Vpogled v Demografska analiza obmejnega območja slovensko - hrvaške meje v severovzhodni Sloveniji

(1)

DEMOGRAFSKA ANALIZA OBMEJNEGA OBMOČJA SLOVENSKO - HRVAŠKE MEJE V SEVEROVZHODNI

SLOVENIJI

U r o š H o r v a t *

Izvleček UDK 911.3:312(497.12-18-04) V prispevku so analizirane nekatere demogeografske in socio - ekonomske razmere v obmejnem območju ob slovensko - hrvaški meji v Severovzhodni Sloveniji v obdobju I96I - I99I.

Ključne besede: Meja, obmejno območje, demografska analiza, Slovenija

Abstract UDC 911.3:312(497.12-18-04) DEMOGRAPHIC ANALISIS OF THE SLOVENE - CROATIAN BORDER AREAS IN THE NORTN-EASTERN SLOVENIA

The article analyzes some demographic and socio-economic aspects in the Slovene - Croatian border areas in NE Slovenia betvveen 1961 and 1991.

Key \vords: Border, border regions, demographic analisis, Slovenia

U V O D

S l o v e n i j o l a h k o , z a r a d i njene teritorialne m a j h n o s t i in vpetosti v m e d n a r o d n e t o k o v e , o z n a č i m o skoraj v celoti kot o b m e j n o regijo z v s e m i učinki, ki so s tem p o v e z a n i . K l e m e n č i č ( 1 9 9 2 ) ugotavlja v Sloveniji tri tipe obmejnih o b m o č i j : o b m o č j e o b meji z Italijo, Avstrijo in M a d ž a r s k o . M e d seboj se razlikujejo t a k o p o stopnji urbaniziranosti, p r o p u s t nosti m e j e , regionalni p o v e z a n o s t i o b m e j n i h o b m o č i j sosednjih držav, č a s u n a s t a n k a m e j e , fizično-geografski p o d o b i , d r u ž b e n o - e k o n o m s k i razvitosti, intenzivnosti p r e t o k a o s e b , b l a g a in informacij ter p r e k o m e j n e m vplivanju č l o v e k o v i h aktivnosti n a r a z v o j , v l o g o in p o d o b o kulturne pokrajine. O m e n j e n i m t i p o m s e j e pridružil n o v tip, to j e o b m e j n o o b m o č j e ob meji s H r v a š k o .

Z o s a m o s v o j i t v i j o Slovenije j e leta 1991 nastala n o v a d r ž a v n a meja m e d R. Slovenijo in R. H r v a š k o , ki j e b i s t v e n o p o s e g l a v g o s p o d a r s k e in b l a g o v n e t o k o v e , z a p o s l o v a n j e o b m e j n e g a prebivalstva, d n e v n o migracijo, urejanje p r o m e t a in p o d o b n o . P o l e g nekaterih n a v e d e n i h kratkoročnih učinkov p a se ob n o v o n a s t a l i meji pričakujejo tudi d o l g o r o č n i učinki, ki so p o v e z a n i p r e d v s e m z r a z v o j e m p r e b i v a l s t v a in g o s p o d a r s t v a v o b m e j n i h o b m o č j i h .

* Mag., asistent. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Oddelek za geografijo. Koroška cesta 160, 62000 Maribor, SLO

(2)

G I B A N J E Š T E V I L A P R E B I V A L S T V A V O B D O B J U 1869 - 1991

O b r a v n a v a n o o b m o č j e sodi m e d manj razvita o b m o č j a Slovenije že od p r v e g a Z a k o n a o u k r e p i h z a p o s p e š e v a n j e r a z v o j a manj razvitih območij (Piry, 1992). V večini o b m o č j a se n a m r e č število p r e b i v a l c e v v p o v o j n e m o b d o b j u k o n s t a n t n o zmanjšuje. M e d t e m k o se j e v Sloveniji v o b d o b j u 1961 - 1991 število p r e b i v a l s t v a p o v e č a l o za 2 4 , 6 % , se j e v o b r a v n a v a n i h petih o b č i n a h p o v e č a l o le za 2,2 % in še to le na račun p o v e č a n j a v o b č i n s k i h

V p r i s p e v k u se o m e j u j e m le na p r e d s t a v i t e v d e m o g e o g r a f s k i h in n e k a t e r i h s o c i o - e k o n o m s k i h razmer, saj j e p r e b i v a l s t v o nosilec r a z v o j a o b m e j n e regije in s t e m o m o g o č a na eni strani ohranjanje poseljenosti in stabilnosti kulturne pokrajine, na drugi strani p a j e t v o r e n e l e m e n t p r e k o m e j n e g a sodelovanja.

