebin 24/7 oziroma štiriindvajset ur na dan, kjer koli in kadar koli, na glede na to, ali se uporabnik nahaja na statični ali premikajoči se lokaciji. Naprave, ki se uporabljajo za dostop do pretočnih vsebin, variirajo od mobilnih telefonov do računalnikov, tabličnih računalnikov, igralnih konzol ter velikih televizijskih zaslonov ultra visoke ločljivosti HD (Chalaby in Plunkett, 2020, str. 4).

Danes poznamo več vrst in ponudb videa na zahtevo. Televizijski programi uporabnikom omogočajo plačljive programe z možnostjo VOD. Video na zahtevo je dostopen preko različnih socialnih omrežij (Facebook, Snapchat, Instagram) in preko različnih aplikacij in platform, denimo YouTube ali Twitch. Do videa na zahtevo lahko dostopamo preko tako imenovanih DTC (direct-to-consumer) platform. Med uspešne medijske konglomerate spadajo naslednje platforme z VOD vsebino: Netflix, Amazon Prime Video, Apple TV+, Disney+, HBO Max, HBO Go.

3.2.2 OTT

Medijska vsebina novih medijev danes do uporabnikov oziroma gledalcev potuje na drugačen način kot v preteklosti, kar je vplivalo na ogromne spremembe v televizijski industriji. Tako lahko dostavo sodobnih medijev opredelimo kot multimodalno (Whittle, 2018, str. 19, 20).

Današnji izdajatelji televizijskih programov in video vsebine ter medijski konglomerati, ki upravljajo tako televizijske kanale, kot spletne platforme na zahtevo, razlikujejo med dvema različnima vrstama prenosov vsebin: tradicionalno oddajanje vsebine preko kabelskih in satelitnih storitev ter oddajanje vsebine preko interneta (Nevron, 2021).

19

Tako je »Over-the-top« oziroma kratica OTT video distributer, ki potrošnikom namesto gledanja video vsebin preko tradicionalnih in kabelskih storitev, te svojim potrošnikom nudi preko spleta, gre torej za oddajanje medijske in video vsebine preko interneta (FCC⁶, 2013 v Whittle, 2018, str. 19). Oznaka OTT se torej nanaša na gradivo, ki se gledalcem distribuira neposredno preko interneta (Crick, 2020). »Over the top« tako lahko dobesedno prevedemo kot

»preko spleta« oziroma »preko interneta«.

Poznamo dve različni klasifikaciji pretakanja vsebin preko spleta oziroma dve vrsti OTT oddajanja: VOD oziroma video na zahtevo ter »live streaming« oziroma pretakanje v živo (Chalaby in Plunkett, 2000, str. 6).

Tako sta Netflix in Amazon spletni platformi VOD (videa na zahtevo) z vsebino OTT storitev.

Na drugi strani pa platforme YouTube TV, Instagram oziroma Instagram Live ter Hulu tudi nudijo vsebino OTT storitev, vendar spadajo med platforme, ki pretakajo oboje: video v živo kot tudi video na zahtevo.

Storitve OTT sicer ponujajo enake kanale kot tradicionalna kabelska ali satelitska televizija, glavna razlika pa je v dostavi načina vsebine, gre namreč za pretakanje preko spleta v nasprotju s prejemanjem vsebin prek kabelskega kabla ali satelitske antene (Whittle, 2018, str. 19).

3.2.3 SVOD

Kratica SVOD oziroma »Subscription Video On Demand« pomeni naročniški video na zahtevo, kar pomeni, da uporabniki za ogled video vsebin mesečno plačujejo prispevek v obliki naročnine, vsebino pa si lahko ogledajo kadar koli in kjer koli (Boyarsky, 2020). Eden glavnih primerov SVOD storitev je denimo Netflix. Med uspešne in priljubljene SVOD storitve spadajo tudi naslednje platforme: Amazon Prime Video, Hulu, Apple, HBO in Disney+.

Za SVOD platforme je značilno, da svojim uporabnikom nudijo interaktivno »a la carte« izbiro vsebine, katere izbor je sestavljen iz algoritmično urejene ponudbe, ki temelji na osebnem izboru uporabnika, glede na pretekle ogledane vsebine, njegov okus in izbor žanra (Boyarsky, 2020).

Uporabniki SVOD platform niso vezani na dolgoročno pogodbo, saj jo lahko prekinejo vsak mesec, prav tako pa se po določeni prekinitvi zopet lahko odločijo za obnovitev paketa.

Prilagodljivost SVOD platform je za uporabnike izredno pomembna. Čeprav so SVOD

6Federal Communications Commission. (2013). Annual Assessment of the Status of Competition in the Market for Delivery of Video Programming. MB Docket 12–203. FCC 13–99.

20

platforme izredno prilagodljive do svojih uporabnikov, pa jih skušajo zadržati z zagotavljanjem ekskluzivne in nove vsebine tako licenčne kot lastne produkcije.

