AMBULANTNO PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2010
Pripravili:
Silva Pečar-Čad Tone Hribovšek
Ljubljana , november 2011
UVOD ... 3
1.1 Namen spremljanja porabe zdravil ... 3
1.2 Vir podatkov ... 3
1.3 Metodologija ... 3
1.3.1 ATC klasifikacija zdravil ... 4
1.3.2 DDD - definirani dnevni odmerek (doza) ... 4
2 PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI V LETU 2010 ... 5
2.1 Število izdanih receptov in stroški za zdravila ... 5
2.1.1 Demografski podatki ... 5
2.2 Podatki o številu farmcevtov zaposlenih v lekarnah ... 7
2.3 Obvezno zdravstveno zavarovanje in zdravila ... 9
2.3.1 Zdravstveno zavarovanje in plačilo stroškov za zdravila ... 9
Razvrstitev zdravil na liste ... 9
Sistem medsebojno zamenljivih zdravil ... 9
2.3.2 Predpisovanje zdravil glede na razvrstitev na liste ... 10
2.4 Predpisovanje zdravil po regijah ... 12
2.5 Predpisovanje zdravil po starostnih skupinah in spolu ... 14
2.6 Predpisovanje zdravil po predlagatleljih registracije zdravil ... 14
2.7 Najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji v letu 2010 ... 15
3 PREDPISOVANJE ZDRAVIL PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2010... 17
3.1 Predpisovanje po ATC skupinah in spolu v letu 2010 ... 19
3.2 Poraba po ATC skupinah in listah zdravil v letu 2010 ... 22
3.3 Najpogosteje predpisane zdravilne učinkovine na 5. nivoju ATC klasifikacije ... 23
3.4 Poraba zdravil po regijah in ATC klasifikaciji ... 25
3.5 Poraba zdravil v številu receptov po starosti in ATC klasifikaciji ... 37
3.6 Poraba zdravil v številu definiranih dnevnih odmerkov (DDD) po regijah in ATC klasifikaciji ... 47
4 PREDPISOVANJE ZDRAVIL PO POSAMEZNIH ... 54
ANATOMSKIH SKUPINAH ... 54
4.1 A Zdravila za bolezni prebavil in presnove ... 54
4.2 B Zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov ... 58
4.3 C Zdravila za bolezni srca in ožilja ... 60
4.4 D Zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva ... 64
4.5 G Zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni... 67
4.6 H Hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov ... 69
4.7 J Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij ... 72
4.8 L Zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji ... 75
4.9 M Zdravila za bolezni mišično – skeletnega sistema ... 77
4.10 N Zdravila z delovanjem na živčevje ... 80
4.11 P Antiparazitiki, insekticidi in repelenti ... 84
4.12 R Zdravila za bolezni dihal ... 85
4.13 S Zdravila za bolezni čutil ... 88
4.14 V Razna zdravila ... 90
5 LITERATURA IN VIRI ... 90
6 PRILOGA – Podatki o porabi zdravil v definiranih dnevnih odmerkih in stroških za
zdravila v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 ... 91
UVOD
Obdelava receptov poteka v Sloveniji že od leta 1976 dalje. V vmesnem obdobju se je spreminjala predvsem tehnologija zbiranja podatkov, medtem ko se nabor podatkov ni bistveno spreminjal. Do leta 1998 smo za prikazovanje podatkov o porabi zdravil uporabljali Enotno Klasifikacijo Zdravil (EKZ) od leta 1998 dalje pa uporabljamo Anatomsko Terapevtsko Kemijsko (ATC) klasifikacijo.
Podatke o izdanih zdravilih predpisanih na recept, skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, pošiljajo lekarne Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V njihovem informacijskem centru zberejo podatke in pošljejo obdelave Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). V vsakoletnih objavljenih analizah o ambulantno predpisanih zdravilh so podatki o številu izdanih receptov in stroških za izdana zdravila v obravnavanem letu. Glede na uporabnike zdravil, navajamo podatke po statističnih regijah njihovega prebivališča, po starostnih skupinah in po spolu.
Od leta 1996 dalje je v Sloveniji uradna Anatomsko-Terapevtsko- Kemijska (ATC) klasifikacija zdravil.
Porabo zdravil prikazujemo izraženo v številu izdanih receptov na vseh petih nivojih ATC klasifikacije, od leta 2006 dalje tudi v številu definiranih dnevnih odmerkov (DDD), na 1000 prebivalcev na dan.
Analiza podatkov o pretekli porabi zdravil je osnova za strokovne smernice glede bolj učinkovite terapevtske prakse Spremljanje porabe zdravil ima zato znaten nacionalni pomen v zdravstvu..
Pomemben je tudi ekonomski vidik, saj so predvsem novejša zdravila praviloma draga, kar ob hkratni precejšnji dinamiki uvajanja novih zdravil na slovensko tržišče, predstavlja znaten in naraščajoč strošek.
1.1 Namen spremljanja porabe zdravil
Spremljanje porabe zdravil, ki ga opravlja neodvisna organizacija za nacionalne namene, ima pomen za načrtovanje in spremljanje sistema zdravstvenega varstva. Na IVZ nas zanima predvsem sledenje strokovnim smernicam pri predpisovanju posameznih skupin zdravil.
V bodoče nameravamo zbirati tudi podatke o bolnišnični porabi zdravil v Sloveniji i o izdaji zdravil brez zdravniškega recepta. Na ta način bomo lahko dobili celostno porabo zdravil.
1.2 Vir podatkov
V evidenci ambulantne porabe zdravil so podatki zajeti iz t.i. »zelenih receptov«, s predpisanimi zdravili in živili za posebne zdravstvene namene, za katere v celoti ali delno krije stroške obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), kot tudi iz t.i. »belih receptov«, s predpisanimi zdravili, ki niso pravica iz OZZ. Podlago za predpisovanje in izdajanje zdravil določa Pravilnik, zato s strokovnega vidika ni razlike med izdajanjem zdravil glede na vrsto recepta, razlika je samo v plačniku. Beli samoplačniški recept predpiše zdravnik v naslednjih primerih:
- v t. i. samoplačniški ambulanti, ki nima koncesije za delo v okviru javne zdravstvene službe;
- če predpiše zdravilo, ki ni razvrščeno na listo zdravil;
- če predpiše zdravilo, razvrščeno na listo, vendar niso izpolnjeni pogoji iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in omejitve predpisovanja;
- če je bolnik recepte ali zdravila izgubili ali pa jih je pozabil doma ob odhodu na dopust;
- če bolnik obišče službo za nujno medicinsko pomoč, vendar ni šlo za nujno stanje.
- Vsi ostali primeri, kadar pačilo zdravil ne gre iz OZZ
Za tveganje plačil za zdravila na bele recepte je mogoče skleniti nadstandardno zdravstveno zavarovanje.
Receptne obrazce IVZ 1.1 ('bele recepte') izdaja Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije.
1.3 Metodologija
zdravstvena organizacija (SZO za izdelavo raziskav o porabi zdravil. Uporabniki klasifikacije moramo upoštevati pravilno rabo metodologije in spremembe klasifikacije. Podatke, veljavne v tekočem letu objavljajo na spletni strani - http://www.whocc.no/.
Pomen okrajšav:
ATC (Anatomical Therapeutic Chemical) - Anatomsko, Terapevtsko, kemična klasifikacija;
DDD (Defined Daily Dose) definirani dnevni odmerek).
1.3.1 ATC klasifikacija zdravil
Struktura in principi ATC klasifikacije
V ATC sistemu so zdravila razdeljena v različne skupine in sicer glede na organski sistem ali organ, kjer je mesto delovanja, ter glede na njihove kemične, farmakološke ali terapevtske lastnosti.
ATC klasifikacijo sestavlja pet nivojev. Prvi nivo vsebuje eno od štirinajstih glavnih skupin zdravilnih učinkovin. Drugi do četrti nivoji zajemajo terapevtsko, farmakološko oziroma kemično podskupino, peti nivo pa zdravilno učinkovino. Zdravila v različnih skupinah ATC klasifikacije se razlikujejo glede na mesto delovanja, terapevtske in kemijske značilnosti.