S p o m o č j o statističnega g r a d i v a ( t . j . rezultatov P o p i s a p r e b i v a l s t v a leta 1991 v primerjavi s p r e d h o d n i m i p o p i s i ) j e a n a l i z i r a n o stanje v d e m o g e o g r a f s k e m r a z v o j u v o b m e j n e m o b m o č j u o b s l o v e n s k o - hrvaški meji v SV Sloveniji pred n a s t a n k o m n o v e meje. R e z u l t a t i n a m b o d o služili kot o s n o v a za nadaljnjo p r o u č e v a n j e in ugotavljanje m o ž n i h u č i n k o v o b n o v o n a s t a l i državni meji.

V analizo so bili vključeni naslednji kazalci:

- gibanje števila p r e b i v a l s t v a v o b d o b j u 1869 - 1991 - gibanje števila g o s p o d i n j s t e v v o b d o b j u 1961 - 1991 - s t a r o s t n a in s p o l n a struktura p r e b i v a l s t v a leta 1961 in 1991 - d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a leta 1961 in 1991

- d e l e ž p r i s e l j e n e g a p r e b i v a l s t v a z o b m o č j a bivše Jugoslavije leta 1 9 9 1 .

O b r a v n a v a n o o b m e j n o o b m o č j e zajema pet občin (Lendava, Ljutomer, O r m o ž , Ptuj in Šmarje pri J e l š a h ) . A n a l i z a j e i z d e l a n a n a nivoju katastrskih občin, ki so bile r a z v r š č e n e v štiri p a s o v e (karta 1):

- k . o . tik o b meji

- k.o., ki so od meje o d d a l j e n e največ 5 k m , a niso n e p o s r e d n o p o v e z a n e z m e j o - k.o., ki so o d meje o d d a l j e n e 5 - 10 k m

- ostale k.o. v o b m e j n i h o b č i n a h .

M e d 4 0 3 katastrskimi o b č i n a m i j i h v prvi p a s sodi 7 1 , v drugi p a s 9 9 , v tretji 119 in v četrti 114. V tabelah so p r i k a z a n i rezultati analize p o n a r a v n o - geografskih regijah, saj so e d h o d n i rezultati p o k a z a l i večjo p o v e z a n o s t d e m o g e o g r a f s k i h r a z m e r s temi e n o t a m i kot z u p r a v n i m i o b č i n a m i . N a kartah pa so za p r i m e r j a v o p r i k a z a n e tudi r a z m e r e v občini M u r s k a S o b o t a . Tu j e o d p r t a m e j a z Avstrijo p r i p o m o g l a k g o s p o d a r s k e m u in d r u ž b e n e m u r a z v o j u n a Z a h o d n e m G o r i č k e m , m e d t e m ko j e na drugi strani (na V G o r i č k e m ) o b štirideset let zaprti meji prišlo do izrazite d e p o p u l a c i j e in p r o p a d a k u l t u r n e pokrajine ( K l e m e n č i č , 1 9 9 1 ; P o č k a j - H o r v a t , 1 9 9 1 ; H o r v a t , 1993).

(3)

Slika 1: O b m e j n o o b m o č j e o b s l o v e n s k o - h r v a š k i meji v SV Sloveniji S l o v e n e - C r o a t i a n B o r d e r A r e a s in N o r t h - E a s t e r n S l o v e n i a

l e g e n d a :

k.o. n e p o s r e d n o ob moji s Hrvaško k.o. oddaljene največ 5 km od m e j e k.o. o d d a l j e n e n a j v e č 10 km od m e j e druge k.o.