3.2.4 TVOD in AVOD

TVOD (angl. Transactional Video On Demand) oziroma transakcijski video na zahtevo predstavlja nasprotje SVOD storitvam naročniškega videa na zahtevo, kjer potrošniki kupijo vsebino glede na način »pay-per-view« oziroma s plačilom na ogled (Crick, 2020).

Poznamo dve podvrsti transakcijskega videa na zahtevo: elektronska prodaja ozirom EST (»electronic-sell-through«), kjer gre za enkratno plačilo za trajni dostop do vsebine, ter DTR (»download-to-rent«), kjer vsebino kupite za izposojo za manjše plačilo in jo naložite v svojo zbirko vsebin, do te pa imate omejen čas dostopa (Crick, 2020). Primer TVOD storitve je recimo Sky Box, sicer pa storitev TVOD vključujejo tudi Applov iTunes in Amazonova videoteka.

Storitve TVOD po navadi ponujajo novejše izdaje, ki imetnikom pravic zagotavljajo večje prihodke, potrošnikom pa omogočajo hitrejši dostop do novih vsebin. Storitev TVOD običajno zadrži svoje stranke s privlačnimi cenami, zato se ti še naprej vračajo k uporabi TVOD storitev (Crick, 2020).

Za razliko od storitev SVOD in TVOD je AVOD oziroma »Advertising-Based Video On Demand« oziroma oglaševalni video na zahtevo za potrošnike brezplačen, vendar so njegovi potrošniki podobno kot pri televizijskih oddajah med gledanjem vsebin prekinjeni z oglasi (Boyarsky, 2020). AVOD tako lahko vidimo kot akcijski video ali oglaševalni video, medtem ko gledamo posnetek na YouTubu, DailyMotionu ali 4OD. Za AVOD je značilno, da prihodek od oglasov, predvajanih med vsebinami, nadomesti stroške produkcije in gostovanja (Ellis, 2020).

AVOD v primerjavi s SVOD in TVOD ustvarja bistveno manjše prihodke, zato je redko uporabljen pri Premium proizvajalcih, kot sta denimo Netflix ali Amazon Prime Video.

3.2.5 KOMBINIRANI SISTEMI PROIZVAJALCEV

Proizvajalci s storitvami video vsebin v praksi sicer lahko uporabljajo in delujejo z več vrstami poslovnih modelov (Boyarsky, 2020). Za primer lahko izpostavim Amazon Prime Video in Sky TV. Pri obeh platformah uporabniki sicer plačujejo fiksno mesečno naročnino za dostop do knjižnice vsebin, vendar pa hkrati nudijo nakup novejših filmov ali denimo posebnih športnih

21

dogodkov, za katere nastanejo dodatni stroški. Tako hkrati uporabljajo več vrst poslovnih modelov: SVOD oziroma naročniški video na zahtevo ter TVOD oziroma transakcijski video na zahtevo (Crick, 2020).

Podobno lahko opredelimo tudi YouTube. YouTube velja za spletno stran z VOD vsebinami videa na zahtevo. Ogled naloženih videoposnetkov je na voljo brezplačno vsem uporabnikom YouTuba kjer koli in kadar koli oziroma na zahtevo uporabnika. Med samim ogledom videoposnetkov lahko zasledimo oglaševalne video vsebine AVOD storitev. YouTube Premium je svojim uporabnikom nekaj časa sicer ponujal opcijo SVOD storitve s fiksno mesečno naročnino, katera se med uporabniki ni obnesla, zato je SVOD storitev z mesečno naročnino zamenjal za TVOD storitev (Schomer, 2018). YouTube tako uporabnikom omogoča nakup ali izposojo video vsebine, denimo celovečernega filma po vnaprej določeni fiksni ceni za trajen ali omejen dostop do video vsebine. Tako hkrati deluje po modelu TVOD storitve.

YouTube uporablja kombinirane poslovne sisteme delovanja videa na zahtevo: AVOD in TVOD. Na drugi strani Netflix deluje zgolj po poslovnem sistemu SVOD storitev oziroma naročniškega videa na zahtevo.

Z naraščajočo priljubljenostjo vsebin na spletu – OTT se hkrati spreminjajo tudi poslovni modeli, za katere pa je verjetno, da se bodo z novim razvojem tehnologij in novimi potrošniškimi navadami razvijali tudi v prihodnosti (Crick, 2020).

S spreminjanjem potrošniških trendov in potreb pri uporabi je pomembno, da lahko podjetja razvijajo lastne sisteme za dostavljanje video vsebin videa na zahtevo (VOD) njihovim potrošnikom z uporabo različnih video platform, ki delujejo na različne sisteme dostavljanja video vsebine svojim uporabnikom (Ellis, 2020).