Nivoji ATC klasifikacije
1. nivo anatomska glavna skupina 2. nivo terapevtska podskupina 3. nivo farmakološka podskupina 4. nivo kemična podskupina 5. nivo zdravilna učinkovina
Eno zdravilo ima lahko samo eno ATC oznako, medtem ko ima lahko ena učinkovina, ko se zdravilo nahaja v različnih jakostih oziroma zdravilnih oblikah, ter ima obenem tudi različno terapevtsko uporabo, več ATC oznak.
Za zdravila z vsebnostjo več zdravilnih učinkovin velja, da je v ATC oznaki vodilna ena učinkovina.
Celotna sestava zato ponavadi ni prikazana.
1.3.2 DDD - definirani dnevni odmerek (doza)
Po definiciji je definirani dnevni odmerek (Defined Daily Dose, DDD) statistična enota, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila za določitev porabe zdravila. DDD – ji se uporabljajo za standardiziranje primerjave porabe različnih zdravil med seboj ali med okolji z različnimi sistemi zdravstvenega varstva.
DDD je povprečni vzdrževalni odmerek zdravila, ki ga odrasel bolnik prejme v enem dnevu, za zdravljenje glavne indikacije zdravila. Predstavlja teoretično vrednost, s katero poenotimo prikaz porabe zdravil. Dejansko odmerjanje se lahko zelo razlikuje od teoretično določenh vzdrževalnih odmerkov. Odmerjanje je vedno individulano prilagojeno in je odvisno od indikacije, spola, starosti in teže bolnika, oziroma druge individualne značilnosti posameznika.
Količina porabljene učinkovine se izračuna iz števila porabljenih omotov določenega zdravila in količine učinkovine v enem pakiraju
Po priporočilih SZO prikazujemo porabo ambulantno predpisanih zdravil praviloma v številu DDD- jev/1000 prebivalcev na dan, porabo zdravil v bolnišnicah v številu DDD-jev/100 bolnišnično oskrbnih dni oz. na 100 sprejemov.
2 PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI V LETU 2010
2.1 Število izdanih receptov in stroški za zdravila Tabela 1: Število in vrednost receptov, Slovenija, 2010
SKUPINA ŠTEV. RP INDEKS ŠTEV. RP NA VRED. RP INDEKS
VREDNOST NA
2010 / 2009
1
PREBIVALCA (v EUR) 2010 / 2009
1 RP (v EUR)
Lastniška zdravila 15.944.321 102 7,78 468.034.641 102 29,35
Ostalo 302.669 97 0,15 6.264.162 101 20,70
Skupaj 16.246.990 102 7,93 474.298.803 102 29,19
V letu 2010 je bilo izdanih preko 16 mio receptov v vrednosti 474,3 mio EUR. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 7,93 recepta s predpisanimi zdravili v vrednosti 231 evrov.
V nadaljevanju publikacije podrobneja obravnavamo samo lastniška zdravila z ATC kodo (15.944.321 Rp).
2.1.1 Demografski podatki
Poraba zdravil je odvisna od števila, starosti in spola prebivalcev.
V tabeli 2 je prikazano število prebivalcev Slovenije glede na statistične regije.
Po številu prebivalcev je največja osrednjeslovenska regija, v kateri živi četrtina vseh prebivalcev Slovenije.
Tabela 2: Prebivalstvo po spolu in statističnih regijah, Slovenija, 2010 Statistične regije Skupaj Moški Ženske
SLOVENIJA 2.049.261 1.014.716 1.034.545
Pomurska 119.349 58.096 61.253
Podravska 322.949 159.409 163.540
Koroška 72.713 36.499 36.214
Savinjska 260.039 129.760 130.279
Zasavska 44.483 21.763 22.720
Spodnjeposavska 70.192 35.214 34.978
Dolenjska 142.408 71.755 70.653
Osrednjeslovenska 531.811 260.629 271.182
Gorenjska 203.192 100.344 102.848
Notranjsko-kraška 52.256 26.372 25.884
Goriška 119.126 59.559 59.567
Obalno-kraška 110.743 55.316 55.427
Tabela 3 prikazuje število prebivalcev po posameznih starostnih skupinah in po spolu.
Število žensk je v primerjavi s številom moških večje po šestdesetem letu, kar je posledica njihove daljše življenske dobe.
Starostne skupine Skupaj Moški Ženske
SKUPAJ 2.049.261 1.014.716 1.034.545
0 - 4 let 104.480 53.674 50.806
5 - 9 let 90.870 46.719 44.151
10 - 14 let 93.691 48.332 45.359
15 - 19 let 104.301 53.550 50.751
20 - 29 let 277.140 145.342 131.798
30 - 39 let 307.638 161.363 146.275
40 - 49 let 309.192 158.201 150.991
50 - 59 let 305.674 155.983 149.691
60 - 69 let 214.022 102.608 111.414
70 - 79 let 159.642 65.636 94.006
80 - 84 let 49.709 15.685 34.024
85 let + 32.902 7.623 25.279
Grafikon 1 prikazuje število receptov izdanih v zadnjih destih letih. Število izdanih receptov se je v zadnjih letih enakomerno rahlo povečevalo.
Grafikon 1: Število izdanih RP, Slovenija, 2000 – 2010
0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000 18.000
št.Rp-tisoči
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
leto
Vrednosti izdanih zdravil v EUR in USD v desetletnem obdobju, prikazujemo v grafikonu 2. Med letoma 2009 in 2010 je prišlo do povečanja stroškov za zdravila, če jih izrazimo v evrih (za 2,08 %) in zmanjšanja, če jih izrazimo v ameriških dolarjih (za 2,01 %). Razmerja, opisana v ameriških dolarjih, so drugačna, kar lahko pripišemo spremenjenemu menjalnemu razmerju med EUR in USD.
2010
0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
leto
vrednost RP - tisoči
USD EVRO
2.2 Podatki o številu farmcevtov zaposlenih v lekarnah
Za zagotavljanje dostopnosti do zdravil in lekarniških storitev so pomembna geografska in demografska merila ter fizična dostopnost do zdravil, predvsem pa razvitost osnovne zdravstvene dejavnosti. Razvitost lekarniške dejavnosti je odvisna predvsem od razvitosti in od osnovne zdravstvene dejavnosti ter s tem povezanih potreb prebivalstva po preskrbi z zdravili. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi je treba zagotoviti oskrbo prebivalstva z zdravili tudi na manj zanimivih krajih za opravljanje lekarniške dejavnosti.
Tabela 4: število zaposlenih farmacevtov v lekarnah po statističnih regijah, Slovenija, 2010 Število farmacevtov
SLOVENIJA 941
Pomurska 46
Podravska 151
Koroška 29
Savinjska 116
Zasavska 19
Spodnjeposavska 31
Dolenjska 60
Osrednjeslovenska 243
Gorenjska 104
Notranjsko-kraška 21
Goriška 62
Obalno-kraška 59
V letu 2010 je bilo v slovenskih lekarnah zaposlenih 941 magistrov farmacije (skupaj z doktorji znanosti, magistri znanosti, specialisti in pogodbeno zaposlenimi ter farmacevti, ki so na upravi).
(vir: IVZ - BPI).
Več kot število prebivalcev na eno lekarno, nam o oskrbi prebivalcev pove število, koliko prebivalcev oskrbi en farmacevt v posamezni regiji. Največ prebivalcev je v letu 2010 oskrbel en farmacevt v pomurski regiji - 2.595 in najmanj v obalnokraški regiji - 1.877, medtem ko je slovensko povprečje 2.178 prebivalcev na enega farmacevta.
Grafikon 4: Število prebivalcev na 1 farmacevta po statističnih regijah, Slovenija, 2010
0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000
2.595 2.139
2.507
2.242 2.341 2.264 2.373 2.189
1.954 2.488
1.921 1.877 2.178
št.preb. / 1 farmacevta
Povprečno število izdanih in obdelanih receptov na enega framacevta v Sloveniji v letu 2010 receptov je bilo 17.266. Število izdanih receptov na enega farmacevta je bilo največje v pomurski regiji – 24.276 receptov in najmanjše v obalnokraški regiji – 13.806 receptov..