(4)

Slika 2 : G i b a n j e števila p r e b i v a l s t v a v o b d o b j u 1961-81 v o b č i n a h S V Slovenije o b meji s H r v a š k o

C h a n g e s in the N u m b e r o f P o p u l a t i o n from 1961-81 in t h e S l o v e n e - C r o a t i a n B o r d e r C o m m u n e s in N E S l o v e n i a

do 80 (indeks) 80,1 - 95 95,1 -105 105,1 -120 L 1 ' 1 nad 120

(5)

S l i k a 3 : Gibanje števila prebivalstva v o b d o b j u 1981-91 v o b č i n a h S V Slovenije o b meji s H r v a š k o

C h a n g e s in the N u m b e r of P o p u l a t i o n from 1981-91 in t h e S l o v e n e - C r o a t i a n B o r d e r C o m m u n e s in N E Slovenia

Jo 85 (indeks) 85,1 - 97 97,1 - 1 0 5 105,1 - lis nad 115

(6)

regija š t . K O 1991 9 1 / 1 8 6 9 91/61 91/81 1961 1991 1961 1991 sk. SV S l o v e n i j a 4 0 3 1 6 3 0 9 8 122 102 100 2 7 , 6 57,1 5 9 , 7 19,2

- k.o. o b meji 71 2 9 9 6 3 112 9 4 9 9 2 8 , 5 6 1 , 6 59,5 17,2

- odd. d o 5 k m 9 9 3 1 5 9 8 109 9 8 9 9 2 7 , 7 6 1 , 8 6 5 , 7 2 2 , 3

- odd. d o 10 k m 119 4 3 1 0 8 109 96 9 7 25 9 57,3 64,5 2 2 , 3

- d r u g e k . o . 114 5 8 4 2 9 151 116 103 2 8 , 3 52,2 51,6 16,2 1 P O M U R S K A

R A V N I N A 56 3 7 2 9 6 153 102 9 9 30,3 6 5 , 8 6 2 , 8 18,2

- k.o. o b meji 9 10665 181 107 100 2 7 , 4 6 2 , 0 52,9 9,2

- o d d . d o 5 k m 13 7 1 8 8 136 9 3 100 30,5 76,1 7 1 , 8 2 2 , 9

- o d d . d o 10 k m 19 13240 172 109 100 30,2 58.6 6 0 , 9 19,6

- d r u g e k . o . 15 6 2 0 3 111 9 2 9 7 3 4 , 7 7 8 , 0 7 0 , 4 2 5 , 3 l a b D o l i n s k o + L . g o r . 3 4 2 6 1 4 3 146 95 9 8 30,5 6 9 . 9 6 7 , 5 18,9 I c M u r s k o polje 2 2 11153 172 122 103 2 9 , 6 56,4 4 8 , 4 16,7 središčih in večjih centralnih krajih (karta 2 ) . Leta 1991 j e v regiji živelo 1 6 3 . 0 9 8 prebivalcev.

D e p o p u l a c i j a j e n a j m o č n e j š a v H a l o z a h (v o b d o b j u 1961 - 1991 s e j e število p r e b i v a l c e v z m a n j š a l o za 30 % ) , v V z h o d n i h L j u t o m e r s k o - O r m o š k i h goricah (za 21 % ) in n a K o z j a n s k e m ( z a 2 0 % ) . V omenjenih regijah j e bilo leta 1991 celo manj p r e b i v a l c e v k o t leta 1869 (tabela 1). To j e posledica tako n e u g o d n e g a naravnega gibanja kot intenzivnih migracijskih t o k o v v preteklosti ( O g r i n c , 1983).

Depopulacija j e intenzivna tudi v obdobju 1981 - 1 9 9 1 , saj se število prebivalcev zmanjšuje v vseh prej o m e n j e n i h regijah; v tistih, ki so v p r e t e k l e m o b d o b j u izkazovali p o v e č a n j e , p a v e č i n o m a s t a g n i r a (karta 3). N a d 5 % se j e p o v e č a l o število p r e b i v a l c e v le v 7 9 k.o., ki so v e č i n o m a n a D r a v s k e m in M u r s k e m polju ter na Voglajnsko - Z g . S o t e l s k e m . V s p l o š n e m j e ugotovljena p o v e z a v a m e d gibanjem števila prebivalstva in oddaljenostjo od m e j e . V p o v p r e č j u s e j e število p r e b i v a l c e v v zadnjih tridesetih letih p o v e č a l o le v p a s u k . o . , k i so o d d a l j e n e v e č kot 1 0 k m o d m e j e ( t a b e l a 1). P o v e z a v a z o d d a l j e n o s t j o o d m e j e j e najbolj o č i t n a v H a l o z a h in n a Dravski ravnini. V drugih regijah j e ta p o v e z a v a tudi vidna, v e n d a r p o v p r e č j e regije "dvigujejo" o b č i n s k a središča in večji centralni kraji, ki se nahajajo v o b m e j n e m o b m o č j u (npr. L e n d a v a , Ljutomer, O r m o ž , R o g a š k a Slatina).

