35
Sp eci alizir ana r ev ija za e m ba laž o in o ko lje / Spec ia lis t m agazi ne f or pa ck ag in g a nd e nv iro nm en t Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič
Premalo podjetij na poti k odličnosti Kupci so povsod zahtevni
Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing Too Few Companies on the Road to Excellence
Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič Premalo podjetij na poti k odličnosti Kupci so povsod zahtevni
Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing
Too Few Companies on the Road to Excellence
EO-35-oktober-October-07 2 Novosti
130$&44*/(1"$,"(*/(
"/%."5&3*"-)"/%-*/(
Sejem IPACK-IMA bo šele marca 2009.
Ali ni prezgodaj za napoved načrtov?
Corbella: Ne, ni prezgodaj. Sejem
IPACK-IMA je eden največjih mednarodnih sejmov s področja predelovanja in pakiranja na svetu, saj pritegne 1500 razstavljavcev in 50.000 obiskovalcev. Vsak četrti razstavljavec in obiskovalec prihajata iz tujine. S
pravočasnim informiranjem jim omogočimo, da se na sejem dobro pripravijo – tako z vidika financiranja kot organizacije.
Kaj je namen vaše mednarodne mreže predstavništev?
Corbella: Močno mednarodno mrežo predstavništev smo zgradili, ker se obiskovalci na sejmu želijo seznaniti zlasti z najnovejšo tehnologijo z vsega sveta. V Evropi imamo predstavništva v Franciji, Nemčiji, Italiji, Rusiji in Združenem kraljestvu, zunaj Evrope pa v Argentini, na Kitajskem, v Indiji in Združenih državah Amerike. Te strateško locirane pisarne želijo pritegniti razstavljavce, ki ponujajo najsodobnejšo tehnologijo. S pravočasnimi informacijami v različnih jezikih in v istih časovnih pasovih naša predstavništva svetujejo obiskovalcem, razstavljavcem pa nudijo pomoč pri načrtovanju njihove sejemske predstavitve.
Zakaj se razstavljavci odločajo za IPACK-IMA?
Corbella: Preprosto. IPACK-IMA je edini sejem te vrste, ki nagovori obiskovalce iz Srednje in Južne Evrope ter sredozemske kotline, od Španije do Turčije, od Slovenije do Egipta ... V Evropi je veliko proizvajalcev hrane, pijač ter farmacevtskih in potrošniških izdelkov, od katerih vsi potrebujejo opremo.
Zakaj je sejem ravno v Italiji?
Corbella: Italija je v središču 27 držav Evropske unije in sredozemske kotline ter je dobro dostopna. Italija predstavlja kar 13 odstotkov prehrambne industrije Evropske unije in je vodilna v svetu za izdelovanje strojev za pakiranje farmacevtskih izdelkov.
Razstavljavci vedo, da italijanski kupci ne potujejo na druge večje sejme zunaj Italije.
Sejem IPACK-IMA je tudi priložnost za dobavitelje opreme, da najdejo distributerje za Italijo in za druge sredozemske države.
Italijanski sejmi so v primerjavi s sejmi v drugih evropskih mestih stroškovno učinkoviti. Res pa je tudi, da ljudje radi obiščejo Italijo.
Sočasno se bodo odvijali tudi drugi veliki sejmi, mar ne?
Corbella: Da, poleg IPACK-IMA 2009 bodo organizirani tudi sejmi Plast 2009,
Converflex 2009 in Grafitalia 2009. To je prvič, da se kjer koli istočasno in na istem mestu organizirajo tako veliki sejmi na področjih predelovanja, pakiranja, plastike, predelave, tiskanja in grafike. To je neverjetna prednost za kupce. Vse na enem mestu.
Obiskovalci torej lahko obiščejo vse štiri sejme?
Corbella: Tako je. Vsi štirje dogodki so ustrezno locirani v 20 halah, pričakujemo 4000 razstavljavcev. Vedno sem sanjal o organizaciji sorodnih dogodkov naenkrat.
In to je mogoče, ker je Milano pred kratkim zgradil enega največjih evropskih sejemskih centrov. Poleg tega se je v Milanu zelo povečalo število hotelskih postelj in posodobili so podzemno železnico.
Skupno pričakujemo več kot 150.000 obiskovalcev. Za profesionalne kupce, ki delajo na omenjenih področjih, so takšni sočasni sejmi kot nekakšno »kozmično dogajanje«. Štiri svetle zvezde, ki prvič žarijo skupaj.
Za več informacij se obrnite na:
ga. Mario Grazia Facchinetti Ipack-Ima Spa - Milano, Italija + 39 02 3191091
ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com IPACK-IMA 2009
Fiera Milano, Italija, 24.–28. marec 2009 www.ipack-ima.com
ITALIJANSKIOBISKOVALCI; DRUGISEJMI,
KISEJIHPONAVADIUDELEŽUJEJO
IPACK-IMA 2009:
»kozmično dogajanje«.
DRŽAVA, KIJEGOSTILA 13.000 TUJIHOBISKOVALCEV NASEJMU IPACK-IMA 2006
Intervju z Guidom Corbellom, glavnim izvršilnim direktorjem, Ipack-Ima Spa, Milano, Italija, organizatorjem sejma IPACK-IMA 2009. Pogovor je potekal po sestanku mednarodne mreže predstavništev tega sejma.
sloveno-embalaza 190x253.indd 1 31-07-2007 14:50:02
promocija
Uvodnik Editorial Okolje. Še vedno.
Okolje ostaja med prioritetnimi temami na do- mačih in svetovnih mizah politikov, a tudi prak- tikov. Sistemsko urejanje določenih področjih, ki tako ali drugače obremenjujejo okolje, ni mačji kašelj. Ne gre le za kompleksna strokovna področja, navadno je trši oreh konfliktnost inte- resov. Dvema shemama – za odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo – se bo v Sloveniji kmalu pridružila tretja. Za baterije. Reševanje odprtih vprašanj – teh je še veliko, kot razkriva naša okrogla miza – bo tre- ba prestaviti v višjo hitrost. Kje so glavni kratki stiki, kje (ne)razumevanja? V tej številki se kre- šejo različna mnenja. Na številne očitke odgo- varja okoljsko ministrstvo.
A za trenutek poglejmo embalažo še takrat, ko ni odpadek. Ko je pomemben prodajni agent, kazalec konkurenčnosti in marketinške strate- gije podjetja. Ali takrat, ko na subtilen način nagovarja obdarovanca. Ker se približuje čas obdarovanja, smo bolj pozorni do darilne in luksuzne embalaže.
Potem se spet vrnemo k okolju. Tak je pač ži- vljenjski krog.
Jože Volfand, glavni urednik
The Environment. Still.
The environment remains among the priority topics on domestic and world tables of politicians, but also on those of practitioners. Systemic ar- rangement of certain areas that burden the en- vironment in one way or another is not a walk in the park. It does not involve only the complex expert areas; it is rather the conflict of interest that is usually the hard nut to crack. The two schemes – for waste packaging and waste electric and electronic equipment – will soon be joined by a third. One dedicated to batteries. The resolu- tion of outstanding issues – there are still many of these as is revealed by our round table – will have to be put in higher gear. Where are the main glitches, and where the (mis-)understandings?
Various opinions clash in this issue. The Ministry of the Environment is responding to the numer- ous reproaches.