Grafikon 5: Število izdanih RP na 1 farmacevta po statističnih regijah, Slovenija, 2010
0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 24.276
18.622 20.977
18.509 21.498
20.267 18.843
15.650 14.166
20.107
14.237 13.806 17.266
št. RP / 1 farmacevta
2.3
Obvezno zdravstveno zavarovanje in zdravila
2.3.1 Zdravstveno zavarovanje in plačilo stroškov za zdravila
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/2006) določa obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. S tem zakonom so določene tudi pravice zavarovanih oseb do zdravil. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se smejo predpisovati le razvrščena zdravila in živila za posebne namene. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se krije najmanj 75 % vrednosti za zdravila s pozitivne liste in največ 50 % za zdravila iz vmesne liste. V letu 2010 je OZZ krilo 10 % vrednosti za zdravila z vmesne liste.
Razvrstitev zdravil na liste
Ob izdaji dovoljenja za promet zdravilo ni razvrščeno na listo, razvršča se šele na osnovi predloga za razvrstitev. Pri tem se upoštevajo strokovna, doktrinarna in ekonomska merila. Zdravila so lahko razvrščena na pozitivno oz. vmesno listo ali so nerazvrščena (razvrščena na 'negativno' listo). Oznaka zvezdica (*) pri razvrstitvi na pozitivno in vmesno listo pomeni omejitve predpisovanja, določene s strani ZZZS; določeno zdravilo lahko v breme OZZ predpisujejo le določeni specialisti ali le določenim bolnikom oziroma le pri posameznih indikacijah.
Sistem medsebojno zamenljivih zdravil
Novembra 2003 je v Sloveniji pričel veljati sistem medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo (NPV). Prvotni seznam, ki ga je sestavil takratni Urad za zdravila (Uradni list št. 97/03), se stalno dopolnjuje. Sistem deluje na primerjavi razvrščenih zdravil z enakim nelastniškim imenom oziroma enako učinkovino, ki ji ustreza več zaščitenih imen zdravil z različnimi cenami. Vsaj eno zdravilo z enakim nelastniškim imenom in primerljivim pakiranjem mora biti v mejah najvišje priznane vrednosti.
Posledica uvedbe medsebojno zamenljivih zdravil so bili pozitivni ekonomski učinki racionalnejšega predpisovanja zdravil. Ti so se pojavili zaradi večjega deleža predpisanih paralelnih zdravil z nižjo ceno, pa tudi zaradi zniževanja cen nekaterih proizvajalcev zdravil tik pred in v obdobju po uveljavitvi sistema medsebojno zamenljivih zdravil z določitvijo NPV. Učinki so bili najbolj opazni v prvih letih po uvedbi sistema.
Razmerje med celotnimi stroški za zdravila in stroški za zdravila, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) se z leti spreminja. V letu 2000 so predstavljala sredstva iz OZZ 79,2 % vseh stroškov za zdravila, ta delež se je tekom let spreminljal in je v letu 2010 znašal 63,8 %.
Grafikon 6: Celotni stroški za ambulantno predpisana zdravila in stroški za zdravila iz OZZ (v tisoč EUR), Slovenija, 2000 – 2010
2.3.2 Predpisovanje zdravil glede na razvrstitev na liste
Razmerje med stroški za zdravili, ki jih krije OZZ in celotnimi stroški za zdravila je odvisno predvsem od razvrstitve zdravil na eno izmed list zdravil in od cene zdravil.
Tabela 4 prikazuje število izdanih receptov glede na razvrstitev zdravil na listo v letih 2004 do 2010, tabela 5 prikazuje za enako obdobje povprečne vrednosti enega recepta glede na razvrstitev zdravil.
V tabeli prikazujemo podatke združene glede na osnovno listo. Npr: številke prikazane v vrstici
»pozitivna« predstavljajo vsa zdravila, ki so razvrščena na pozitivno listo brez omejitve predpisovnja, z omejitvijo predpisovanja v breme OZZ in ki so na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil, V vrednosti izdanih zdravil so upoštevana tudi individualna doplačila.
Z leti narašča delež receptov z zdravili iz vmesne liste. Medtem ko je bil ta delež v letu 2004 18,9 %, je bilo v letu 2010 26,9 % receptov vseh predpisanih zdravili z vmesne liste.
Tabela 5: Število izdanih receptov glede na razvrstitev na listo zdravil, Slovenija, 2004 - 2010
Razvrstitev 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
pozitivna 10.932.263 11.131.393 10.601.147 11.199.607 11.245.512 11.312.910 11.383.683 vmesna 2.660.421 2.692.362 3.316.334 3.621.060 3.887.446 4.099.497 4.284.392 izven OZZ 492.125 459.630 456.021 353.020 299.820 263.016 276.246 SKUPAJ 14.084.809 14.283.385 14.373.502 15.173.687 15.432.778 15.675.423 15.944.321
Razlika med vrednostjo izdanih zdravil na en recept glede na razvrstitev na pozitivno oz. vmesno listo, se z leti zmanjšuje, kar kaže na to, da na vmesno listo razvrščena zdravila v povprečju nimajo več izrazito višje cene, kot zdravila s pozitivne liste.
Tabela 6: Povprečna vrednost 1 recepta v EUR glede na razvrstitev, Slovenija, 2004 - 2010
Razvrstitev 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
pozitivna 25,16 26,77 28,46 26,95 28,05 28,73 29,07
vmesna 32,94 34,80 32,76 31,36 31,23 31,51 30,91
izven OZZ 11,40 12,50 12,07 12,91 16,72 16,09 16,69
SKUPAJ 26,13 27,59 28,76 27,56 28,41 29,07 29,19
V tabeli 7 prikazujemo ambulantno predpisana in izdana zdravila razvrščena po ATC skupinah glede na število zdravil, število atc oznak (število učinkovin v posamezni skupini), glede na režim izdajanja in glede na razvrstitev zdravil na listo.
Glede na število zdravil, ki so bila predpisana v letu 2010 prednjačijo zdravila iz skupine N, to so zdravila z delovanjem na živčevje. Zdravila iz skupine N so primerjalno zajemala tudi največ zdravil glede na število različnih ATC oznak. pa tudi število zdravil, ki so bila razvrščena na pozitivno listo.
Največji deleži zdravil, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo so v skupinah C – zdravila za bolezni srca in ožilja (89 .0 %), L – zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji (86,0 %), in J - zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij (83,1%).
V letu 2010 je krilo OZZ 10 % vrednosti za zdravila iz vmesne liste. Največji delež zdravil iz vmesne liste je bil za zdravila razvrščena v skupino C – 53,9 % vseh zdravil iz skupine C, v skupino G – 37,1
% zdravil iz skupine G in skupine M – 29,5 % zdravil iz skupine M.
Tabela 7 : Podatki o ambulantno predpisanih zdravilih v letu 2010 št. zdravil št. registriranih zdr. št. razvrščenih zdravil po listah
po načinu izdaje
št. ATC Rp, H/Rp, H, izven
ATC št. zdr. oznak BRp Rp/Spec, ZZ P P* V V* OZZ
A 297 101 94 203 154 21 22 16 84
B 156 37 3 153 52 60 1 8 35
C 429 100 13 416 91 60 133 98 47
D 141 48 52 89 67 9 13 8 44
G 127 60 11 116 36 3 32 15 41
H 52 22 0 52 26 9 0 6 11
J 178 70 1 177 71 70 6 1 30
L 150 64 2 148 67 58 1 3 21
M 105 31 18 87 37 5 13 18 32
N 549 123 62 487 322 30 57 34 106
P 8 5 0 8 4 0 0 0 4
R 161 53 70 91 51 18 1 15 76
S 52 32 9 43 32 1 6 6 7
V 69 19 48 21 5 10 0 42 12
Skupaj 2.474 765 383 2.091 1.015 354 285 270 550
Tabela 8 prikazuje glede na vrsto recepta, število receptov in stroške za zdravila glede na glavno
Podlago za predpisovanje in izdajanje zdravil določa Pravilnik, zato s strokovnega vidika ni in ne sme biti nobene razlike med izdajanjem zdravil na Rp/02 (Zeleni Rp za osebno rabo, 210. člen pravil OZZ) oz. Rp/03 (Zelen Rp) in Rp IVZ. Razlika je le v plačniku. Tudi z Rp IVZ se mora zagotavljati sledljivost do končnega uporabnika.