Tab. 1: G i b a n j e števila prebivalcev, starostni indeks in d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a v o b m e j n i h o b m o č j i h SV Slovenije

P o p u l a t i o n D i s t r i b u t i o n , A g e Structure and t h e Share o f the Agricultural P o p u l a t i o n in Selected B o r d e r A r e a s o f S l o v e n i e

št.preb. indeks gib.prebiv. starostni ind. % k m e č . p r e b .

(7)

2 a O S R . S L O V E N S K E

G O R I C E 51 17532 128 120 116 2 7 , 6 39,1 6 8 , 2 19,2

- o d d . d o 10 km 7 1633 100 89 9 9 2 5 , 8 4 3 , 2 79.3 2 9 , 4 - d r u g e k.o. 4 4 15899 131 124 118 2 7 , 9 3 8 , 7 6 6 , 7 18,2 2 b V Z H . S L O V E N S K E

G O R I C E 84 2 3 1 5 9 101 88 9 7 2 8 , 9 6 5 , 7 67,1 2 8 , 3

- k . o . o b meji 17 7 4 3 5 129 103 101 3 2 . 4 5 9 , 6 54,1 18,9 - o d d . d o 5 k m 2 6 5 8 2 5 91 83 96 2 6 , 3 6 4 , 7 67,5 2 9 , 6 - o d d . d o 10 k m 2 8 6 5 9 9 94 82 94 27,1 6 7 , 6 7 2 , 0 31,4

- d r u g e k.o. 13 3 3 0 0 86 83 94 32,1 7 7 , 8 82,0 4 1 , 0

2 b l S p . Š č a v n i š k a d. 6 1616 93 93 9 6 3 0 , 8 7 8 , 0 7 6 , 4 34,3

2 b 2 Z Ljut.-Orm. g. 33 8 2 1 2 95 83 94 2 9 , 4 6 7 . 6 74,3 35,1

2 b 3 V L j u t . - O r m . g. 33 7 0 1 7 89 7 9 94 2 4 , 3 6 4 , 2 68,1 2 8 , 3 2 b 4 D o b r a v a + S r e d . p 12 6 3 1 4 132 110 103 3 6 , 0 6 1 , 7 50,3 18,1 3 D R A V S K A

R A V N I N A 51 3 9 1 2 5 2 0 7 122 9 9 2 7 , 2 52,2 4 1 . 3 12,6

- k.o. o b meji 4 2 1 1 2 141 109 102 3 6 , 0 52,6 6 2 , 5 19,6

- o d d . d o 5 k m 6 2 5 1 2 162 106 9 7 3 9 , 9 6 8 , 3 6 0 , 5 2 0 , 8 - o d d . d o 10 k m 13 6 5 6 1 174 111 9 7 2 3 , 9 4 7 , 7 6 5 , 7 19,9 - d r u g e k . o . 2 8 2 7 9 4 0 231 128 9 9 2 6 , 0 5 1 , 7 3 0 , 7 9,7 3a D r a v s k o polje 25 13851 197 113 102 2 4 , 0 5 1 . 5 4 5 , 4 15,6 3b Ptujsko polje 2 6 2 5 2 7 4 2 1 3 127 9 8 2 0 , 3 52.5 3 8 , 7 11,0 4 5 H A L O Z E +