But let us for a moment look at packaging when it is not yet waste. When the sales agent, the indica- tor of competitiveness and the marketing strategy of a company are important factors. Or when it subtly addresses the person receiving a present. As the time of presents is nearing, we are more atten- tive to gift and luxury packaging.
Then we return to the environment again. Such is the circle of life.
Jože Volfand, Editor-in-Chief
Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..
Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by:
fi t media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafi čna priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fi t media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail:
info@fi tmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, oktober / October 2007 Revija je brezplačna.
35
Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/35, oktober 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/35, October 2007
Vsebina / Contents
10 Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič
Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing
16 Visok delež predelave je še iluzija
A High Share of Processing Is Still an Illusion
20 Premalo podjetij na poti k odličnosti
Too Few Companies on the Road to Excellence
22 Kmalu shema za baterije
A Batteries Scheme Is Soon to Arrive
23 Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov
25 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013
26 Karton je več kot moda
Cardboard is More than Fashion
27 Izdelku daje dodano vrednost
29 Kupci so povsod zahtevni
32 Mojster za transportno embalažo A Master in Transport Packaging
34 Specializacija – pot do poslovnega vzpona Specialisation – The Way to a Business Upswing
EO-35-oktober-October-07
KRATKO, ZANIMIVO
5 Novosti
Lani več komunalnih odpadkov
V Sloveniji je lani nastalo 865.620 ton ko- munalnih odpadkov, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej oz. povprečno 431 kilo- gramov komunalnih odpadkov na prebi- valca. To pomeni 1,18 kilograma odpad- kov na prebivalca na dan. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo od skupne količine 1461 ton nevarnih ko- munalnih odpadkov, 46,1 odstotka več kot leta 2005.Z javnim odvozom je bilo v letu 2006 zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov kot leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov (86,6 odstotka), 6,7 odstotka je bilo ločeno zbranih frakcij, 2,7 odstotka odpadkov z vrtov in parkov ter štiri odstotke odpa- dne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.
Odloženih 418 kilogramov vseh odpadkov na Slovenca
Lani je bilo v Sloveniji odloženih 361 ki- logramov komunalnih odpadkov na pre- bivalca oz. 418 kilogramov vseh odpad- kov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke, in sicer 73,9 od- stotka, 25,3 odstotka odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,8 odstotka odpadkov na odlagališču za nevarne odpadke.
Količina nenevarnih odpadkov se je glede na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka
Količina vseh odloženih odpadkov na od- lagališčih za nenevarne odpadke se je gle- de na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka. Skladno s tem povečanjem se je povečala tudi količina odloženih komunalnih od- padkov, in sicer za 10,1 odstotka.
RVT – predelava odpadkov v alternativno gorivo
RVT, Tehnologija predelave ostankov d. o. o., iz Maribora, hčerinsko podjetje Surovine, je prvo podjetje v Sloveniji na področju predelave odpadkov v alterna- tivno gorivo. Vodi ga mag. Janez Ekart. Seznam odpadkov, ki jih je mogoče pre- delati v alternativno gorivo, je dolg. Med vhodne surovine za predelavo v alterna- tivno gorivo sodijo papir, karton, plasti- ka, odpadki iz obdelanih ali neobdelanih tekstilnih vlaken, les, mešani kosovni odpadki. Končni produkt postopka pre- delave je visoko kvalitetno gorivo (SRF- Solid Recovered Fuel), s točno predpisa- no mešanico surovin, v obliki pelet ali v razsutem stanju. Kurilna vrednost goriva Novi Calvin Kleinovi legendi sta rojeni
Le kdo ne pozna Calvin Kleinove dišave CK One? Ta legendarni parfum je v 90. letih prej- šnjega stoletja na svojem vrhuncu slave dosegel prodajo dvajset stekleničk na minuto, v blagajne pa je prinesel kar 90 milijonov dolarjev letno. Kot nadaljevanje te znamenite dišave sta na trg prišli vneto pričakovani novi dišavi CK in 2U za moške in ženske. Da bi pripomogli k uspe- šni predstavitvi in prodaji, so se proizvajalci odločili, da nova parfuma kupcem ponudijo v privlačni Rexamovi embalaži. SLPP (Super Low Profile Pump) razpršilo v vseh treh velikostih, od 70 do 120 mml, je transparentno in dinamič- no, a hkrati dovolj nevtralno ter čistih in sodob- nih oblik. Steklenički, katerih pokrovček je za moške moder, za ženske pa zlat, sta zelo opazni in lahko prepoznavni za ciljno skupino mladih, zahtevnih in »vsevednih« kupcev.
Novo, še naprednejše razpršilo
Napredno razpršiloProdigioTM je še ena od Rexamovih tehnoloških inovacij na področju brezzračnih razpršilcev za losjon. Novost, ki temelji na sistemu CleanPointTM, s svojim ori- ginalnim sistemom za zapiranje omogoča izje- mno čisto uporabo in s tem povečuje funkcio- nalno vrednost izdelka. Konica odprtine se po uporabi popolnoma zapre, zato se tam ne nabi- rajo več ostanki losjona, ki bi se lahko zasušili in s tem zamašili odprtino. Rezultat je popolna čistoča tako razpršila kot tudi vsebine, za boljšo fluidnost pa je mehanizem dopolnjen še s širši- mi notranjimi cevkami.
ProdigioTM poskrbi, da losjon oziroma krema ne prideta v kontakt z zrakom, svetlobo ali s kožo.
S tem zagotavlja popolnoma čisto vsebino, ki se zaradi vpliva zunanjih dejavnikov ne more več pokvariti.
Roboti prihajajo v pomoč
Vodilni ponudnik inteligentnih vodenih robotov in storitev na področju robotike, Adept Technologies, je izdelal petstoti robot Adept ViperTM. Šest-osni robot dru- ge generacije je inovacija, narejena ekskluzivno za natančno pobiranje, rokovanje in embaliranje. Vodeno z Adeptovo nadzorno ploščo SmartControllerTM, je delo z Adept Viperjem hitrejše in zanesljivejše, izboljša se tudi ponovljivost procesa.
Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..
Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by:
fi t media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafi čna priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fi t media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail:
info@fi tmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, oktober / October 2007 Revija je brezplačna.
35
Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/35, oktober 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/35, October 2007
Vsebina / Contents
10 Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič
Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing
16 Visok delež predelave je še iluzija
A High Share of Processing Is Still an Illusion
20 Premalo podjetij na poti k odličnosti
Too Few Companies on the Road to Excellence
22 Kmalu shema za baterije
A Batteries Scheme Is Soon to Arrive
23 Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov
25 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013
26 Karton je več kot moda
Cardboard is More than Fashion
27 Izdelku daje dodano vrednost
29 Kupci so povsod zahtevni
32 Mojster za transportno embalažo A Master in Transport Packaging
34 Specializacija – pot do poslovnega vzpona Specialisation – The Way to a Business Upswing
KRATKO, ZANIMIVO
Lani več komunalnih odpadkov
V Sloveniji je lani nastalo 865.620 ton ko- munalnih odpadkov, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej oz. povprečno 431 kilo- gramov komunalnih odpadkov na prebi- valca. To pomeni 1,18 kilograma odpad- kov na prebivalca na dan. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo od skupne količine 1461 ton nevarnih ko- munalnih odpadkov, 46,1 odstotka več kot leta 2005.Z javnim odvozom je bilo v letu 2006 zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov kot leto prej.
Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov (86,6 odstotka), 6,7 odstotka je bilo ločeno zbranih frakcij, 2,7 odstotka odpadkov z vrtov in parkov ter štiri odstotke odpa- dne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.