V letu 2010 je le manjši delež celotnega števila receptov oziroma še manjši delež stroškov pripadal zdravilom, predpisanih na bele recepte. Primerjalno gledano je bilo največ zdravil predpisanih na bele receptne obrazce iz skupine zdravil za bolezni kože in podkožnega tkiva (skupina D), zdravil za bolezni dihal (skupina R) in zdravil z delovanjem na živčevje (skupina N).
Najvišja povprečna vrednost zdravil predpisanih na en bel recept je bila za zdravila iz skupine G - zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni, ki je v letu 2010 znašala 39,1 evro.
Tabela 8: Število in vrednost (v EUR) izdanih receptov po vrsti recepta in glavnih skupinah ATC klasifikacije, Slovenija, 2010
ATC Število Obr.Rp Vrednost Obr.Rp Število Rp IVZ 1.1 Vrednost Rp IVZ 1.1
Ostalo 284.477 6.006.799 18.192 257.364
A 1.818.125 55.116.633 29.883 326.139
B 831.872 25.174.968 15.725 261.516
C 4.293.548 122.038.298 31.915 362.307
D 509.543 7.305.440 52.552 496.995
G 922.762 24.990.901 33.280 1.301.802
H 272.734 8.944.227 934 32.783
J 1.176.465 18.903.817 8.973 110.912
L 88.712 59.920.847 203 55.395
M 1.248.905 20.739.826 16.471 240.097
N 2.881.325 79.869.498 35.698 561.908
P 40.865 272.927 917 7.544
R 952.049 28.898.932 44.437 320.192
S 608.027 7.872.284 12.574 72.987
V 15.786 3.830.405 41 5.060
Skupaj 15.945.195 469.885.802 301.795 4.413.001
2.4 Predpisovanje zdravil po regijah
Število izdanih receptov enemu prebivalcu, se razlikuje glede na regijo njegovega prebivališča, kar je predvsem posledica obolevnosti prebivalcev v posameznih regijah, kot tudi boljše oz. slabše oskrbe z zdravili. Tudi v letu 2010 je bilo relativno število izdanih receptov, največje v pomurski regiji, kjer so zdravniki predpisali 9.356 Rp/1000 prebivalcev, najmanjše pa v osrednjeslovenski regiji, kjer so zdravniki predpisali 7.151 Rp/1000 prebivalcev, medtem ko je bilo slovensko povprečje 7.928 Rp/1000 prebivalcev.
Podrobnejši podatki o ambulantno predpisanih zdravilih v posameznih regijah po glavnih skupinah ATC klasifikacije, spolu in starostnih skupinah pacientov, so prikazani v tabelah 16 do 35.
Grafikon 7: Pogostnost predpisovanja zdravil po statističnih regijah, Slovenija, 2010
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000 9.000 10.000
št.Rp/1000 preb.
Pomu rska
Podravska Koroška
Savinjska Zas
avska
Spod njeposavska
Dol enjska
Osrednjeslovenska Gorenjska
Notranj skokraška
Gor iška
Oba lnok
raška Slovenija
Povprečna vrednost izdanih zdravil na enega prebivalca pove, koliko zdravil in kako draga zdravila predpisujejo zdravniki prebivalcem posamezne regije. Tudi v letu 2010 je bila vrednost zdravil na enega prebivalca izrazito največja v zasavski regiji, kjer je bila 280 EUR. Povprečne vrednosti zdravil na enega prebivalca v ostalih regijah ne odstopajo veliko od slovenskega povprečja (231 EUR) saj nihajo od 223 EUR v goriški do 248 EUR v pomurski regiji.
Grafikon 8: Povprečna vrednost zdravil na enega prebivalca v EUR po statističnih regijah, Slovenija, 2010
0 50 100 150 200 250 300
povp.vr./1 preb.
Pomurska Podravska
Koroška Savinjska
Zas avska
Spodnjeposavska Dolenjska
Osrednjeslovenska Gorenjska
Notranj skokraška
Goriška Oba
lnok raška
Slovenija
2.5 Predpisovanje zdravil po starostnih skupinah in spolu
Pogostnost predpisovanja oziroma izdaje zdravil je bila, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2010 najnižja za prebivalce v starostni skupini 5 do 19 let.
Povprečno število receptov za otroke, ki so bili mlajših od štirih let, je bilo nekoliko višje predvsem z zdravili za sistemsko zdravljenje infekcij, kot posledica večje obolevnosti najmlajših otrok.
Po štiridesetem letu starosti se povečuje predvsem število kroničnih bolezni, zato poraba zdravil s starostjo narašča in je največja pri prebivalcih, starejših od 80 let.
Do desetega leta starosti so zdravila dobili pogosteje dečki kot deklice, medtem ko je bilo v ostalih starostnih skupinah pogosteje predpisovanje zdravil ženskam.
Grafikon 9: Pogostnost predpisovanja receptov po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2010
0 500 1000 1500 2000 2500 3000
št.RP/100 preb.
0 - 4 5 - 9 10 - 19 20 - 29 30 - 39 40 - 49 50 - 59 60 - 69 70 - 79 80 +
starostne skupine moški ženske
Podrobnejši podatki o izdanih zdravilih po starostnih skupinah prebivalcev so v tabelah 25 do 36.
2.6 Predpisovanje zdravil po predlagatleljih registracije zdravil
Na slovenskem tržišču so prisotna zdravila številnih predlagateljev. Z leti narašča število predlagateljev, ki so imeli odstotne deleže števila izdanih receptov manjše od 2 %, zato jih prikazujemo skupaj. V letu 2010 so v številu izdanih receptov predstavljali 48,0 % delež in 64,6%
vrednostni delež vseh izdanih zdravil.
Najpogosteje so bila predpisana zdravila, katerih predlagatelj registracije je bila Krka (24,4 % vseh receptov) oz. Lek (14,2 %). Vrednostno so ta zdravila predstavljala 15,4 % oz. 6,2 % delež
Grafikon 10: Število izdanih receptov po predlagateljih, Slovenija, 2010
Krka 24,4%
Lek 14,2%
ostali 48,0%
Les Laboratories 2,7%
Bayer Hea lth Ca
re 4,2% Gla
xo 2 ,8% Merck 3
,7%
Grafikon 11: Vrednost izdanih zdravil po predlagateljih, Slovenija, 2010
Krka 15,4%
Lek 6,2%
ostali 64,9%
Les Laboratories 3,5%
Glaxo Smith Kline 4,3%
Roche 2,7%
Novo Nordisk 3,0%
2.7 Najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji v letu 2010
V letu 2010 je bilo najpogosteje predpisano zdravilo Aspirin protect tablete 30 x 100 mg, ki je zamnejal vrsto let najpogosteje predpisano zdravilo Lekadol tablete 20 x 500 mg. Zdravilo Lekadol se v obliki filmsko obloženih in orodisperzibilnih tablet izdaja tudi brez zdravniškega recepta, zato je njegova dejanska poraba višja od prikazane. Recepti z obemi omenjenimi zdravili so predstavljali 5,55
% delež vseh predpisanih receptov in 1,18 % vrednostni delež.
Glede na leto 2009 se je na seznam desetih najpogosteje predpisanih zdravil uvrstlo zdravilo Plivit D3 raztopina 10 ml, s seznama pa se je umaknilo zdravilo Tertensif SR filmsko obložene tablete 30 x 1,5 mg.