D R A V S K E G O R I C E 70 14098 7 8 75 9 3 2 1 . 6 5 7 , 7 7 5 , 7 2 3 , 8

- k.o. ob meji 2 2 3 8 9 1 64 65 89 2 4 , 2 64,1 89,2 30,9

- o d d . d o 5 k m 2 4 4 0 5 9 77 7 8 94 2 0 , 8 5 6 , 3 7 9 , 7 2 7 , 4 - o d d . d o 10 k m 20 4 2 5 9 7 9 73 9 2 18,3 5 6 , 3 64,2 2 0 , 3

- d r u g e k.o. 4 1889 145 107 106 2 7 . 4 51,4 53,4 9,6

4 a G o z d n a t e H a l o z e 13 3 4 6 2 73 6 8 9 0 18,4 59,3 77,2 2 8 , 4 4 b Vinorod. H a l o z e 4 9 7 8 6 5 70 71 91 2 2 , 5 59,0 80,2 2 6 , 0

5a S a v i n s k o 2 7 7 1 136 104 105,4 25 52,1 52,6 11,6

6 V O G L A J N . -

S O T E L J S K O 91 3 1 8 8 8 89 102 101 19,8 5 7 , 7 5 5 , 3 19,5

- k . o . o b meji 19 5 8 6 0 7 9 86 101

-

6 4 , 8 48,1 19,3

- odd. d o 5 k m 30 12014 113 121 103

-

^53,3 ^{5 3 , 6} ^17,2

- o d d . d o 10 k m 3 2 10816 78 96 9 9

-

58,0 6 1 , 0 21,1

- d r u g e k.o. 10 3 1 9 8 85 9 8 9 9

-

^60,1 ^56,1 23,1

6 a Vogl.-Zg.Sotel. 6 7 2 4 8 3 0 107 111 103

-

^50,2 ^{4 7 , 9} ^15,7

6 b K o z j a n s k o 2 4 7 0 5 8 56 80 9 2

-

88,0 7 4 , 0 33,0

(8)

Slika 4: G i b a n j e števila g o s p o d i n j s t e v v o b d o b j u 1961 - 1991 v občinah S V Slovenije o b meji s H r v a š k o

C h a n g e s in the N u m b e r of H a u s c h o l d s from 1961 to 1991 in the S l o v e n e - C r o a t i a n B o r d e r C o m m u n e s in N E S l o v e n i a

d o 8 5 (indek.O 85,1 - 97 97,1 - 1 0 5

i 105,1 - 1 2 0 ] nad 120

U . H o r v a t , 1993

(9)

S T A R O S T N A IN S P O L N A S T R U K T U R A P R E B I V A L S T V A L E T A 1961 I N 1991

S t a r o s t n a struktura prebivalstva j e o d r a z s p l o š n e d i n a m i k e p r e b i v a l s t v a in d r u ž b e n o - g e o g r a f s k i h r a z m e r v regiji. D e l e ž m l a d e g a prebivalstva ( d o 14 let), ki j e leta 1961 v a g r a r n o prenaseljenih območjih SV Slovenije znašal 3 0 , 0 % , se j e leta 1991 znižal n a 2 0 , 5 % ; d e l e ž starega prebivalstva (nad 65 let) pa se j e zvišal z 8,3 % n a 11,7 % . Najvišji j e n a K o z j a n s k e m (nad 17 % ) ter v V z h o d n i h S l o v e n s k i h g o r i c a h in na D o l i n s k e m (nad

1 4 % ) .

To j e vplivalo tudi n a n e u g o d n o razmerje m e d o b e m a s t a r o s t n i m a s k u p i n a m a , ki ga izraža starostni indeks. M e d t e m k o j e imelo o b r a v n a v a n o o b m o č j e leta 1961 ugodnejši starostni indeks kot Slovenija, j e bil ta leta 1991 v regiji ( 5 7 , 1 ) višji k o t v državi ( 5 3 , 1 ) . K a r v 56 k.o. j e bilo starejšega p r e b i v a l s t v a več k o t m l a d e g a (karta 5). D e l e ž m o š k e g a p r e b i v a l s t v a s e j e zvišal z p o v p r e č j a 4 7 %> leta 1961 na 4 9 %> leta 1 9 9 1 .