Odloženih 418 kilogramov vseh odpadkov na Slovenca
Lani je bilo v Sloveniji odloženih 361 ki- logramov komunalnih odpadkov na pre- bivalca oz. 418 kilogramov vseh odpad- kov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke, in sicer 73,9 od- stotka, 25,3 odstotka odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,8 odstotka odpadkov na odlagališču za nevarne odpadke.
Količina nenevarnih odpadkov se je glede na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka
Količina vseh odloženih odpadkov na od- lagališčih za nenevarne odpadke se je gle- de na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka.
Skladno s tem povečanjem se je povečala tudi količina odloženih komunalnih od- padkov, in sicer za 10,1 odstotka.
RVT – predelava odpadkov v alternativno gorivo
RVT, Tehnologija predelave ostankov d. o. o., iz Maribora, hčerinsko podjetje Surovine, je prvo podjetje v Sloveniji na področju predelave odpadkov v alterna- tivno gorivo. Vodi ga mag. Janez Ekart.
Seznam odpadkov, ki jih je mogoče pre- delati v alternativno gorivo, je dolg. Med vhodne surovine za predelavo v alterna- tivno gorivo sodijo papir, karton, plasti- ka, odpadki iz obdelanih ali neobdelanih tekstilnih vlaken, les, mešani kosovni odpadki. Končni produkt postopka pre- delave je visoko kvalitetno gorivo (SRF- Solid Recovered Fuel), s točno predpisa- no mešanico surovin, v obliki pelet ali v razsutem stanju. Kurilna vrednost goriva Novi Calvin Kleinovi legendi sta rojeni
Le kdo ne pozna Calvin Kleinove dišave CK One? Ta legendarni parfum je v 90. letih prej- šnjega stoletja na svojem vrhuncu slave dosegel prodajo dvajset stekleničk na minuto, v blagajne pa je prinesel kar 90 milijonov dolarjev letno.
Kot nadaljevanje te znamenite dišave sta na trg prišli vneto pričakovani novi dišavi CK in 2U za moške in ženske. Da bi pripomogli k uspe- šni predstavitvi in prodaji, so se proizvajalci odločili, da nova parfuma kupcem ponudijo v privlačni Rexamovi embalaži. SLPP (Super Low Profile Pump) razpršilo v vseh treh velikostih, od 70 do 120 mml, je transparentno in dinamič- no, a hkrati dovolj nevtralno ter čistih in sodob- nih oblik. Steklenički, katerih pokrovček je za moške moder, za ženske pa zlat, sta zelo opazni in lahko prepoznavni za ciljno skupino mladih, zahtevnih in »vsevednih« kupcev.
Novo, še naprednejše razpršilo
Napredno razpršiloProdigioTM je še ena od Rexamovih tehnoloških inovacij na področju brezzračnih razpršilcev za losjon. Novost, ki temelji na sistemu CleanPointTM, s svojim ori- ginalnim sistemom za zapiranje omogoča izje- mno čisto uporabo in s tem povečuje funkcio- nalno vrednost izdelka. Konica odprtine se po uporabi popolnoma zapre, zato se tam ne nabi- rajo več ostanki losjona, ki bi se lahko zasušili in s tem zamašili odprtino. Rezultat je popolna čistoča tako razpršila kot tudi vsebine, za boljšo fluidnost pa je mehanizem dopolnjen še s širši- mi notranjimi cevkami.
ProdigioTM poskrbi, da losjon oziroma krema ne prideta v kontakt z zrakom, svetlobo ali s kožo.
S tem zagotavlja popolnoma čisto vsebino, ki se zaradi vpliva zunanjih dejavnikov ne more več pokvariti.
Roboti prihajajo v pomoč
Vodilni ponudnik inteligentnih vodenih robotov in storitev na področju robotike, Adept Technologies, je izdelal petstoti robot Adept ViperTM. Šest-osni robot dru- ge generacije je inovacija, narejena ekskluzivno za natančno pobiranje, rokovanje in embaliranje. Vodeno z Adeptovo nadzorno ploščo SmartControllerTM, je delo z Adept Viperjem hitrejše in zanesljivejše, izboljša se tudi ponovljivost procesa.
EO-35-oktober-October-07
Za sladke pregrehe
V značilno oblikovani Crownovi škatli je Lambertz, eden največjih proizvajalcev piškotov v Nemčiji, predstavil novo linijo premium piškotov. Elegantna embalaža, ki vsebuje 21 različnih čokoladnih dobrot, je bila oblikovana tako, da že na prvi pogled odseva vrhunsko kakovost vsebine.
Nežno zaobljeni robovi in črno-zlata barvna kombinacija izžarevajo tradicijo proizvajalca ter sofisticiranost in kakovost novega produkta. Sonce na pokrovu, ki je simbol blagovne znamke Lambertz, do- polnjuje še podpis Henryja Lambertza, ki je podjetje ustanovil v daljnem 1688. letu.
Kot je dejal Francois-Xavier Vannini, direktor marketinga v podjetju Crown Speciality Packaging: »imata Crown in Lambertz že dolgo skupno zgodovino.
Zato smo bili veseli, da so nas povabili k sodelovanju pri oblikovanju nove produk- tne linije. Naša kreativnost in tehnične možnosti so nam pomagale izdelati stilsko dovršeno embalažo, ki se zelo dobro uje- ma z ugledom in tradicijo Lambertzovih izdelkov.«
Novosti 6
KRATKO, ZANIMIVO
je v povprečju 20MJ na kilogram. Najve- čji prevzemniki alternativnega goriva so cementarne, ki gorivo uporabijo pri sose- žigu, enako termoenergetski objekti, go- rivo pa je primerno tudi za sežig v lastni kurilni napravi.
INPAK bo v začetku marca
Bienalni sejem INPAK, 16. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike in teh- nologije pakiranja ter logistike, bo od 5.
do 7. marca 2008 v Gornji Radgoni. S po- slovno in strokovno razstavo ter z aktu- alnimi strokovnimi posveti želi povezati strokovnjake in poslovneže ter končne porabnike povezanih področij embalaže, pakiranja, logistike, trgovine ter tržnega
Za izjemen sijaj
Ciba je predstavila nov kovinsko srebrn potisk z izjemnim sijajem in učinkom ogledala, ki se pri tisku zelo dobro prime na plastiko. »Ready- to-use« barva izboljšuje učinkovitost potiska in minimizira izgube. Lahko se uporablja sa- mostojno ali skupaj z drugimi barvili za večji dekorativni efekt. Primeren je za različne vrste plastik, zagotavlja pa boljšo in bolj ekonomično alternativo folijam in metaliziranim filmom.
Pisana in okolju prijaznejša plastična embalaža
TricorBraun, eden vodilnih ponudnikov em- balaže na svetu, je z novo linijo brizganih ste- kleničk (CPP-ISBM) iz polipropilena združil tri najpomembnejše zahteve uporabnikov – nizka cena, atraktiven izgled in velika uporabnost.
Ključna prednost teh plastičnih stekleničk je v stopnji prepustnosti vlage. Imajo namreč ja- snost in lesk PET steklenic, ampak 12-krat bolj- šo paropropustnost od PET in 2-krat boljšo od HDPE embalaže.