22 4 RAZVOJ AMAZONA IN NETFLIXA

4.1 Razvoj Amazonove pretočne video storitve

Podjetje Amazon.com je bilo ustanovljeno leta 1994 ter danes velja za enega izmed največjih prodajalcev na svetu. Prvotno je bil Amazon.com ustanovljen kot spletna knjigarna, ki se je kasneje razvejala ter začela prodajati svoje izdelke, vključno z DVD-ji, CD-ji, prenosom videoposnetkov, pretakanjem in prenosom MP3, prenosom in pretakanjem avdio knjig, programske opreme ter video iger, prodajo elektronike, oblačil, pohištva, hrane, igrač in nakita (Amazon, 2020). Leta 2015 je Amazon presegel Walmart kot trgovec z največjo tržno kapitalizacijo v ZDA (Kantor in Streitfeld⁷, 2015 v Wayne, 2018, str. 731), leta 2016 pa je bilo podjetje Amazon razglašeno za četrto največje javno podjetje (Sommer⁸, 2016 v Wayne, 2018, str. 731).

Zgodovina Amazonove pretočne video storitve je sicer precej zapletena in vključuje večkratno spremembo imena blagovne znamke.

Sprva Amazon Unbox, predstavljen leta 2006, je bila storitev prenašanja digitalnih video vsebin, ki je kupcem omogočala nakup posameznih televizijskih epizod za 1,99 ameriških dolarjev (USD). Kupci Amazon Unbox-a so imeli možnost nakupa ali izposoje filmov, ki jih je ponujal Amazon. Cena nakupa posameznega filma se je gibala med 9,99 in 14,99 ameriških dolarjev, izposoja filma pa 1,99 dolarjev (Amazon.com⁹, 2007 v Wayne, 2018, str. 731).

Kupljeni videoposnetki so bili samodejno shranjeni v Amazonovem mediju oziroma knjižnici posameznega uporabnika, ki je avtomatično shranjevala vse kupljene videoposnetke za kasnejši ali ponoven dostop in ogled. Vendar Amazon Unbox še ni bil primer tako imenovane

»streaming« platforme oziroma pretočne platforme, saj ni pretakal video vsebin, temveč so si kupci te lahko ogledali, ko so jih ponovno prenesli v svoj osebni računalnik (zgolj z aplikacijo Amazon Ubox) ali na svoj digitalni video snemalnik, imenovan TiVo Box. Septembra 2008 se je storitev Amazon Unbox preimenovala v Amazon Video on Demand (Amazon Video na zahtevo) ter gledalcem ponudila novo možnost gledanja video vsebin z novo opcijo in

7Kantor, J. in Streitfeld, D. (2015). Inside Amazon: Wrestling Big Ideas in a Bruising Workplace. The New York Times.

8Sommer, J. (2016). When Every Company is a Tech Company, Does the Label Matter? The New York Times.

9 Amazon.com. (2007, 7. marec). ‘Amazon Unbox on TiVo’ Now Available, Offering Over 1.5 Million Broadband-ready TiVo Subscribers Access to Thousands of Movies and TV Shows. Press Release.

23

zmožnostjo pretakanja videoposnetkov s spletnim brskalnikom (Amazon.com¹⁰, 2008 v Wayne, 2018, str. 731–732).

Amazon Video on Demand se je ponovno preimenoval februarja 2011, in sicer v Amazon Instant Video (Amazon, 2020). To preimenovanje je bilo za Amazon nadvse pomembno, saj se je Amazon prvič oddaljil od prodaje video vsebin po delih ter svojim strankam ponudil novo storitev – dostop do 5000 filmov in televizijskih oddaj za vse tako imenovane Prime uporabnike (Amazon, 2020). Članarina Prime je uporabnikom poleg dostopa do filmov nudila tudi brezplačno dvodnevno poštnino po ZDA za uporabnike Amazon spletne trgovine (Wayne, 2018, str. 731–732). Amazon je sicer svojim uporabnikom oziroma kupcem kljub svoji novi knjižnici vsebin z novimi filmi in epizodami še vedno nudil možnost nakupa posameznih filmov ali epizod. Novost uvedbe knjižnice vsebine pa je za Amazon nadvse pomembna funkcija, saj je na novo definirala razmerje med samim podjetjem ter uporabo televizijskih blagovnih znamk in tradicionalnimi televizijskimi praksami med gledalci (Wayne, 2018, str. 731–733).

V sredini leta 2011 je Amazon začel razširjati svojo knjižnico vsebin z različnimi digitalnimi licenčnimi pogodbami. Prva takšna pogodba je Amazonu omogočila pretakanje televizijskih oddaj iz CBS-ove knjižnice, med njimi tudi uspešnice The Tudors, Numbers, Medium, Star Trek, Frasier in Cheers (Amazon, 2020). Gre za uspešen sporazum med Amazonom in CBS, ki Amazonovim uporabnikom omogoča širšo knjižnico in vsebino. Za primerjavo lahko tu omenim, da je podobno licenčno pogodbo (sicer pred Amazonovo sklenitvijo pogodbe) s CBS- om sklenil tudi Netflix (Netflix, 2020).