D E L E Ž K M E Č K E G A P R E B I V A L S T V A L E T A 1961 IN 1991

Č e p r a v j e bil razkroj agrarne strukture p r e b i v a l s t v a v o b r a v n a v a n e m o b m o č j u dokaj intenziven, kar se kaže t a k o v intenzivnem m e h a n i č n e m gibanju p r e b i v a l s t v a in staranju l e - t e g a , j e še v e d n o dobršen del p r e b i v a l s t v a p o v e z a n s k m e t i j s k o p r o i z v o d n j o . Tako se j e d e l e ž k m e č k e g a prebivalstva iz leta 1961 ( 5 9 , 7 % v c e l o t n e m o b m o č j u ; v H a l o z a h npr.

p r e k o 80 %>) znižal v letu 1991 na 19,2 % , kar pa j e še v e d n o 2,4 - krat v e č kot z n a š a p o v p r e č j e Slovenije.

Z a p o s l o v a n j e slabše i z o b r a ž e n e g a in nižje kvalificiranega p r e b i v a l s t v a v bližnjih zaposlitvenih centrih j e v z p o s t a v i l o p o l k m e č k o strukturo, kjer j e mlajše p r e b i v a l s t v o v e č i n o m a z a p o s l e n o , starejše p a dela na kmetiji. V H a l o z a h , V z h o d n i h S l o v e n s k i h g o r i c a h in na K o z j a n s k e m j e še v e d n o 2 5 - 35 % v s e g a p r e b i v a l s t v a k m e č k e g a (tabela 2, karta 6 ) . Več kot 50 % k m e č k e g a prebivalstva j e še v e d n o v 12 k.o. o b r a v n a v a n e g a o b m o č j a . Z a d r ž a v n i m p o v p r e č j e m zaostaja tudi gibanje števila gospodinjstev. Z a r a d i s p r e m e n j e n e g a načina življenja, o z i r o m a p r e h o d a iz a g r a r n e v u r b a n o d r u ž b o , se j e v Sloveniji v o b d o b j u 1961 - 1991 število g o s p o d i n j s t e v p o v e č a l o za 4 0 % , v o b m e j n i h o b m o č j i h SV Slovenije p a le za 19 % . T u j e p r e h o d o p a z e n šele v zadnjih desetih letih, k o v vseh regijah število g o s p o d i n j s t e v r a h l o n a r a š č a , m e d t e m k o s e j e v o b d o b j u 1961 - 1981 zlasti v V z h o d n i h Slovenskih goricah, H a l o z a h in na K o z j a n s k e m intenzivno z m a n j š e v a l o . V omenjenih regijah s e j e v o b d o b j u 1961 - 1991 število g o s p o d i n j s t e v z m a n j š a l o k a r v

143 k.o. (od 2 2 9 k.o.).

P o v p r e č n o število č l a n o v na g o s p o d i n j s t v o j e v o b m e j n e m o b m o č j u S V Slovenije višje k o t v Sloveniji in z n a š a 3,35 p r e b i v a l c a n a g o s p o d i n j s t v o leta 1991 (v Sloveniji 3 , 0 8 ) .

(10)

Slika 5; D e l e ž p r e b i v a l s t v a , priseljenih iz r e p u b l i k bivše Jugoslavije, stanje leta 1991 P r o p o r t i o n of the P o p u l a t i o n that I m m i g r a t e d from F o r m e r Vugosiav R e p u b l i c s D a t a for the Vear 1 9 9 1 .

(indeks)

(11)

D E L E Ž P R I S E L J E N E G A P R E B I V A L S T V A Z O B M O Č J A B I V Š E J U G O S L A V I J E Z a p r o u č e v a n j e dogajanj v o b m e j n e m o b m o č j u j e p o m e m b n a tudi a n a l i z a p r i s e l j e n e g a prebivalstva. V preteklosti so se iz republik bivše Jugoslavije zlasti v večje z a p o s l i t v e n e centre priseljevali d e l o v n i migranti. V nekaterih o b č i n a h o s r e d n j e Slovenije in n a P r i m o r s k e m z n a š a njihov d e l e ž p r e k o 1 5 % v s e g a p r e b i v a l s t v a . Z a r a d i manjše razvitosti j e v o b r a v n a v a n i h o b m e j n i h o b č i n a h ta d e l e ž s o r a z m e r o m a n i z e k ( 2 , 6 - 4,1 %> v s e g a

p r e b i v a l s t v a ) .