Zaradi manjše teže so nove plastične stekleničke prijaznejše za okolje. Pri proizvodnji zahtevajo manj surovin, za izdelavo so potrebne nižje tem- perature in ne zahtevajo sušenja, zato je izdelava CPP embalaže tudi energetsko varčnejša.
komuniciranja. Prireditev bodo zaokroži- le poslovno – komercialna razstava, stro- kovno ocenjevanje in razstava Slovenski oskar za embalažo.
V razstavnem delu bodo ponudniki teh- nologij, materialov, izdelkov in storitev prikazali celoten proces od načrtovanja, konstruiranja, proizvodnje in grafične obdelave embalaže, do njenega recikli- ranja oziroma ravnanja z odpadno em- balažo. Posebne pozornosti bodo deležni materiali in dodatki za embalažo, razne vrste embalaže ter tehnike in tehnologi- je pakiranja, etiketiranja in paletiranja.
Razstavljavci s področja logistike bodo predstavili skladiščno in transportno teh- nologijo, naprave za manipuliranje in lo- gistične procese. Možnost za predstavitev bodo imeli tudi ponudniki opreme in sis- temov za trgovske lokale in E-trgovino.
Strokovni obsejemski forumski program bo vabil pravo ciljno skupino strokovnja-
EO-35-oktober-October-07 Novosti 7
KRATKO, ZANIMIVO
kov in poslovnežev s predavanji o zaščiti, informacijski, skladiščni, transportni in marketinški funkciji embalaže. Poseben poudarek bo dan eko embalaži ter rav- nanju z embalažo in odpadno embalažo. Strokovnim temam se bodo v konfe- renčnih dvoranah pridružile poslovne in komercialne predstavitve, na katerih se bodo s svojimi poslovnimi in strokovni- mi partnerji srečevali zainteresirani raz- stavljavci.
Poseben dogodek na INPAK-u bo pode- litev 32. slovenskega oskarja za embala- žo 2008. Natečaj je že odprt, nanj pa se lahko do 13. januarja 2008 prijavijo vsi slovenski ter tuji proizvajalci in uporab- niki, ki želijo promovirati svoje dosežke na področju vseh vrst embalaže, njenih sestavnih delov, prototipov in izboljšav s pomočjo objektivne ocene neodvisne strokovne komisije. Sejem INPAK or- ganizira Pomurski sejem, pri podelitvi oskarja za embalažo pa sodeluje Gospo- darska zbornica Slovenije.
Mobitel v novi akciji zbiranja odsluženih mobilnikov
Čeprav se Slovenija šele pripravlja na vzpostavitev nove sheme za baterije, družba Mobitel že vabi uporabnike k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov in baterij. Odslužene mobilnike in baterije zbirajo v mobitelovi akciji že več kot sedem let. Zbrali so več deset tisoč izrabljenih izdelkov. Zbirna mesta za rabljene mobilnike in baterije so v vseh Mobitelovih centrih.
V Mobitelu uporabnike spodbujajo k od- govornemu ravnanju z rabljenimi mobil- niki in baterijami. V prihodnjih mesecih bo potekala tudi posebna akcija zbiranja rabljenih izdelkov. Vsi obiskovalci Mo- bitelovih centrov, ki bodo do konca leta 2007 oddali svoj odsluženi mobilnik in tako prispevali k čistejšemu okolju, bodo prejeli majhno pozornost.
Tomo Štuflek, direktor prodaje v Mobite- lu: »Slovenski uporabniki mobilne telefo- nije so se izkazali z okoljsko ozaveščeno-
Prijetna tudi na otip
Na sejmu Luxe Pack 2007 v Monacu se bo z zadnjimi dosežki predstavil tudi Sleever Inter- national, vodilni ponudnik »sleeve« oziroma t. i. »oblečene« embalaže. S svojo umetniško obarvano in kakovostno izvedbo v podjetju apelirajo na vedno več potrošnikovih čutil.
Za očem privlačen izgled embalaže poskrbijo tako z izrazitejšimi barvami, obliko, s 360°
»obleko« kot tudi z zvestimi reprodukcijami podob, natisnjenih na ovoju. Kar vidimo, pa si navadno želimo tudi otipati. Da bi bila čutna doživetja kar najbolj pristna, Sleever In- ternational letos prvič na sejmu Luxe Pack predstavlja niz steklenic Luze Cognac X. O. , ki so oblečene v kože kače, kuščarja, noja … Poleg te novosti bodo na sejmu predstavili nove rešitve, razvite za trg luksuznih izdelkov na področju parfumerije, kozmetike, pijač idr.
Rešitev za zavarovanje luksuznih znamk
Ponarejeni izdelki danes zavzemajo že okoli deset odstotkov svetovnega trga dobrin. Zelo zgovoren je podatek, da se je delež ponaredkov samo med letoma 2004 in 2005 podvojil.
Zaščitno embaliranje je znano kot eno najbolj učinkovitih sistemov za preprečevanje zlo- rab blagovnih znamk. Koncept Holosleeve®3D, ki ga je razvilo podjetje Sleever Internatio- nal®, prinaša rešitev tudi za še posebej občutljiv trg vin in žganih pijač. Izdelali so posebno hologramsko označbo, ki zagotavlja pristnost izdelka. Vključitev zaščitnega označevanja v process embaliranja je enostaven in zelo ekonomičen.
Pri avtomatični integraciji označbe steklenic s stroji Powersleeve® Evolution lahko na pri- mer dosežemo hitrost tudi do 20 tisoč označenih enot na uro. Prva aplikacija tega koncep- ta – verzija, ki vsebuje več kot pet stopenj zaščite, je bila uporabljena na trgu žganih pijač in sicer za Hennessy Cognac X. O.
Za sladke pregrehe
V značilno oblikovani Crownovi škatli je Lambertz, eden največjih proizvajalcev piškotov v Nemčiji, predstavil novo linijo premium piškotov. Elegantna embalaža, ki vsebuje 21 različnih čokoladnih dobrot, je bila oblikovana tako, da že na prvi pogled odseva vrhunsko kakovost vsebine.
Nežno zaobljeni robovi in črno-zlata barvna kombinacija izžarevajo tradicijo proizvajalca ter sofisticiranost in kakovost novega produkta. Sonce na pokrovu, ki je simbol blagovne znamke Lambertz, do- polnjuje še podpis Henryja Lambertza, ki je podjetje ustanovil v daljnem 1688. letu.
Kot je dejal Francois-Xavier Vannini, direktor marketinga v podjetju Crown Speciality Packaging: »imata Crown in Lambertz že dolgo skupno zgodovino.
Zato smo bili veseli, da so nas povabili k sodelovanju pri oblikovanju nove produk- tne linije. Naša kreativnost in tehnične možnosti so nam pomagale izdelati stilsko dovršeno embalažo, ki se zelo dobro uje- ma z ugledom in tradicijo Lambertzovih izdelkov.«
KRATKO, ZANIMIVO
je v povprečju 20MJ na kilogram. Najve- čji prevzemniki alternativnega goriva so cementarne, ki gorivo uporabijo pri sose- žigu, enako termoenergetski objekti, go- rivo pa je primerno tudi za sežig v lastni kurilni napravi.