ZDRAVILO Število RP % števila RP % vrednosti RP
ATC
B01AC06 ASPIRIN PROTECT tbl 30x100 mg 456.379 2,81 0,69
N02BE01 LEKADOL 500mg tbl 20x 445.084 2,74 0,49
M01AB05 NAKLOFEN duo kaps 20x75 mg 289.823 1,78 0,43
N02AX52 ZALDIAR tbl 20x325 mg 186.599 1,15 0,51
M01AE02 NALGESIN FORTE film tbl 10x550 mg 181.791 1,12 0,34
J01CR02 AMOKSIKLAV 10x875mg film tbl 172.278 1,06 0,45
C07AB07 CONCOR COR film tbl 30x2,5mg 154.019 0,95 0,36
A02BC01 ULTOP kaps 20mg 28x v pret.omotu 130.784 0,80 0,76
J01CA04 HICONCIL kaps 16x500 mg 122.184 0,75 0,16
A11CC05 PLIVIT D3 raztopina 10 ml 120.318 0,74 0,12
SKUPAJ 2.259.259 13,91 4,31
Bolj kot seznam najpogosteje predpisanih zdravil se spreminja seznam desetih zdravil, z najvišjo vrednostjo izdanih zdravil. To je pri nekaterih izključno posledica visoke osnovne cene zdravila, pri nekaterih pa so visoki stroški za izdana zdravila zaradi večje količine predpisanih zdravil in
sorazmerno dokaj visoke cene .
Glede na leto 2009 se je v tabeli desetih zdravil z najvišjo vrednostjo pojavilo zdravilo za zdravljenje diabetesa Novomix 30 peresnik 30 ml, ki vsebuje insulin s hitrim delovanjem, umaknilo pa se je, kjub večjemu številu izdanih receptov, zdravilo Aspirin protect tablete 30 x 100 mg.
Tabela 10: Deset zdravil z najvišjo vrednostjo izdanih RP, Slovenija, 2010
ZDRAVILO Vrednost RP % vrednosti RP % števila RP
ATC
L04AB04 HUMIRA 40 mg raztopina za injiciranje 8.036.615 1,69 0,02
L04AB01 ENBREL 50 mg raztopina za injiciranje 4.289.234 0,90 0,01
L03AB08 BETAFERON prašek 250 mcg/ml + brizga 4.173.814 0,88 0,01
C08CA09 LACIPIL tbl film.obl. 28x4mg 4.100.126 0,86 0,59
A10AB05 NOVOMIX 30 peresnik 3ml x 5 4.078.997 0,86 0,20
C09AA04 PRENESSA tbl 30x4mg 3.907.664 0,82 0,71
L01XE01 GLIVEC 400 mg film tbl 30x 3.807.697 0,80 0,00
N06AB10 CIPRALEX 10mg film tbl 28x 3.704.016 0,78 0,62
C10AA07 CRESTOR 10mg film tbl 28x 3.640.533 0,77 0,37
A02BC01 ULTOP kaps 20mg 28x v pret.omotu 3.625.530 0,76 0,80
SKUPAJ 43.364.226 9,14 3,33
3 PREDPISOVANJE ZDRAVIL PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2010
Podatke o porabi zdravil prikazujemo po skupinah ATC (anatomsko – terapevtsko – kemično) klasifikaciji zdravil. Glavne skupine ATC sistema pomenijo 14 skupin zdravil, od katerih vsaka opisuje anatomsko področje, na katero zdravila delujejo.
Anatomske glavne ATC skupine :
A zdravila za bolezni prebavil in presnove B zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov C zdravila za bolezni srca in ožilja
D zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva
G zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni
H hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov J zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij
L zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji M zdravila za bolezni mišično – skeletnega sistema
N zdravila z delovanjem na živčevje P antiparazitiki, insekticidi in repelenti R zdravila za bolezni dihal
S zdravila za bolezni čutil V razna zdravila.
V tabeli 11 prikazujemo število in vrednost izdanih receptov z zdravili v posamezni ATC skupini v letu 2010 in primerjavo z letom 2009.
Največje povečanje v številu receptov lahko opazimo v skupini V i katere je predpisano sorazmerno majhno število receptov, zato vsako relativno majhno absolutno povečanje števila izdanih receptov pomeni veliko odstotno povečanje števila receptov.
Pomembno povečanje števila receptov lahko zasledimo tudi v skupini hormonskih zdravil za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov (H) in zdravil z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorjih (L). Za povečanje števila vseh izdanih receptov je pomembno povečanje števila receptov iz skupine C (za 3 %), saj je ta skupina zavzemala dobro četrtino vseh izdanih receptov.
Zmanjšalo se število izdanih receptov z zdravili za sistemsko zdravljenje infekcij (J), zdravili za bolezni mišično – skeletnega sistema (M), zdravili za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni (G) in zdravili za bolezni kože in podkožnega tiva (D).
Absolutni stroški za zdravila so najbolj narasli za zdravila iz skupine V (za 11 %) in skupine L (za 8%).
Stroški za zdravila so se v letu 2010 glede na leto 2009 povečali v vseh skupinah zdravil, z izjemo zdravil v skupinah M in V.
Tabela 11: Kazalci za glavne skupine ATC klasifikacije, Slovenija, 2010
Odstotni Vrednost Odstotni Povprečna Število RP Število RP delež Indeks zdravil delež v Indeks vrednost na 1000 ATC
skupine
v številu RP
2010
/2009 v EUR
vrednosti RP
2010
/2009 na 1 RP prebivalcev
Skupaj 15.944.321 100% 102 468.034.641 100% 102 29,35 7.781
A 1.848.008 11,6 105 55.442.772 11,8 102 30,00 902
B 847.597 5,3 104 25.436.482 5,4 103 30,01 414
C 4.325.463 27,1 103 122.400.603 26,2 102 28,30 2.111
D 562.095 3,5 99 7.802.436 1,7 102 13,88 274
G 956.042 6,0 98 26.292.703 5,6 101 27,50 467
H 273.668 1,7 109 8.977.010 1,9 110 32,80 134
J 1.185.438 7,4 98 19.014.731 4,1 101 16,04 578
L 88.915 0,6 106 59.976.242 12,8 108 674,53 43
M 1.265.376 7,9 98 20.979.923 4,5 94 16,58 617
N 2.917.023 18,3 101 80.431.407 17,2 101 27,57 1.423
P 41.782 0,3 101 280.471 0,1 96 6,71 20
R 996.486 6,2 100 29.219.126 6,2 101 29,32 486
S 620.601 3,9 102 7.945.270 1,7 104 12,80 303
V 15.827 0,1 154 3.835.465 0,8 111 242,34 8
Število receptov je bilo v letu 2010 največje z zdravili v skupinah:
C zdravila za bolezni srca in ožilja N zdravila z delovanjem na živčevje A zdravila za bolezni prebavil in presnove
M zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema.
Le nekoliko manjši delež števila receptov kot zdravila iz skupine M so imela zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij, ki tvorijo skupino J.
Grafikon 12: Odstotni delež v številu izdanih receptov, Slovenija, 2010
C 27,1%
N 18,3%
A M
7,9%
J 7,4%
R 6,2%
ostalo 21,5%
Največji vrednostni odstotni deleži so bili porabljeni za zdravila iz skupin:
C zdravila za bolezni srca in ožilja N zdravila z delovanjem na živčevje
L zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji.
A zdravila za bolezni prebavil in presnove
Grafikon 13: Odstotni delež v vrednosti izdanih receptov, Slovenija, 2010
C 26,2%
N 17,4%
L 12,1%
A 11,9%
R 6,3%
G 5,7%
ostalo 20,4%
V letu 2010 je bilo izdanih največ receptov in porabljenih največ sredstev za zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni srca in ožilja (27,1 % vseh receptov in 26,2 % vseh sredstev za zdravila). Glede na leto 2010 se je povečal delež v številu receptov, medtem ko je ostal delež stroškov nespremenjen.
3.1 Predpisovanje po ATC skupinah in spolu v letu 2010
Ženske so pogosteje uporabljale zdravila iz vseh skupin ATC klasifikacije. Medtem ko je v povprečju vsak moški prejel 6,51 recepta, je prejela vsaka ženska 9,32 recepta.
Razlike v številu receptov so največje v starostnih skupinah 20 do 49 let, kjer je pogostnost
predpisovanja zdravil za ženske skoraj podvojena, glede na moške. V starostni skupini 60 do 69 let je pogostnost predpisovanja zdravil med moškimi in ženskami skoraj izenačena ( 1.438 Rp/100 moških oz. 1.484 Rp/100 žensk). Enako velja za starostni skupini 70 do 79 let (2.008 Rp/100 moških in 2.182 Rp/100 žensk) in nad 80 let (2.669 Rp/100 moških in 2.728 Rp/100 žensk)
Največje razlike v pogostnosti predpisovanja so bile pri predpisovanju hormonskih zdravila za
sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov, zdravil za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni in zdravil z delovanjem na živčevje .