K o t p o s l e d i c a trajnih preseljevanj zaradi d e l a in m e š a n j a p r e b i v a l s t v a s p o r o k a m i so višji d e l e ž i priseljenega prebivalstva le v k.o., ki so n e p o s r e d n o o b meji. K a r v 21 k . o . o b sami meji znaša d e l e ž priseljenih iz bivše Jugoslavije n a d 10 %> v s e g a p r e b i v a l s t v a . To so v e č i n o m a Hrvati iz sosednjih o b m o č i j p r e k o meje. Najvišji so d e l e ž i p r i s e l j e n e g a p r e b i v a l s t v a v L e n d a v i (13 % ) , Petišovcih (14 %>), G l o b o k i ( 1 4 , 2 %>), R a z k r i ž j u ( 1 5 , 6 %>), Šafarskem (14,6 % ) , G i b i n i ( 1 4 % ) , Središču ob Dravi (14,3 % ) , Z a v r č u (30 %>), D r e n o v c u ( 2 8 % ) , R o g a t c u ( 2 6 , 9 % ) , Vonarjah ( 1 6 , 2 ) in v R o g a š k i Slatini ( 1 5 % ) ( k a r t a 7 ) .

Z A K L J U Č E K

M e j a m e d R. Slovenijo in R. H r v a š k o j e bila v preteklosti le a d m i n i s t r a t i v n a l o č n i c a in j e bila p o p o l n o m a odprta. Demografski razvoj p r o u č e v a n e g a o b m e j n e g a o b m o č j a j e t a k o rezultat pokrajinskih r a z m e r (zlasti reliefa) in celotnega d r u ž b e n o - e k o n o m s k e g a razvoja.

Policentrični razvoj Slovenije in industrializacija večjih centralnih krajev sta sprožila d e a g r a r i z a c i j o in d e p o p u l a c i j o s l o v e n s k e g a p o d e ž e l j a . N a o b m o č j u SV Slovenije s o bili ti procesi intenzivni zlasti v terciarnem gričevju ( G o r i č k o , S l o v e n s k e g o r i c e , H a l o z e , K o z j a n s k o , idr.). P r o b l e m a t i k a manjše razvitosti v Sloveniji j e d o b r o p o z n a n a in o b d e l a n a v strokovni literaturi, k a r j e imelo za p o s l e d i c o tudi t o , d a se j e v e č i n a analiziranega o b m o č j a uvrstila m e d n e r a z v i t a že p o p r v e m z a k o n u o manj razvitih o b m o č j i h v Sloveniji leta

1 9 7 1 .

A n a l i z a j e p o k a z a l a , d a so v zadnjih tridesetih letih r a v n i n s k a o b m o č j a d o ž i v e l a intenziven r a z v o j , periferna, še zlasti o b m e j n a o b m o č j a p a so zaostala. Infrastruktura in d r u g e d r u ž b e n o - e k o n o m s k e dejavnosti so zaradi p e r i f e m o s t i z o b e h strani s l a b o r a z v i t e t a k o v Sloveniji kot tudi n a H r v a š k e m . Žal n a m o stopnji razvitosti na h r v a š k i strani manjkajo p o d a t k i .

D e a g r a r i z a c i j a j e bila intenzivna le n a r a v n i n s k e m o b m o č j u , kjer sta se pričeli urbanizacija in i n d u s t r i a l i z a c i j a r e l a t i v n o z g o d a j . T u p r e v l a d u j e j o g o i s p o d i n j s t v a s k m e č k i m g o s p o d a r s t v o m v katerih so vsi odrasli z a p o s l e n i izven kmetijstva, d e l o n a zemlji pa j i m služi kot d o d a t n i vir d o h o d k a .

(12)

D E M O G R A P H I C A N A L V S I S O F T H E S L O V E N E - C R O A T I A N B O R D E R A R E A S I N N O R T H - E A S T E R N S L O V E N I A

S u m m a r y

T h e i n d e p e n d e n c e of Slovenia, gained in 1 9 9 1 , had for its c o n s e q u e n c e a nevv state b o r d e r betvveen the R e p u b l i c of Slovenia and the R e p u b l i c of Croatia. T h e nevv b o r d e r has h a d a c o n s i d e r a b l e impact on the e c o n o m y and c o m m e r c e , e m p l o y m e n t of the local p o p u l a t i o n , daily m i g r a t i o n , traffic regulation and the like. In addition to the m e n t i o n e d s h o r t - t e r m effects, m o r e long-term ones that have to d o vvith d e m o g r a p h i c d e v e l o p m e n t a n d e c o n o m y in b o r d e r l i n e areas are e x p e c t e d .