Finančni pogoji licenčne pogodbe med Amazonom in CBS-om sicer niso bili razkriti, pa vendar analitiki menijo, da je bila vrednost pogodbe primerljiva z 2-letno licenčno pogodbo, ki jo je v začetku leta 2011 sklenil Netflix, ki je po mnenju analitikov vredna 200 milijonov ameriških dolarjev (Szalai¹¹, 2011 v Wayne 2018, str. 732). Netflix in Amazon sta že od samega začetka tesna konkurenta, tako je septembra 2012 Amazon proti Netflixu tekmoval z novo podpisano pogodbo s plačljivo televizijsko postajo Epix, ki je Amazonu omogočala predvajanje filmov v njihovi pretočni storitvi (Wikipedia, 2020). Do konca leta 2012 se je Amazonova strategija pridobivanja vsebine osredotočala predvsem na digitalne licenčne pogodbe. Tako je Amazon konec leta 2012 napovedal dva licenčna sporazuma, in sicer med Turner Broadcasting System,

10Amazon.com (2008, 3. september). Amazon Customers Can Now Instantly Watch Ad-free Movies and TV Shows on Macs, PCs and Compatible Sony BRAVIA Televisions Starting Today on Amazon Video On Demand.

Press Release.

11Szalai, G. (2011). CBS Corp., Amazon Strike Streaming Video Deal. The Hollywood Reporter.

24

Inc. in Warner Bros. Sporazuma sta prispevala k raznolikosti in razširitvi Amazonove knjižnice, nadvse gledani licenčni seriji med Amazonovimi uporabniki sta bili The Closer in Falling Skies, (Amazon.com¹², 2012 v Wayne, 2018, str. 732). Tekom leta 2013 je Amazon sklenil licenčne pogodbe z naslednjimi produkcijskimi hišami: ITV, FX in MGM ter ponovno prispeval k širjenju knjižnice (Amazon.com¹³, 2012 v Wayne, 2018, str. 732). Poleg sklepanja licenčnih pogodb ter širjenja video vsebin svoje knjižnice je bilo leto 2013 za Amazon nadvse pomembno tudi z vidika razvoja originalne produkcije. Leta 2013 sta bili ustvarjeni originalni Amazonovi seriji Alpha House in Betas, dostopni izključno za uporabnike Amazon Instant Videa (Amazon, 2020). Tako je v letu 2013 Amazon Instant Video doživel izjemno rast s številom novih uporabnikov, večkratno in pogostejšo uporabo ter samim številom pretokov video vsebin tako licenčne kot originalne ponudbe iz svoje knjižnice.

Aprila 2014 je Amazon podpisal novo licenčno pogodbo za pravice digitalne distribucije s HBO, ki je uporabnikom Prime-a zagotavljala dostop do tako imenovane »HBO Collection«

oziroma »zbirke HBO«, s tem pa dostop do vseh sezon naslednjih serij: The Sopranos, Six Feet Under, The Wire in Deadwood ter predvajanih oddaj HBO: The Girls, Newsroom in Veep, ki so bili na voljo v času večletne licenčne pogodbe (Amazon.com¹⁴, 2014 v Wayne, 2018, str.

733). Poleg tega je Amazon uporabnikom Prime-a na svojimi platformi Fire TV dovolil uporabo aplikacije HBO za pretakanje video vsebin z HBO Go (Amazon.com¹⁵, 2014 v Wayne, 218, str. 733).

Leta 2015 je Amazon lansiral program, imenovan »Streaming Partners Programme« (zdaj znan kot Amazon Channels). Platformo, ki naročnikom Amazon Prime-a omogoča naročniški kanal, ki omogoča storitev pretakanja video vsebin preko platforme Amazon Prime. Te storitve so popolnoma ločene od ponudbe Amazon Video in jih je treba kupiti ločeno. Prvotna predstavitev v ZDA je vključevala storitve, kot so Curiosity Stream, Lifetime Movie Club, AMC-ov Shudder, Showtime, Starz in druge (Wikipedia, 2020). Storitev pa je nato dodala še druge partnerje, kot so HBO in Cinemax, Fandor, PBS Kids, Seeso, Toku in Boomerang (Wikipedia, 2020). Septembra 2015 je ponovno prišlo do preimenovanja Amazonove blagovne znamke,

12 , 13 Amazon.com (2012, 17. december) Amazon Announces Exclusive Prime Instant Video Licensing Agreements With Turner Broadcasting and Warner Bros. Domestic Television Distribution for Two of TNT’s Hit series. Press Release.

14, 15Amazon.com (2014). 2013 Annual Report.