Razlike v pogostnosti prepisovanja po spolu in ATC skupinah po statističnih regijah podrobneje opisujejo tabele 21 do 26.
Grafikon 14: Pogostnost predpisovanja receptov po ATC skupinah in spolu, Slovenija, 2010
0 500 1000 1500 2000 2500
št.Rp/1000 preb.
A B C D G H J L M N P R S V
ATC skupine
moški ženske
Razlike v predpisovanju zdravil po regijah in spolu.so tudi v posameznih skupinah zdravil po ATC klasifikaciji Medtem ko je bilo za zdravila za bolezni prebavil in presnove okvirno enako razmerje med številom receptov na 100 moških oz. 100 žensk v seh slovenskih regijah, so bila ta razmerje za zdravila za bolezni srca in ožilja različna v posameznih regijh.
Grafikon 14a: Pogostnost predpisovanja receptov z zdravili iz skupine A, po regijah in spolu, Slovenija, 2010
0 20 40 60 80 100 120 140
št.Rp/100 preb.
SLO VENIJA
Pom urska
Podr avska
Koroška Savinjska
Zasavska Spod
njeposa vska
Dolenjska
Osrednjeslove nska
Gorenj ska
Notran jsko-
kraška Gor
iška
Oba lno-
kraška
moški ženske
Grafikon 14b: Pogostnost predpisovanja receptov z zdravili iz skupine C, po regijah in spolu, Slovenija, 2010
0 50 100 150 200 250 300
št.Rp/100 preb.
SLO VENIJA
Pom urska
Podr avska
Koroška Savinjska
Zasavska Spod
njeposa vska
Dolenjska
Osrednjeslove nska
Gorenj ska
Notran jsko-
kraška Gor
iška
Oba lno-
kraška
moški ženske
V povprečju so prejele ženske tudi več zdravil za bolezni srca in ožilja. V pomurski in spodnjeposavski regiji, kjer je bila pogostnost predpisovanja moškim največja, so moški prejeli enako število receptov, kot je bilo slovensko povprečje za ženske.
Grafikon 14c: Pogostnost predpisovanja receptov z zdravili iz skupine N, po regijah in spolu, Slovenija, 2010
0 50 100 150 200 250
št.Rp/100 preb.
SLOVENIJA Pom
urska Podr
avska Koroška
Savi njska
Zasavska Spod
njeposa vska
Dolenjska
Osrednjesl ove
nska Gorenj
ska
Notran jsko-
kraška Gor
iška
Oba lno-
kraška
Pogostnost predpisovanja zdravil z delovanjem na živčevje je bila ženskam večja v vseh regijah.
Primerjalno gledano je bila razlika med spoloma v posamezni regiji zelo podobna.
.
3.2 Poraba po ATC skupinah in listah zdravil v letu 2010
Tabela 12 prikazuje število in vrednost izdanih receptov po listah zdravil in po skupinah ATC klasifikacije. Prikazane vrednosti so celotni stroški za zdravila, ne glede na plačnika.
Recepti s predpisanimi zdravili razvrščenimi na pozitivne liste (lista P100, P75, P*, PC, PC*) so v letu 2010 predstavljali 83,69 %, z vmesnih list (lista V, V*, VC, VC*) 26,87 % in recepti z nerazvrščenimi zdravili 1,73 % delež v številu receptov.
V vseh ATC skupinah zdravil je bilo predpisanih največ zdravil z ene izmed pozitivnih list.
Najmanjše razlike so za zdravila:iz skupine C, ki so v številu receptov predstavljale največji delež zdravil. Delež izdanih zdravil za bolezni srca in ožilja, ki so bila razvrščena na vmesno listo je bil 47,87
% .
Delež vrednosti izdanih zdravil razvrščenih na pozitivno listo je bil 70,72%, na vmesno listo 28,30 % in nerazvrščenih zdravil 0,98 %.
Za večino skupin zdravil je bilo porabljenih več sredstev za zdravila s pozitivne liste. Izjema so zdravila za bolezni srca in ožilja - skupina C, zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni – skupina G in zdravila za bolezni mišično – skeletnega sistem – skupina M.
Deleži sredstev za zdravila iz prej naštetih skupin so bili:
za zdravila skupine C – 56,01 % sredstev za zdravila z vmesne liste ( 68.555.312 evrov
za zdravila skupine G – 53,89 % sredstev za zdravila z vmesne liste. (14.169.592 evrov)
za zdravila skupine M – 52,68 % sredstev za zdravila z vmesne liste (11.052.161 evrov)
Tabela 12: Število in vrednost izdanih receptov po listah zdravil in po skupinah ATC klasifikacije, Slovenija, 2010
SKUPINA ŠTEVILO RECEPTOV VREDNOST RECEPTOV (v EUR)
VSI RP POZITIVNA VMESNA
IZVEN
OZZ VSI RP POZITIVNA VMESNA
IZVEN OZZ
SKUPAJ 15.944.321 11.383.683 4.284.392 276.246 468.034.641 330.977.432 132.447.756 4.609.453
A 1.848.008 1.546.599 271.617 29.792 55.442.773 49.969.233 5.181.025 292.515 B 847.597 764.546 70.956 12.095 25.436.483 20.588.331 4.709.378 138.774 C 4.325.463 2.193.680 2.070.527 61.256 122.400.601 52.766.381 68.555.312 1.078.908 D 562.095 454.106 55.031 52.958 7.802.436 6.614.819 701.232 486.385 G 956.042 554.112 365.486 36.444 26.292.703 10.822.005 14.169.592 1.301.106
H 273.668 268.807 4.266 595 8.977.010 7.298.853 1.658.220 19.937
J 1.185.438 1.172.242 11.793 1.403 19.014.729 18.326.315 665.820 22.594
L 88.915 86.277 2.110 528 59.976.242 55.469.716 4.124.685 381.841
M 1.265.376 1.003.765 248.512 13.099 20.979.924 9.726.553 11.052.161 201.210 N 2.917.023 2.038.018 853.580 25.425 80.431.408 62.935.734 17.092.389 403.285
P 41.782 41.749 0 33 280.471 279.808 0 663
R 996.486 838.377 122.386 35.723 29.219.124 27.049.584 1.929.310 240.230 S 620.601 416.207 197.603 6.791 7.945.272 6.460.230 1.452.647 32.395
V 15.827 5.198 10.525 104 3.835.465 2.669.870 1.155.985 9.610
3.3 Najpogosteje predpisane zdravilne učinkovine na 5. nivoju ATC klasifikacije
Seznam desetih zdravilnih učinkovin, ki so bila najpogosteje izdana na zdravniški recept se z leti bistveno ne spreminja, spreminja se samo vrstni red posameznih učinkovin. Glede na leto 2009 je v letu 2010 prišlo do zamenjave med dvema zaviralcema angiotenzinske konvertaze. S seznama se je umaknil enalapril, ki je v letu 2009 predstavljal 1,7 % delež vseh izdanih receptov, na seznam pa se je uvrstil perindopril, ki je v letu 2010 predstavljal 1,7 % delež.
Tabela 13: Najpogosteje predpisane zdravilne učinkovine, Slovenija, 2010
Zdravilna Število % v štev.
ATC učinkovina RP RP
1. N02BE01 paracetamol 594.991 3,7
2. B01AC06 acetilsalicilna kislina 499.394 3,1
3. M01AB05 diklofenak 495.443 3,1
4. C07AB07 bisoprolol 304.218 1,9
5. C10AA05 atorvastatin 298.477 1,8
6. A02BC01 omeprazol 272.597 1,7
7. C09AA04 perindopril 270.184 1,7
8. J01CR02 amoksicilin + zav.laktamaz 268.214 1,7
9. M01AE02 naproksen 267.418 1,7
10. J01CA04 amoksicilin 253.064 1,6
V preteklih letih se je znatno bolj spreminjal seznam desetih učinkovin, za katera je bilo porabljenih največ sredstev, kar je bilo posledica različnih ukrepov zniževanja cen zdravil. V letu 2010 se seznam učinkovin, za katere je bilo porabljenih največ sredstev, glede na leto 2009 ni bistveno spremenil.