INPAK bo v začetku marca
Bienalni sejem INPAK, 16. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike in teh- nologije pakiranja ter logistike, bo od 5.
do 7. marca 2008 v Gornji Radgoni. S po- slovno in strokovno razstavo ter z aktu- alnimi strokovnimi posveti želi povezati strokovnjake in poslovneže ter končne porabnike povezanih področij embalaže, pakiranja, logistike, trgovine ter tržnega
Za izjemen sijaj
Ciba je predstavila nov kovinsko srebrn potisk z izjemnim sijajem in učinkom ogledala, ki se pri tisku zelo dobro prime na plastiko. »Ready- to-use« barva izboljšuje učinkovitost potiska in minimizira izgube. Lahko se uporablja sa- mostojno ali skupaj z drugimi barvili za večji dekorativni efekt. Primeren je za različne vrste plastik, zagotavlja pa boljšo in bolj ekonomično alternativo folijam in metaliziranim filmom.
Pisana in okolju prijaznejša plastična embalaža
TricorBraun, eden vodilnih ponudnikov em- balaže na svetu, je z novo linijo brizganih ste- kleničk (CPP-ISBM) iz polipropilena združil tri najpomembnejše zahteve uporabnikov – nizka cena, atraktiven izgled in velika uporabnost.
Ključna prednost teh plastičnih stekleničk je v stopnji prepustnosti vlage. Imajo namreč ja- snost in lesk PET steklenic, ampak 12-krat bolj- šo paropropustnost od PET in 2-krat boljšo od HDPE embalaže.
Zaradi manjše teže so nove plastične stekleničke prijaznejše za okolje. Pri proizvodnji zahtevajo manj surovin, za izdelavo so potrebne nižje tem- perature in ne zahtevajo sušenja, zato je izdelava CPP embalaže tudi energetsko varčnejša.
komuniciranja. Prireditev bodo zaokroži- le poslovno – komercialna razstava, stro- kovno ocenjevanje in razstava Slovenski oskar za embalažo.
V razstavnem delu bodo ponudniki teh- nologij, materialov, izdelkov in storitev prikazali celoten proces od načrtovanja, konstruiranja, proizvodnje in grafične obdelave embalaže, do njenega recikli- ranja oziroma ravnanja z odpadno em- balažo. Posebne pozornosti bodo deležni materiali in dodatki za embalažo, razne vrste embalaže ter tehnike in tehnologi- je pakiranja, etiketiranja in paletiranja.
Razstavljavci s področja logistike bodo predstavili skladiščno in transportno teh- nologijo, naprave za manipuliranje in lo- gistične procese. Možnost za predstavitev bodo imeli tudi ponudniki opreme in sis- temov za trgovske lokale in E-trgovino.
Strokovni obsejemski forumski program bo vabil pravo ciljno skupino strokovnja-
KRATKO, ZANIMIVO
kov in poslovnežev s predavanji o zaščiti, informacijski, skladiščni, transportni in marketinški funkciji embalaže. Poseben poudarek bo dan eko embalaži ter rav- nanju z embalažo in odpadno embalažo.
Strokovnim temam se bodo v konfe- renčnih dvoranah pridružile poslovne in komercialne predstavitve, na katerih se bodo s svojimi poslovnimi in strokovni- mi partnerji srečevali zainteresirani raz- stavljavci.
Poseben dogodek na INPAK-u bo pode- litev 32. slovenskega oskarja za embala- žo 2008. Natečaj je že odprt, nanj pa se lahko do 13. januarja 2008 prijavijo vsi slovenski ter tuji proizvajalci in uporab- niki, ki želijo promovirati svoje dosežke na področju vseh vrst embalaže, njenih sestavnih delov, prototipov in izboljšav s pomočjo objektivne ocene neodvisne strokovne komisije. Sejem INPAK or- ganizira Pomurski sejem, pri podelitvi oskarja za embalažo pa sodeluje Gospo- darska zbornica Slovenije.
Mobitel v novi akciji zbiranja odsluženih mobilnikov
Čeprav se Slovenija šele pripravlja na vzpostavitev nove sheme za baterije, družba Mobitel že vabi uporabnike k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov in baterij. Odslužene mobilnike in baterije zbirajo v mobitelovi akciji že več kot sedem let. Zbrali so več deset tisoč izrabljenih izdelkov. Zbirna mesta za rabljene mobilnike in baterije so v vseh Mobitelovih centrih.
V Mobitelu uporabnike spodbujajo k od- govornemu ravnanju z rabljenimi mobil- niki in baterijami. V prihodnjih mesecih bo potekala tudi posebna akcija zbiranja rabljenih izdelkov. Vsi obiskovalci Mo- bitelovih centrov, ki bodo do konca leta 2007 oddali svoj odsluženi mobilnik in tako prispevali k čistejšemu okolju, bodo prejeli majhno pozornost.
Tomo Štuflek, direktor prodaje v Mobite- lu: »Slovenski uporabniki mobilne telefo- nije so se izkazali z okoljsko ozaveščeno-
Prijetna tudi na otip
Na sejmu Luxe Pack 2007 v Monacu se bo z zadnjimi dosežki predstavil tudi Sleever Inter- national, vodilni ponudnik »sleeve« oziroma t. i. »oblečene« embalaže. S svojo umetniško obarvano in kakovostno izvedbo v podjetju apelirajo na vedno več potrošnikovih čutil.
Za očem privlačen izgled embalaže poskrbijo tako z izrazitejšimi barvami, obliko, s 360°
»obleko« kot tudi z zvestimi reprodukcijami podob, natisnjenih na ovoju. Kar vidimo, pa si navadno želimo tudi otipati. Da bi bila čutna doživetja kar najbolj pristna, Sleever In- ternational letos prvič na sejmu Luxe Pack predstavlja niz steklenic Luze Cognac X. O. , ki so oblečene v kože kače, kuščarja, noja … Poleg te novosti bodo na sejmu predstavili nove rešitve, razvite za trg luksuznih izdelkov na področju parfumerije, kozmetike, pijač idr.
Rešitev za zavarovanje luksuznih znamk
Ponarejeni izdelki danes zavzemajo že okoli deset odstotkov svetovnega trga dobrin. Zelo zgovoren je podatek, da se je delež ponaredkov samo med letoma 2004 in 2005 podvojil.
Zaščitno embaliranje je znano kot eno najbolj učinkovitih sistemov za preprečevanje zlo- rab blagovnih znamk. Koncept Holosleeve®3D, ki ga je razvilo podjetje Sleever Internatio- nal®, prinaša rešitev tudi za še posebej občutljiv trg vin in žganih pijač. Izdelali so posebno hologramsko označbo, ki zagotavlja pristnost izdelka. Vključitev zaščitnega označevanja v process embaliranja je enostaven in zelo ekonomičen.
Pri avtomatični integraciji označbe steklenic s stroji Powersleeve® Evolution lahko na pri- mer dosežemo hitrost tudi do 20 tisoč označenih enot na uro. Prva aplikacija tega koncep- ta – verzija, ki vsebuje več kot pet stopenj zaščite, je bila uporabljena na trgu žganih pijač in sicer za Hennessy Cognac X. O.
EO-35-oktober-October-07 Novosti
8
KRATKO, ZANIMIVO
stjo. Zadovoljen sem z rezultati večletne Mobitelove akcije zbiranja odsluženih mobilnikov, seveda pa lahko storimo še več. Vsak lahko prispeva za skupno do- bro, nas in naših potomcev.«
Palomo prodajajo
To, kar je sladkogorska Paloma dolgo že- lela, se je končno zgodilo. Oba paradržav- na sklada, Kad in Sod, sta se odločila, da prodata 71 % lastniški delež Palome. Za odkup njunih deležev je prišlo sedem po- nudb, kdo so potencialni kupci, pa še niso razkrili. Nekateri se bojijo sovražnega prevzema. Paloma potrebuje za stabilen razvoj strateškega lastnika, ki bo zagoto- vil prepotrebna vlaganja in nove prodajne trge. Paloma je s svojo prepoznavno bla- govno znamko med želenimi proizvajalci papirne galanterije, saj so se za njen na- kup zanimala nekatera tuja podjetja že pred leti. Vendar je država zavlačevala s prodajo.