25

takrat imenovane Amazon Instant Video. Beseda »Instant« je bila izpuščena iz naslova, ki je bil preimenovan v zgolj Amazon Video (Amazon, 2020).

Storitev Amazonovega Prime Videa, kot ga poznamo danes, je bila ustvarjena in predstavljena aprila 2016 s samostojno storitvijo, imenovano »Prime Video«. V nasprotju s prejšnjimi manifestacijami Amazon Videa je ta nova storitev neodvisna od Amazonovega programa Prime Shipping (Amazon, 2020).

Prime Video stane 8,99 ameriških dolarjev na mesec, kar je 1 dolar manj od Netflixovega najbolj priljubljenega paketa. Decembra 2016 se je Prime Video razširil na mednarodni trg, danes pa je na voljo v več kot 200 državah po svetu (Wayne, 2018, str. 733).

Danes uporabniki Amazon Prime Videa lahko izbirajo med široko in raznoliko ponudbo video vsebin, tako filmov in serij iz licenčnih pogodb, kot Amazon Originals filmov in serij.

26 4.2 Razvoj Netflixove pretočne video storitve

Netflix sta leta 1997 ustanovila programska inženirja Reed Hastings in Marc Randolph. Netflix je bil sprva spletna stran, ustanovljena 26. avgusta 1997, ki je omogočala storitev izposoje DVD-jev, ki so bili na zahtevan naslov poslani s tradicionalno pošto, storitev pa je bila plačljiva, in sicer s »pay-per-rental« oziroma s plačilom na posamezno izposojo DVD-ja (Netflix, 2020).

Netflix se je v svojih začetniških fazah sicer zgledoval po Amazonovem modelu, ki je bil do leta 1997 že uveljavljen kot vodilno podjetje v prodaji izdelkov preko interneta, Hastings je podobno idejo želel predstaviti tudi skozi Netflix, in sicer sprva s prodajo VHS kaset preko spleta, ker pa so bile VHS kasete predrag zalogaj, predvsem z vidika shranjevanja kaset ter oteženega pošiljanja zaradi delikatnega stanja kaset, je bila prvotna ideja o izposoji kaset zavrnjena (Biddle, 2020).

24. marca 1997 je bil v ZDA prvič predstavljen model DVD, tako sta Hasting in Randolph svojo prvotno idejo o pošiljanju VHS kaset preusmerila na izposojo in pošiljanje DVD-jev (Netflix, 2020). Koncept izposoje in pošiljanje DVD-jev sta sprva testirala s testnim pošiljanjem DVD-ja na svoj naslov. Ker je DVD na željen naslov prispel nepoškodovan, sta se Hasting in Rudolph odločila za pošiljanje preko pošte (Wikipedia, 2020).

Leta 1999 je Netflix začel s ponudbo spletne naročnine preko interneta. Naročniki so na spletnem mestu Netflixa lahko izbirali med filmskimi in televizijskimi naslovi oddaj in filmov, te pa so bili kasneje poslani kupcem v obliki DVD-jev, skupaj s predplačniškimi kuvertami, ki so kasneje omogočale vrnitev DVD-jev v njihove distribucijske centre, ki jih je bilo tekom ZDA več kot 100. Čeprav so stranke na mesec za ceno mesečne naročnine lahko najele poljubno število DVD-jev, je bilo njihovo število omejeno v skladu z njihovimi naročniškimi načrti (Hosch, 2020). V začetku leta 2000 je imel Netflix okrog 300 000 naročnikov, v svojem katalogu pa več 10 000 naslovov filmov in oddaj, na voljo za mesečno izposojo svojim naročnikom (Netflix, 2020). Do začetka leta 2000 je Netflix prav tako popolnoma prenehal z modelom izposoje »single-rental« oziroma plačilom izposoje glede na posamezen film, ter popolnoma prevzel poslovni koncept modela mesečne naročnine brez stroškov zamudnine (Netflix, 2020).

Poleg Netflixa je bil na trgu izposoje DVD-jev preko pošte prisoten tudi Blockbuster, ki se je sicer osredotočal zgolj na distribucijo DVD-jev ter je dolgo časa veljal za največjega distributerja, hkrati pa predstavljal konkurenta Netflixu (Hosch, 2020). Za razliko od Netflixa je Blockbuster svojim uporabnikom v primeru zamude vračanja DVD-jev zaračunaval visoke

27

stroške zamudnine, s takšnim odnosom pa kmalu odvrnil svoje stranke, ki so favorizirale Netflixov način poslovanja. Netflix je namreč temeljil na zadovoljevanju strank, s čimer je pritegnil številno zanimanje kupcev, kmalu pa tudi prehitel Bluckbuster (Hosch, 2020).