Na seznam so se uvrstila zdravila, ki so vsebovala kombinacijo perindoprila in diuretikov, s seznama se je umaknil enalapril. Zdravila, ki so vsebovala samo perindopril skupaj z zdravili, ki so vsebovala perindopril v kombinaciji z diuretiki, so predstavljala 3,6 % delež vseh stroškov za zdravila. Vsa zdravila s perindoprilom so razvrščena na vmesno listo.
Za zdravila z desetimi učinkovinami je bilo porabljenih 16,2 % vseh sredstev za zdravila.
Tabela 14: Deset učinkovin, za katere je bilo porabljenih največ sredstev, Slovenija, 2010
Zdravilna Vrednost % v
ATC učinkovina RP v EUR vred. RP
1. C10AA05 atorvastatin 13.954.241 2,9
2. C09AA04 perindopril 11.335.180 2,4
3. L04AB04 adalimumab 8.036.615 1,7
4. C10AA07 rosuvastatin 7.010.889 1,5
5. A02BC01 omeprazol 6.792.736 1,4
6. R03AK06 salmeterol 6.442.061 1,4
7. N05AH03 olanzapin 6.341.296 1,3
8. C09BA04 perindopril in diuretiki 5.827.782 1,2
9. A02BC05 esomeprazol 5.462.930 1,2
10. A02BC02 pantoprazol 5.390.976 1,1
skupaj 76.594.706 16,2
Tabela ki prikazuje porabo učinkovin, izraženo v številu DDD/1000 prebivalcev/dan. Podatki kažejo na teoretično število dni zdravljenja, zato so v tej tabeli učinkovine, ki se uporabljajo za zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni.
Tabela 15: Deset učinkovin z najvišjo porabo izraženo v DDD/ 1000 prebivalcev na dan, Slovenija, 2010
ATC nelastniško ime
Število DDD/1000 preb.na dan
1 C09AA05 ramipril 59,97
2 B01AC06 acetilsalicilna kislina 56,60
3 C09AA02 enalapril 52,04
4 C01DA02 gliceriltrinitrat 46,46
5 C09AA04 perindopril 40,40
6 C10AA05 atorvastatin 36,13
7 C08CA01 amlodipin 29,58
8 A02BC01 omeprazol 22,04
9 M01AB05 diklofenak 20,46
10 C10AA01 simvastatin 15,82
Skupaj 379,49
3.4 Poraba zdravil po regijah in ATC klasifikaciji
Tabele 16 do 36 prikazujejojo število receptov in vrednost izdanih zdravil, razdeljenih po glavnih skupinah ATC klasifikacije, v posamezni statistični regiji po starosti in spolu uporabnikov zdravil.
Najpogosteje so zdravniki predpisali recepte v pomurski regiji, kjer je dobil vsak prebivalec 9,36 recepta. Posamezne ATC skupine so bile najpogosteje predpisane v različnih regijah: (tabela 17).
Zdravila za bolezni prebavil in presnove so bila najpogosteje predpisana v spodnjeposavski regiji (104 Rp/100 prebivalcev).
Zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov ( 49 Rp/100 prebivalcev) in zdravila za bolezni srca in ožilja (261 Rp/100 prebivalcev) so bila najpogosteje predpisana v zasavski regiji.
Odstopanja pri predpisovanju zdravil po regijah za zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva so majhna (od 24 Rp/100 prebivalcev do 33 Rp/100 prebivalcev v podravski regiji).
Zdravila za bolezni sečil in spolovil so bila najpogosteje predpisana v obalnokraški regiji (17 Rp/100 prebivalcev).
Zdravila za zdravljenje infekcij so bila najpogosteje predpisana v spodnjeposavski regiji (71 Rp/100 prebivalcev in najmanj v goriški regiji (51 Rp/100 prebivalcev).
V severovzhodnem delu Slovenije, kjer so pomurska, podravska in koroška regija, je večja pogostnost predpisovanja zdravil za bolezni mišično-skeletnega sistem.
Velike razlike v pogostnosti predpisovanja so za zdravila z delovanjem na živčevje. Največ se ta zdravila predpisujejo v pomurski regiji (184 Rp/100 prebivalcev) in najmanj v
osrednjeslovenski regiji (119 Rp/100 prebivalcev).
Zdravila za bolezni dihal so bila najpogosteje predpisana v koroški regiji (59 Rp/100 prebivalcev) in najmanj v goriški (42 Rp/100 prebivalcev) in osrednjeslovenski regiji (43 Rp/100 prebivalcev).
Največja vrednost izdanih zdravil na enega prebivalca je bila z 280 evri v zasavski regiji, kar je 21,2 % nad republiškim povprečjem. Izstopanje je bilo največje v vrednosti receptov z zdravili za bolezni srca in ožilja, s povprečno vrednostjo zdravil na enega prebivalca 76 evrov, kar je 26,7 % nad slovenskim povprečjem. Tudi stroški za zdravila z delovanjem na živčevje, so bili na enega prebivalca zasavske regije (51 EUR) višji, kot v ostalih ostalih regijah.
Največja povprečna vrednost zdravil predpisanih na en zdravniški recept, je bila v osrednjeslovenski in gorenjski regiji. Glede na to, da so vrednosti zdravil na enega prebivalca v teh dveh regijah primerjalno gledano na ostale regije sorazmerno nizke, predvidevamo, da je razlog predvsem v večji količini predpisanih zdravil na en recept (tabela 20).