Dana z novimi polnilnimi linijami
V nekaj letih želi Dana prodati 100 milijonov litrov izdelkov. To je med drugim dejal Marko Hren, direktor Dane, ko so ob 55-letnici podjetja odprli nove proizvodne prostore in novi polnilni liniji.
Vrednost naložbe je znašala 5 milijonov evrov.
Francoski dobavitelj Sidel jim je prodal polnilno linijo za polnjenje vod, vod s sokom in osvežilnih pijač v PET embalažo. Zmogljivost je 10.800 enot na uro. Polnilna linija nizozemskega podjetja Stork food za polnjenje sokov in nektarjev v steklenice pa ima zmogljivost 5000 enot na uro. Nalož- ba ne pomeni samo večje zmogljivosti, marveč tudi večjo kakovost polnjenja. Dana letos pričakuje prodajo 42 milijonov litrov. Doslej so v primerjavi z lani prodali za 12 % več, prav tako narašča izvoz na Hrvaško, v Nemčijo in ZDA. Že zdaj je Dana največji proizvajalec negazirane vode v Sloveniji. Kaj pomeni ta dosežek, pove podatek, da so začeli izvirsko vodo pod bla- govno znamko Dana polniti leta 2003. Dana je bila ob ustanovitvi proizvajalec alkoholnih pijač, zdaj pa je njihov paradni izdelek voda.
Inovativni polnilni sistemi KHS-jev sistem za polnjenje stekle- nic »Innofil DRS-ZMS« je znotraj svetovne industrije varjenja piva že dobro poznan. Nova generacija polnilnih sistemov pa sedaj zdru- žuje preverjeno z inovativnim.
Varilnicam zagotavlja ne samo edinstven sistem za polnjenje, am- pak tudi maksimalne prednosti na področjih kakovosti piva, fleksibil- nosti in učinkovitosti linije, čistoči in porabi CO₂ in energije.
Nova generacija računalniško vo- denih enokomornim sistemov polnjenja pod pritiskom je pri- merna za polnjenje steklenic vseh velikosti in oblik, brez potrebe po prilagajanju sistema.
Znan program 11. dneva papirništva
Strokovni odbor za promocijo pri zbor- ničnem združenju za papirno in papirno predelovalno industrijo je določil pro- gram 11. dneva papirništva in tradicio- nalnega strokovnega simpozija. Prvi dan, to je 21. novembra, bodo v uvodnem delu nastopili Marko Jagodič, predsednik Dru- štva inženirjev in tehnikov papirništva, dr. Andro Ocvirk, predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne indu- strije, Zdenko Pavček, predsednik GZS, in Janez Podobnik, minister za okolje in prostor RS. Minister bo z vsebinskim prispevkom predvsem nakazal bistvene cilje okoljske politike Slovenije in delež papirniške industrije pri tem, o poslo- vanju papirniške panoge bo govoril dr.
Andro Ocvirk, o perspektivah slovenskih podjetij v procesu globalne koncentracije panoge pa dr. Branko Kalpič (AT Kearney Ljubljana).
Poleg tega bo Boris Tavčar ob jubileju Inštituta za celulozo in papir predstavil sodelovanje z industrijo, o pristopu k
EO-35-oktober-October-07 Novosti 9
KRATKO, ZANIMIVO
prihranku energije, tudi z vidika srednjih in manjših papirnic, bo govoril dr. Ulrich Weise, o stroških okolja kot bremenu ali spodbudi pa Tončka Božič Cerar. Na 11. dnevu slovenske- ga papirništva in 34. mednarodnem letnem simpoziju DITP bodo tudi podelili priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela.
Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu
Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na nekem rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjor- da. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft na- vedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike.
V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron (13 milijonov evrov).
Skupaj znaša potencial te oblike pridobiva- nja energije za z rekami bogato Norveško deset odstotkov celotne proizvodnje energi- je. Skandinavska država je skorajda povsem odvisna od hidroelektrarn.
Aero prvič na sejmu Labelexpo Europe
Na specializiranem sejmu za etiketno indu- strijo Labelexpo Europe v Bruslju je kot eden izmed ponudnikov etiketnih samolepilnih materialov letos prvič sodeloval tudi Aero s svojo blagovno znamko AEROTAC. Z ak- tualno ponudbo in z atraktivno podobo se- jemskega prostora je vzbudil Aero precejšnjo pozornost.
AEROTAC je najmlajša produktna skupina podjetja AERO in je prisotna v grafični in- dustriji, saj gre za repromaterial, ki ga tiskarji predelajo v etikete. AEROTAC samolepilni materiali so plod investicije po opustitvi dol- goletne proizvodnje samokopirnih papirjev in so proizvod lastnega razvoja in znanja.
Zaradi kakovosti se prisotnost izdelkov AE- ROTAC na trgih Centralne, Vzhodne in Ju- govzhodne Evrope skokovito povečuje in pri- dobiva pri kupcih vedno večje zaupanje.
Na sejmu Labelexpo je Aero poleg standar- dnega programa etiketnih materialov pred- stavil tudi novost – ultra removable lepila v kombinaciji z različnimi vrhnjimi materiali.
Gre za lepila, ki se jih lahko v vsakem tre- nutku odstrani in ponovno prilepi brez sledi lepila.
V Celju ločujejo tudi biološke odpadke
Celjske Javne naprave so začele poskusno lo- čevati biološko razgradljive odpadke v Mestni občini Celje. Razdelili so 2700 rjavih zabojni- kov, in sicer za mesta, kjer so že zabojniki za mešane odpadke. K enodružinskim hišam so dostavili 120-litrske zabojnike, k večstano- vanjskim pa 240-litrske. Javne naprave bodo biološke odpadke odvažale enkrat tedensko poleti in štirinajstdnevno v zimskem času. Ločeno zbrane odpadke bodo predelali v kompostarni regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Kompostarna je začela z delom v oktobru.
Schenkerjev tretji center v Sloveniji
V industrijski coni v Spodnjih Hočah v Ma- riboru bo Schenker, eden vodilnih mednaro- dnih logistov, zgradil poslovno-logistični cen- ter. To bo njihov tretji center v Sloveniji. Kot je povedal direktor Schenkerja, Rok Svetek, nameravajo center zgraditi v pol leta, zavzel pa bo 8000 m2 površine. Projekt je vreden 6 milijonov evrov. Posel je v mednarodni kon- kurenci dobil GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič. V holdingu so Kraški Zidar, SGP Pomgrad in mariborski Konstruktor VGR. Investitor je logistični del koncerna Deutsche Bahn, ki se sicer v zadnjem času usmerja k nekaterim poslovnim povezavam v Sloveniji. Schenkerjev mariborski logistični center bo eden izmed 1100 centov in poslovalnic, ki jih ima ta družba po svetu. Zanimivo, da po nekaj letih načrtujejo še en logistični center v Mariboru.Ustanovitev Nacionalnega konzorcija energetskih agencij
19. oktobra so v Martjancih slavnostno pod- pisali Pogodbo o ustanovitvi Nacionalnega konzorcija energetskih agencij. Pogodba do- loča način sodelovanja med posameznimi energetskimi agencijami, umestitev njiho-vega delovanja v nacionalne in mednarodne okvire ter določanje in doseganje skupnih ciljev pri delovanju agencij na lokalni ravni. Minister za okolje Janez Podobnik je nato skupaj z župani občin Moravske Toplice, Ma- ribor, Velenje, Nova Gorica, Krško ter Ptuj, ki so nosilne občine za prijave projektov, ki omogočajo vzpostavitev lokalih energetskih agencij, podpisal pismo o nameri za vzpod- bujanje omenjenih agencij.