Leta 2007 je Netflix napovedal uvedbo storitve videa na zahtevo (VOD), hkrati pa začel z odmikanjem od prvotne strategije izposoje DVD-jev. Sprva so oddajanje video vsebin svojim naročnikom ponujali brezplačno, leta 2007 je njegova spletna knjižnica imenovana »Watch Instantly« vsebovala zgolj 1000 različnih video vsebin, kar predstavlja zgolj 1 % celotne vsebine v primerjavi s knjižnico izposoje DVD-jev, ki je vsebovala več kot 90 000 različnih naslovov (Netflix, 2020). Seveda je njegova priljubljenost med uporabniki ter število uporabnikov hitro naraščalo, prav tako pa je Netflix hkrati širil tudi svojo spletno knjižnico vsebine. Do konca leta 2017 je imel Netflix 7,5 milijonov naročnikov, skoraj 20 % naročnikov več kot preteklo leto (Netflix, 2020).

Do leta 2010 je Netflix v svojo knjižnico Watch Instantly objavil 10 000 različnih naslovov iz svoje prvotne knjižnice filmov na DVD-jih, ki je sicer vsebovala 90 000 različnih video vsebin.

Do storitve Watch Instantly na spletu so uporabniki dostopali s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki so ga ustvarili za mesečno naročnino izposoje Netflixove ponudbe preko DVD- jev, spletna knjižnica pa je bila uporabnikom na voljo brezplačno, kot dodatna storitev za vse uporabnike do leta 2010 (Jenner, 2016, str. 261). Leta 2010 je Netflix svoj osnovni poslovni model mesečne naročnine izposoje in dostave DVD-jev popolnoma preoblikoval v mesečno naročnino za neomejen prenos filmov in TV-vsebin preko Watch Instantly v višini 7,99 ameriških dolarjev na mesec, z možnostjo dodatne mesečne naročnine v višini 2 dolarjev za neomejene dostave DVD-jev na dom (Jenner, 2016, str. 261). Netflix je tako postal popolnoma osredotočen na morebiten propad izposoje DVD-jev ter popoln prehod na storitev videa na zahtevo, z omenjenim modelom je prav tako spodbujal svoje stranke k večji uporabi storitve videa na zahtevo. Danes Netflix še vedno posluje tudi v distribuciji fizičnih medijev, vendar se nedvomno bolj posveča spletni distribuciji.

Leta 2010 je Netflix napovedal, da namerava razširiti količino televizijske vsebine, ponujene preko njihove storitve. Tako je podjetje v začetku leta 2011 sklenilo licenčne pogodbe s podjetji ABC in Disney ter uporabnikom omogočalo dostop do celotnih sezon (Wayne, 2018, str. 733).

V poročilu, ki je bilo izdano v začetku leta 2011, je Hastings pojasnil novo strategijo, h kateri je stremel Netflix, in sicer se je osredotočal na pretakanje video vsebin in širjenje njegove ponudbe videa na zahtevo, ki naj bi po pridobljenih podatkih rastla veliko hitreje kot izposoja DVD-jev. Tako je pretočnost videa na zahtevo postala primarna dejavnost Netflixa, ki je v

28

naslednjih letih stremel k širjenju svoje ponudbe videa na zahtevo, hkrati pa vstopal tudi v nove države ter preizkušal svoje storitve pretočnosti videa na zahtevo po svetu.

Leta 2011 se je Netflix sprva razširil v Kanado, kasneje tekom leta pa vstopil tudi v nekatere države latinske Amerike in karibske države (Netflix, 2020). Aprila 2011 je imel Netflix čez 23 milijonov naročnikov v ZDA ter skupno 26 milijonov naročnikov po svetu (Wikipedia, 2020).

Leta 2012 je Netflix vstopil tudi na trg Združenega kraljestva, na Irsko ter v nekatere nordijske države (Netflix, 2020). Število naročnikov v ZDA je ob koncu leta 2012 znašalo 27,1 milijona naročnikov oziroma skupaj 29,4 milijonov naročnikov po svetu (Statista, 2020). Prav tako je Netflix leta 2011 uporabnikom predstavil nov daljinski upravljalnik z gumbom Netflix, ki je bil ustvarjen za nekatere televizijske daljince, ter tako uporabnikom omogočal takojšen dostop do Netflixa na združljivih napravah in televizijskih zaslonih (Netflix, 2020).

V začetku leta 2012 je med kabelskimi omrežji naraščala zaskrbljenost nad priljubljenostjo storitev SVOD (naročninski video na zahtevo), predvsem Netflixa, prihajalo je namreč do odmika gledanja televizijskih vsebin preko tradicionalne kabelske naročnine ter porasta gledanja pretočnih video vsebin oziroma porasta SVOD naročnin med uporabniki. Številčna ponudba serij, dokumentarnih filmov in ostale ponudbe, ki jo je pridobil Netflix s številnimi licenčnimi ponudbami, je nedvomno uvrstila Netflix med konkurente linearnim televizijskim programom. Poleg sklenjenih licenčnih pogodb je bilo leto 2012 nadvse pomembno za Netflix tudi z vidika ustvarjanja in razvoja lastne, originalne produkcije. Prva originalna Netflixova serija z naslovom Lillyhammer je bila namreč prvič predvajana v februarju 2012. Serija je nastala v koprodukciji Netflixa ter norveške produkcijske hiše NRK (Norwegian Broadcasting Corporation) (Hastings in Wells¹⁶, 2011 v Wayne, 2018, str. 734). Leta 2013 je sledila Netflixova prva izvirna vsebinska serija House of Cards.