Tabela 16: Število izdanih receptov po skupinah (ATC, M, G, O) in statističnih regijah, Slovenija, 2010
Spodnje-
SKUPINA SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska posavska SKUPAJ 16.246.990 1.116.683 2.811.876 608.325 2.147.009 408.469 628.273
A 1.848.008 123.347 320.349 65.728 244.227 49.807 72.924
B 847.597 55.713 149.091 28.366 115.458 21.957 32.652
C 4.325.463 308.858 701.415 151.290 549.837 116.015 173.914
D 562.095 36.449 105.576 19.072 78.988 11.880 21.309
G 956.042 62.174 167.070 39.332 125.859 25.327 31.164
H 273.668 12.852 34.653 9.112 36.458 5.651 8.900
J 1.185.438 80.884 198.531 49.602 159.520 24.362 50.099
L 88.915 5.049 12.671 3.030 10.735 2.087 3.189
M 1.265.376 86.408 236.954 51.295 176.853 28.019 48.724 N 2.917.023 219.963 550.590 113.037 391.494 78.983 116.229
P 41.782 2.370 6.761 1.199 4.801 694 1.360
R 996.486 64.125 167.135 42.695 131.242 24.931 38.483
S 620.601 38.793 102.731 21.072 76.091 11.151 18.852
V 15.827 792 2.355 499 2.257 301 587
ma,ga,obv 302.669 18.906 55.994 12.996 43.189 7.304 9.887
Osrednje- Notranjsko- Obalno-
SKUPINA Dolenjska slovenska Gorenjska kraška Goriška kraška SKUPAJ 1.130.560 3.803.013 1.473.308 422.245 882.671 814.554
A 129.296 447.310 164.757 45.106 93.115 92.041
B 55.634 194.171 81.354 19.697 53.739 39.765
C 318.599 1.043.636 384.155 110.938 250.322 216.483
D 43.073 128.188 48.194 13.991 28.573 26.802
G 66.326 226.868 86.818 21.572 53.460 50.072
H 17.560 76.722 27.229 8.233 17.172 19.126
J 81.613 280.729 107.163 33.212 60.373 59.350
L 6.045 23.244 8.530 2.620 6.209 5.506
M 85.405 275.851 110.057 35.672 74.558 55.578
N 195.804 631.036 252.776 78.485 146.705 141.921
P 3.319 12.225 4.416 1.127 1.688 1.822
R 69.856 230.103 98.812 27.147 50.380 51.577
S 39.527 156.322 62.890 17.294 34.599 41.279
V 1.289 4.287 1.323 515 762 860
ma,ga,obv 17.214 72.321 34.834 6.636 11.016 12.372
Tabela 17: Število izdanih receptov na 100 prebivalcev po skupinah (ATC, M, G, O) in statističnih regijah, Slovenija, 2010
Spodnje-
SKUPINA SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska posavska
SKUPAJ 793 936 871 837 826 918 895
A 90 103 99 90 94 112 104
B 41 47 46 39 44 49 47
C 211 259 217 208 211 261 248
D 27 31 33 26 30 27 30
G 47 52 52 54 48 57 44
H 13 11 11 13 14 13 13
J 58 68 61 68 61 55 71
L 4 4 4 4 4 5 5
M 62 72 73 71 68 63 69
N 142 184 170 155 151 178 166
P 2 2 2 2 2 2 2
R 49 54 52 59 50 56 55
S 30 33 32 29 29 25 27
V 1 1 1 1 1 1 1
ma,ga,obv 15 16 17 18 17 16 14
Osrednje- Notranjsko- Obalno-
SKUPINA Dolenjska slovenska Gorenjska kraška Goriška kraška
SKUPAJ 794 715 725 808 741 736
A 91 84 81 86 78 83
B 39 37 40 38 45 36
C 224 196 189 212 210 195
D 30 24 24 27 24 24
G 47 43 43 41 45 45
H 12 14 13 16 14 17
J 57 53 53 64 51 54
L 4 4 4 5 5 5
M 60 52 54 68 63 50
N 137 119 124 150 123 128
P 2 2 2 2 1 2
R 49 43 49 52 42 47
S 28 29 31 33 29 37
V 1 1 1 1 1 1
ma,ga,obv 12 14 17 13 9 11
Tabela 18: Vrednost izdanih zdravil na recepte po skupinah (ATC, M, G, O) in statističnih regijah, Slovenija, 2010 (v EUR))
Spodnje-
SKUPINA SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska posavska SKUPAJ 474.298.803 29.592.481 75.387.837 17.395.436 59.247.216 12.455.558 17.044.714
A 55.442.772 3.557.677 9.583.419 1.963.436 7.030.953 1.709.851 2.146.673 B 25.436.482 2.090.133 4.133.423 1.007.920 3.345.232 695.218 777.068 C 122.400.603 7.723.868 18.974.413 4.400.061 15.256.823 3.376.309 4.704.909 D 7.802.436 488.382 1.436.955 245.979 1.113.172 152.415 273.605 G 26.292.703 1.392.524 4.302.288 997.311 3.405.815 692.151 843.357 H 8.977.010 302.450 1.148.691 259.612 1.143.507 231.831 349.419 J 19.014.731 1.078.290 2.935.563 698.128 2.432.625 372.279 672.405 L 59.976.242 3.342.583 8.612.168 2.260.288 6.895.234 1.370.140 2.163.400 M 20.979.923 1.327.794 3.549.365 829.788 2.639.650 450.616 701.229 N 80.431.407 5.445.357 13.022.424 2.873.578 10.285.411 2.256.120 2.851.330
P 280.471 16.067 43.862 7.619 33.692 4.511 9.351
R 29.219.126 1.775.987 4.631.101 1.230.909 3.430.625 755.452 961.464 S 7.945.270 509.967 1.277.721 237.318 789.838 150.923 231.433 V 3.835.465 209.772 637.019 118.114 584.496 98.310 157.056 ma,ga,obv 6.264.162 331.630 1.099.425 265.375 860.143 139.432 202.015
Osrednje- Notranjsko- Obalno-
SKUPINA Dolenjska slovenska Gorenjska kraška Goriška kraška SKUPAJ 31.551.977 120.237.959 46.822.089 12.577.713 26.512.586 25.473.169
A 3.497.932 13.351.825 5.509.997 1.393.131 2.712.775 2.985.080 B 1.283.187 5.660.770 2.599.241 819.621 1.785.442 1.239.228 C 9.107.542 31.034.810 11.880.237 3.123.980 6.644.512 6.173.130 D 561.386 1.818.800 748.349 198.139 353.660 411.593 G 1.842.384 6.609.527 2.505.131 615.526 1.557.466 1.529.222 H 637.528 2.572.902 1.005.460 228.470 497.129 600.010 J 1.172.971 5.533.763 1.745.860 437.551 884.216 1.051.078 L 4.058.455 16.526.352 5.915.240 1.788.033 3.822.038 3.222.311 M 1.301.829 5.258.965 1.979.072 550.981 1.408.164 982.438 N 4.787.642 20.001.106 7.712.918 2.094.650 4.432.162 4.668.710
P 24.275 79.784 29.319 7.208 10.996 13.786
R 2.102.629 7.228.324 3.254.028 852.316 1.426.281 1.570.010 S 539.205 2.101.679 888.419 200.116 476.380 542.272
V 276.528 894.627 257.792 123.889 277.683 200.177
ma,ga,obv 358.484 1.564.725 791.026 144.102 223.682 284.124
statističnih regijah, Slovenija, 2010
Spodnje-
SKUPINA SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska posavska
SKUPAJ 231 248 233 239 228 280 243
A 27 30 30 27 27 38 31
B 12 18 13 14 13 16 11
C 60 65 59 61 59 76 67
D 4 4 4 3 4 3 4
G 13 12 13 14 13 16 12
H 4 3 4 4 4 5 5
J 9 9 9 10 9 8 10
L 29 28 27 31 27 31 31
M 10 11 11 11 10 10 10
N 39 46 40 40 40 51 41
P 0 0 0 0 0 0 0
R 14 15 14 17 13 17 14
S 4 4 4 3 3 3 3
V 2 2 2 2 2 2 2
ma,ga,obv 3 3 3 4 3 3 3
SKUPINA Osrednje- Notranjsko- Obalno-
Dolenjska slovenska Gorenjska kraška Goriška kraška
SKUPAJ 222 226 230 241 223 230
A 25 25 27 27 23 27
B 9 11 13 16 15 11
C 64 58 58 60 56 56
D 4 3 4 4 3 4
G 13 12 12 12 13 14
H 4 5 5 4 4 5
J 8 10 9 8 7 9
L 28 31 29 34 32 29
M 9 10 10 11 12 9
N 34 38 38 40 37 42
P 0 0 0 0 0 0
R 15 14 16 16 12 14
S 4 4 4 4 4 5
V 2 2 1 2 2 2
ma,ga,obv 3 3 4 3 2 3
Tabela 20: Povprečna vrednost (v EUR) izdanih zdravil na en recept po skupinah (ATC, M, G, O) in statističnih regijah, Slovenija, 2010
Spodnje-
SKUPINA SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska posavska
SKUPAJ 29 27 27 29 28 30 27
A 30 29 30 30 29 34 29
B 30 38 28 36 29 32 24
C 28 25 27 29 28 29 27
D 14 13 14 13 14 13 13
G 28 22 26 25 27 27 27
H 33 24 33 28 31 41 39
J 16 13 15 14 15 15 13
L 675 662 680 746 642 657 678
M 17 15 15 16 15 16 14
N 28 25 24 25 26 29 25
P 7 7 6 6 7 7 7
R 29 28 28 29 26 30 25
S 13 13 12 11 10 14 12
V 242 265 270 237 259 327 268
ma,ga,obv 21 18 20 20 20 19 20
SKUPINA Osrednje- Notranjsko- Obalno-
Dolenjska slovenska Gorenjska kraška Goriška kraška
SKUPAJ 28 32 32 30 30 31
A 27 30 33 31 29 32
B 23 29 32 42 33 31
C 29 30 31 28 27 29
D 13 14 16 14 12 15
G 28 29 29 29 29 31
H 36 34 37 28 29 31
J 14 20 16 13 15 18
L 671 711 693 682 616 585
M 15 19 18 15 19 18
N 24 32 31 27 30 33
P 7 7 7 6 7 8
R 30 31 33 31 28 30
S 14 13 14 12 14 13
V 215 209 195 241 364 233
ma,ga,obv 21 22 23 22 20 23