Statistical d a t a ( c o m p a r i s o n of the results from the 1991 C e n s u s and p r e v i o u s o n e s ) w e r e used t o a n a l y z e the state of d e m o g r a p h i c d e v e l o p m e n t in the borderline areas a l o n g the S l o v e n e - C r o a t i a n b o r d e r in N E S l o v e n i a in the period prior to the creation of the nevv border. T h e results vvill serve as a basis for futher research and determination of p o s s i b l e effects o f t h e border.

T h e follovving indicators w e r e included in t h e study.

- c h a n g e s in the n u m b e r of p o p u l a t i o n betvveen 1869-1991 - c h a n g e s in t h e n u m b e r of h o u s e h o l d s betvveen 1961-1991 - a g e and sex structure o f p o p u l a t i o n in the y e a r s 1961 and 1991 - t h e p r o p o r t i o n o f rural p o p u l a t i o n in the years 1961 and 1991

- the p r o p o r t i o n of i m m i g r a n t s from the territories of former Vugoslavia in 1991

T h e m e n t i o n e d b o r d e r l i n e area consists of five c o m m u n e s ( L e n d a v a , Ljutomer, O r m o ž , Ptuj and [marje pri J e l š a h ) . T h e analysis vvas carried out on t h e level of cadastral c o m m u n e s , vvhich vvere classified into four belts:

- cadasfral c o m m u n e s located i m m e d i a t e l y a l o n g the b o r d e r

- cadastral c o m m u n e s that are located m a x i m a l l y 5 k i l o m e t e r s from t h e border, b u t are n o t directly linked t o it

- cadastral c o m m u n e s that are located 5-10 k i l o m e t e r s from t h e b o r d e r - the r e m a i n i n g cadastral c o m m u n e s in b o r d e r l i n e c o m m u n e s

In t h e past, t h e b o r d e r b e t w e e n t h e tvvo states vvas only an adminisfrative division and Zaradi t e g a j e p o t r e b n o n a n o v o koncipirati regionalni razvoj obmejnih območij in pospešiti izgradnjo infrastrukture in drugih dejavnosti, ki b o d o zadržale poselitev in s tem ohranjanje kulturne p o k r a j i n e . V razvoj j e p o t r e b n o vključiti lokalno p r e b i v a l s t v o kot p o m e m b e n razvojni d e j a v n i k .

(13)

w a s c o m p l e t e l y o p e n . T h e d e m o g r a p h i c d e v e l o p m e n t o f t h e region u n d e r investigation is therefore t h e result of landscape c o n d i t i o n s (especially the relief) and o f t h e general s o c i o - e c o n o m i c d e v e l o p m e n t . T h e p o l y c e n t r i c d e v e l o p m e n t in S l o v e n i a and t h e industrialization of larger centers r e s u l t e d in d e a g r a r i z a t i o n .

T h e analysis s h o w s that, in the past thirty y e a r s , flat r e g i o n s h a v e u n d e r g o n e an intensive d e v e l o p m e n t , while peripheral and especially b o r d e r l i n e regions lagged b e h i n d in d e v e l o p m e n t . It is b a c a u s e of their s o c i o - e c o n o m i c activities h a v e r e m a i n e d u n d e r d e v e l o p e d b o t h in S l o v e n i a and in Croatia.

It is therefore necessary to create a nevv c o n c e p t of r e g i o n a l d e v e l o p m e n t in b o r d e r l i n e a r e a s , vvhich vvill accelerate the construction of infrastructure a n d o t h e r activities, this s t o p i n g emigration and preserving a cultivated l a n d s c a p e . Local p o p u l a t i o n , vvho is actively involved in a c r o s s - t h e - b o r d e r c o o p e r a t i o n , h a s t o b e included in this d e v e l o p m e n t .