Čeprav je Netflix leta 2011 začel z naložbami v originalno proizvodnjo video vsebin in lastno produkcijo, pa Netflixova izvirna oziroma lastna produkcija še vedno predstavlja manjši delež Netflixovega celotnega kataloga, natančneje zgolj četrtino celotnega kataloga (Veed Analytics¹⁷, 2016 v Lobato, 2018, str. 244). Tako se Netflix še vedno zanaša na licenčno vsebino in bo to še naprej predvajal tudi v prihodnosti, vendar se hkrati zanaša tudi na svojo lastno produkcijo in predvideva, da bo imel v prihodnosti vsaj polovico lastne vsebine.

16Hastings, R. in Wells, D. (2011). Q1 2011 Letter to Shareholders and Financial Results.

17 Veed Analytics. (2016). “Old Wine in New Bottles: Originals.” Veed Snapshot Research Report. München: Veed Video Services Intelligence.

29

Od skoraj 1200 oddaj, ki so bile na voljo Netflixovim uporabnikom marca 2016, je bilo le 98 oddaj Netflixove lastne produkcije, imenovane Netflix Originals, kar predstavlja zgolj 8 % celotne Netflixove zbirke (Masters¹⁸, 2016 v Wayne, 2018, str. 730). Netflix je leta 2016 za video vsebino lastne produkcije sicer porabil 5 milijard ameriških dolarjev za oddaje oziroma serije, kot so The Crown, Luke Cage in Stranger Things. Tako je leta 2016 ustvaril 600 ur video vsebine svoje lastne produkcije, ki naj bi se v letu 2017 ter prihodnjih letih še povišala. Prav tako so se v letu 2017 zvišali tudi proračuni za produkcijo izvirnih oddaj (Temperton, 2017).

Na izredno popularizacijo Netflixa med uporabniki po svetu je prav tako vplivala njegova širitev storitve po svetu, in sicer je leta 2016 Netflix vstopil v 130 novih držav po svetu, med njimi med države Zahodne Evrope ter Azijske države. Število naročnikov Netflixa po svetu še vedno množično narašča. Čeprav je njegova storitev še vedno izredno priljubljena med ameriškimi uporabniki, med katerimi Netflix razpolaga z najbolj številčno in obsežno zbirko video vsebin, pa približno polovico njegovih naročnikov predstavljajo uporabniki po svetu.

Danes lahko uporabniki Netflixa izbirajo med široko in raznoliko ponudbo video vsebin, tako filmov in serij iz licenčnih pogodb, kot lastne produkcije Netflix Originals filmov in serij.

Uporabnikom so na voljo trije različni paketi mesečne naročnine, katerih vrednost naročnine se razlikuje glede na kakovost vsebine ogleda v visoki ločljivosti ter možnost ogleda vsebine glede na število uporabnikov, ki si video vsebino lahko ogledajo hkrati.

18 Masters, K. (2016). The Netflix Backlash: Why Hollywood Fears a Content Monopoly. The Hollywood Reporter.

30

5 PREGLED OSTALIH KONKURENČNIH PONUDNIKOV NAROČNIŠKIH PRETOČNIH VIDEO STORITEV NA SPLETU

Za lažje razumevanje konkurenčnosti trga pretočnih video vsebin bom v tem poglavju bralcu predstavila kratek pregled naročniških pretočnih video storitev po svetu ter v Sloveniji, ki so trenutno najbolj priljubljeni med uporabniki spleta.

Največji konkurent ponudnikov naročniškega pretočnega videa na zahtevo na spletu je nedvomno Netflix z več kot 203 milijoni uporabnikov po vsem svet (Stoll, 2021). Amazon Prime Video je trenutno največji tekmec Netflixa s 148,6 milijoni naročnikov v 200 državah (Dean, 2021a). V zadnjem letu pa izjemno priljubljenost pridobiva Disney+, ki je marca 2021 presegel 100 milijonov uporabnikov po svetu, storitev pa je uporabnikom na voljo šele dobrih 16 mesecev (Duffy, 2021).

5.1 HULU, HBO IN APPLE TV+

Hulu je bil ustanovljen leta 2007 iz skupnega podjetja med NBC Universal in News Corporation (Sanson in Steirer, 2019). Danes ima Hulu po svetu 39,4 milijona naročnikov (Dean, 2021b).