Celovito urejanje porečja Dravinje
Minister za okolje in prostor Janez Podob- nik je 19. oktobra skupaj z župani trinajstih občin (Hoče-Slivnica, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vi- dem pri Ptuju, Vitanje, Zreče in Žetale), ki so povezane v projekt »Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje«, podpisal Sporazum o sofinanci- ranju izdelave projektne dokumentacije. Cilj projekta je, zagotovili vsem prebivalcem Dra- vinjske doline oskrbo s pitno vodo, urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zago- toviti poplavno varnost in urediti odlaganje odpadkov.So razvili okolju prijaznejše gorivo?
Izraelsko podjetje Clean Motors Corpora- tion trdi, da je uspelo razviti boljše, okolju prijaznejše in cenejše gorivo. Sestavljeno je iz vode, metanola in sestavine, ki je nočejo razkriti.Predstavnik omenjenega podjetja je dejal:
»Najpomembneje je, da sistem izboljšuje kva- liteto okolja. Plini so za 80 do 90 odstotkov manj strupeni. Pride do popolnega izgore- vanja, proizvede namreč kar za 40 odstotkov več energije.«
Resničnost svojih trditev dokazujejo z eno- stavnim preizkusom - na izpušno cev so pri- trdili papir, ki je tudi po daljšem času delova- nja motorja ostal popolnoma bel.
KRATKO, ZANIMIVO
prihranku energije, tudi z vidika srednjih in manjših papirnic, bo govoril dr. Ulrich Weise, o stroških okolja kot bremenu ali spodbudi pa Tončka Božič Cerar. Na 11. dnevu slovenske- ga papirništva in 34. mednarodnem letnem simpoziju DITP bodo tudi podelili priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela.
Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu
Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na nekem rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjor- da. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft na- vedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike.
V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron (13 milijonov evrov).
Skupaj znaša potencial te oblike pridobiva- nja energije za z rekami bogato Norveško deset odstotkov celotne proizvodnje energi- je. Skandinavska država je skorajda povsem odvisna od hidroelektrarn.
Aero prvič na sejmu Labelexpo Europe
Na specializiranem sejmu za etiketno indu- strijo Labelexpo Europe v Bruslju je kot eden izmed ponudnikov etiketnih samolepilnih materialov letos prvič sodeloval tudi Aero s svojo blagovno znamko AEROTAC. Z ak- tualno ponudbo in z atraktivno podobo se- jemskega prostora je vzbudil Aero precejšnjo pozornost.
AEROTAC je najmlajša produktna skupina podjetja AERO in je prisotna v grafični in- dustriji, saj gre za repromaterial, ki ga tiskarji predelajo v etikete. AEROTAC samolepilni materiali so plod investicije po opustitvi dol- goletne proizvodnje samokopirnih papirjev in so proizvod lastnega razvoja in znanja.
Zaradi kakovosti se prisotnost izdelkov AE- ROTAC na trgih Centralne, Vzhodne in Ju- govzhodne Evrope skokovito povečuje in pri- dobiva pri kupcih vedno večje zaupanje.
Na sejmu Labelexpo je Aero poleg standar- dnega programa etiketnih materialov pred- stavil tudi novost – ultra removable lepila v kombinaciji z različnimi vrhnjimi materiali.
Gre za lepila, ki se jih lahko v vsakem tre- nutku odstrani in ponovno prilepi brez sledi lepila.
V Celju ločujejo tudi biološke odpadke
Celjske Javne naprave so začele poskusno lo- čevati biološko razgradljive odpadke v Mestni občini Celje. Razdelili so 2700 rjavih zabojni- kov, in sicer za mesta, kjer so že zabojniki za mešane odpadke. K enodružinskim hišam so dostavili 120-litrske zabojnike, k večstano- vanjskim pa 240-litrske. Javne naprave bodo biološke odpadke odvažale enkrat tedensko poleti in štirinajstdnevno v zimskem času.
Ločeno zbrane odpadke bodo predelali v kompostarni regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Kompostarna je začela z delom v oktobru.
Schenkerjev tretji center v Sloveniji
V industrijski coni v Spodnjih Hočah v Ma- riboru bo Schenker, eden vodilnih mednaro- dnih logistov, zgradil poslovno-logistični cen- ter. To bo njihov tretji center v Sloveniji. Kot je povedal direktor Schenkerja, Rok Svetek, nameravajo center zgraditi v pol leta, zavzel pa bo 8000 m2 površine. Projekt je vreden 6 milijonov evrov. Posel je v mednarodni kon- kurenci dobil GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič. V holdingu so Kraški Zidar, SGP Pomgrad in mariborski Konstruktor VGR.Investitor je logistični del koncerna Deutsche Bahn, ki se sicer v zadnjem času usmerja k nekaterim poslovnim povezavam v Sloveniji.
Schenkerjev mariborski logistični center bo eden izmed 1100 centov in poslovalnic, ki jih ima ta družba po svetu. Zanimivo, da po nekaj letih načrtujejo še en logistični center v Mariboru.
Ustanovitev Nacionalnega konzorcija energetskih agencij
19. oktobra so v Martjancih slavnostno pod- pisali Pogodbo o ustanovitvi Nacionalnega konzorcija energetskih agencij. Pogodba do- loča način sodelovanja med posameznimi energetskimi agencijami, umestitev njiho-vega delovanja v nacionalne in mednarodne okvire ter določanje in doseganje skupnih ciljev pri delovanju agencij na lokalni ravni.
Minister za okolje Janez Podobnik je nato skupaj z župani občin Moravske Toplice, Ma- ribor, Velenje, Nova Gorica, Krško ter Ptuj, ki so nosilne občine za prijave projektov, ki omogočajo vzpostavitev lokalih energetskih agencij, podpisal pismo o nameri za vzpod- bujanje omenjenih agencij.
Celovito urejanje porečja Dravinje
Minister za okolje in prostor Janez Podob- nik je 19. oktobra skupaj z župani trinajstih občin (Hoče-Slivnica, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vi- dem pri Ptuju, Vitanje, Zreče in Žetale), ki so povezane v projekt »Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje«, podpisal Sporazum o sofinanci- ranju izdelave projektne dokumentacije. Cilj projekta je, zagotovili vsem prebivalcem Dra- vinjske doline oskrbo s pitno vodo, urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zago- toviti poplavno varnost in urediti odlaganje odpadkov.So razvili okolju prijaznejše gorivo?
Izraelsko podjetje Clean Motors Corpora- tion trdi, da je uspelo razviti boljše, okolju prijaznejše in cenejše gorivo. Sestavljeno je iz vode, metanola in sestavine, ki je nočejo razkriti.