Leta 2019 je družba Walt Disney prevzela popoln nadzor nad podjetjem, kar je ustvarilo večjo grožnjo proti Netflixu preko platforme Hulu in Disney+ (Sanson in Steirer, 2019). Hulu, čeprav v večini Evrope ni na voljo, ima edinstven dejavnik kombiniranih paketov SVOD vsebin z »Life TV« oziroma televizijo v živo in se je pridružil trendu ustvarjanja izvirne vsebine lastne produkcije s Hulu Originals filmi in oddajami (Hulu, 2020).

Tudi HBO svojim uporabnikom omogoča ogled video vsebin preko storitve SVOD, in sicer že od leta 2010 (Wikipedia, 2020). HBO Go je bil prva verzija HBO-jeve storitve videa na zahtevo, sprva s knjižnico, omejeno na 1000 ur video vsebin za pretakanje, vsebina pa je bila brezplačno na voljo vsem kabelskim naročnikom HBO (Digital in the Round, 2021). V desetih letih delovanja pretočne storitve se je ta tudi nekajkrat preimenovala. Leta 2014 je HBO napovedal novo storitev OTT naročniškega pretočnega videa na zahtevo, katerega je poimenoval HBO Now, ki je uporabnikom omogočala ogled video vsebin licenčne ponudbe, kot tudi video vsebin lastne produkcije HBO (HBO, 2020). Danes je ameriškim uporabnikom na voljo HBO Max, ostalim uporabnikom po svetu pa HBO Go (HBO, 2020). HBO s knjižnicami HBO Go in HBO Max svojim uporabnikom nudita ogromno video vsebin, filmskih uspešnic ter serij lastne HBO produkcije. Danes ima HBO po svetu okrog 40 milijonov naročnikov (Stoll, 2021).

31

Tudi podjetje Apple je nedavno lansiralo svojo SVOD storitev naročniškega videa na zahtevo, in sicer šele novembra 2019 (Wikipedia, 2020). Ideja za Applovo SVOD storitev je bila napovedana s strani nekaterih zvezdnikov, ki so kasneje začeli sodelovanje z Apple TV+:

Jennifer Aniston, Oprah Winfrey, Steven Spielberg in Jason Momoa (Apple TV+, 2020).

Applova TV+ knjižnica je sicer v primerjavi z Netflixom ali Amazon Prime Videom sicer slabo založena ter ponuja bistveno manj video vsebin. Tudi sama uporaba storitve je bila v začetku leta 2020 pod pričakovanji, predvsem zaradi izjemno visoke konkurence drugih SVOD ponudnikov (Rapid TV News, 2020). Apple TV+ sicer ponuja nekatere oddaje lastne produkcije, med njimi je denimo uspešnejša serija The Morning Show ter dokumentarna serija Oprah Winfrey The Oprah Conversation (Apple TV+, 2020). Trenutno je Apple TV+ dostopen v 100 državah po svetu ter ima po dobrem letu lansiranja in delovanja okrog 40 milijonov naročnikov po svetu (Statista, 2021).

5.2 DISNEY+

Čeprav je bilo podjetje The Walt Disney Company oziroma krajše in poznano kot Disney, ustanovljeno že davnega leta 1923, je Disney s svojo storitvijo pretakanja videa na zahtevo Disney+ začel šele novembra 2019, sprva v ZDA (Wikipedia, 2020). Storitev je trenutno na voljo v zgolj 31 državah po svetu (Webb, Cohen in Chen, 2021). V Sloveniji SVOD storitev Disney+ še ni na voljo.

Video knjižnica SVOD storitve Disney+ je zasnovana za predvajanje lastnih filmskih in serijskih vsebin Disney, Pixar, Marvel in Star Wars ter oddaj National Geographica. Med drugim je na voljo več kot 30 sezon serije The Simpsons.

Februarja 2020, tri mesece po začetku delovanja, je imel Disney+ 28 milijonov naročnikov po svetu, do aprila 2020 je pridobil še 22 milijonov novih uporabnikov (Statista, 2020). Po dobrem letu delovanja ima Disney+ danes več kot 100 milijonov uporabnikov po svetu (Duffy, 2021), število uporabnikov pa še vedno hitro narašča.

5.3 OSTALI PONUDNIKI

Poleg zgoraj naštetih najbolj uspešnih in priljubljenih SVOD ponudnikih z najvišjim številom naročnikov po svetu je trenutna izbira in ponudba SVOD ponudnikov na spletu izjemno obsežna. V letu 2019 se je zaradi izjemno obsežne ponudbe in visoke konkurenčnosti med SVOD storitvami in njihovimi ponudniki uveljavil izraz »streaming wars« oziroma »pretočne vojne«, ki se nanaša na samo konkurenčnost med mnogimi ponudniki pretočnega videa na zahtevo na spletu (Shaw, 2020), ki z različnimi ponudbami, mesečnimi naročninami, lastno