Predstavnik omenjenega podjetja je dejal:
»Najpomembneje je, da sistem izboljšuje kva- liteto okolja. Plini so za 80 do 90 odstotkov manj strupeni. Pride do popolnega izgore- vanja, proizvede namreč kar za 40 odstotkov več energije.«
Resničnost svojih trditev dokazujejo z eno- stavnim preizkusom - na izpušno cev so pri- trdili papir, ki je tudi po daljšem času delova- nja motorja ostal popolnoma bel.
EO-36-december-December-07 10 Novosti
OkrOgla miza O ODPaDNi EEO
Okrogla miza o odpadni EEO
mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič
kar precej se jih je izmuznilo in se obveznostim, ki jih zavezancem nalaga Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, spretno izmikajo. Na trgu so zato v boljšem položaju.
Nadzora ni. Nekatere pravne nejasnosti dodatno otežujejo delo obeh shem, to je zEOS-a in interseroha. Slopak že kar nekaj časa čaka na dovoljenje, da začne z delom kot tretja shema, čeprav mu je bilo obljubljeno, da ga dobi. kljub marsikateri nejasnosti in nezadovoljstvu pa zbiranje in prevzemanje odpadne EEO poteka, vendar zaželenega cilja glede zbranih količin v letu 2007, kot kaže, ne bomo dosegli. Na okrogli mizi so sodelovali Emil Šehič, zEOS, Primož Bajželj, komunalno podjetje kranj, igor Bizjak, komunalno podjetje kranj, alojz Prislan, BSH, matej Hribar, interseroh in katja Dolšak, interseroh, okroglo mizo pa je vodil Jože Volfand.
so poleg komunalnih podjetij distributerji, ki zberejo kar 19 %, 15 % OEEO so direktno od- dali proizvajalci oziroma pravne osebe, občani zberejo 8 % odpadne EEO in jo oddajajo nepo- sredno na lokaciji naših zbiralnic. Ta skupina končnih uporabnikov EEO je zelo dobro pristo-
EO: Izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo poteka počasi, kar je značilno za vsako novost. Kaj se dogaja, kaj ugotavljate nosilci shem, kaj komunalci, kaj proizvajalci, MOP pa bomo posebej zaprosili za odgovore, ker njihovega predstavnika ni.
Emil Šehič: Skupna shema ZEOS je bila usta- novljena pred dvema letoma. Kljub zadržanosti države smo se v začetku letošnjega leta odločili, da resno stopimo v izpolnjevanje ciljev, ki jih proizvajalcem nalaga Uredba. Razvidno je na- mreč bilo, da Slovenija ne bo mogla ponuditi rezultatov, če shema ne bo zaživela. V tistem trenutku ARSO še ni začel z vpisom zavezan- cev v evidenco proizvajalcev. Zakonodaja je veljavna od novembra 2006. Na vprašanja, kdaj bodo končno vpisani proizvajalci v evidenco in bodo zadostili zahtevam Uredbe, so bili odgo- vori, da so vloge in dokumenti nepopolni, da pa je zakonodaja že v veljavi in da lahko oni kve- čjemu kaznujejo proizvajalce, ki niso že začeli z izvajanjem te Uredbe. Vpis v evidenco naj bi bil dodatna stvar, ki jo morajo zavezanci doseči.
Glede na to, da mora Slovenija v letošnjem letu izpolniti cilj, to je zbrati in ustrezno obdelati 4 kg odpadne EE opreme na prebivalca, je bila naša odločitev, da začnemo z izvajanjem zahtev
Uredbe oziroma EU direktive v skupini ZEOS, skoraj samovoljna.
EO: ZEOS je torej začel delati spomladi.
Emil Šehič: Da. Z letošnjim februarjem smo po- stali operativni, sklenili smo pogodbe z izvajalci, tako doma kot v tujini. Ocenili smo, da obstaja kritična masa proizvajalcev, ki bi ob pokrivanju optimalnih stroškov ravnanja z odpadno opre- mo zagotovila financiranje sheme. Hkrati smo začeli navezovati stike s komunalnimi podjetji, ki so po naših ocenah med poglavitnejšimi zbi- ralci tovrstnih odpadkov. Po naši statistiki oce- njujemo, da so od februarja do danes, iz meseca v mesec, skupno zbrane količine vse večje, po- večujejo se tudi količine pri distributerjih zbra- ne odpadne opreme. Preko ozaveščanja javnosti in zelo dobrega sodelovanja z družbama Mer- kur in Mercator smo zbrali približno 17 % vseh odpadkov. Do avgusta je zbrano nekaj več kot 1000 ton, kar pomeni v povprečju 16 % letno re- alizacijo naših planov. S tem nismo zadovoljni.
Če hočemo cilje letos izpolniti, se moramo v je- senskem delu zelo potruditi. Za to potrebujemo tudi pomoč in vključenost države, ki obljublja dopolnitev zakonodaje, pa tega še ni naredila.
Želimo povezati vsa podjetja, ki so odgovorna za učinkovito izvajanje Uredbe.
Veliko naših partnerjev na področju zbiranja
EO-35-oktober-October-07
pila k izvajanju predpisanega ravnanja z OEEO, kar je posledica našega aktivnega ozaveščanja prebivalstva. Nekoliko več smo pričakovali od komunalnega sektorja, ki pa vseeno trenutno predstavlja 58 % zbrane odpadne EE opreme.
Pri komunalnih podjetjih smo namreč naleteli na zelo različne pristope zbiranja in razvrščanja tovrstnih odpadkov. Država bi morala pomaga- ti. Z naše strani so pripravljene ustrezne podla- ge, ki so izdelane na osnovi šestmesečnih izku- šenj vzpostavljanja sistema. Podlage se nanašajo tako na operativni del ravnanja z OEEO kot tudi na financiranje ustreznih oblik zbiranja, razvrščanja in oddajanja OEEO proizvajalcem.
V strukturi odpadne EE opreme so slike zelo zanimive, kaj oddajajo na primer proizvajal- ci in kaj komunalna podjetja. Proizvajalci in druge pravne osebe oddajajo izredno veliko računalniške opreme, medtem ko so pri velikih gospodinjskih aparatih zbrane količine manjše.
Občani pa oddajajo vso opremo. Ne zadržujejo določenih odpadkov.
Naš interes je, da občane z osveščanjem še bolj spodbudimo k sprotnemu oddajanju odpadne opreme. Boljše rezultate bomo dosegli, če čim- prej spremenimo doslej neustrezne poti OEEO
in ljudi usmerjamo na urejene zbiralnice. To je tudi primernejše od oddajanja OEEO zgolj med akcijami zbiranja kosovnih odpadkov. Shema je zelo zaživela, pričakovanja so bila bistveno manjša. Naše aktivnosti se iz meseca v mesec stopnjujejo. Med drugim imamo vzpostavljen sistem naročanja prevzemov OEEO in komple- tnega vodenja teh podatkov. Do avgusta smo izvedli 863 prevzemov OEEO. V tem, da bi bili povzročitelji odpadkov nezainteresirani k odda- ji teh odpadkov, ne vidim večjih težav. Potrebno pa je izredno veliko komuniciranja, predvsem s
komunalnimi podjetji oziroma z javnimi služ- bami. Z njimi sodelujemo preko okroglih miz, pripravljamo skupne rešitve in oblikujemo sku- pni pogled na to, na kakšen način bomo pri- pravili in prevzemali odpadke. Res pa je, da teh stvari ni mogoče rešiti čez noč. To dokazuje tudi praksa iz drugih evropskih držav.
EO: Ali Interseroh kot druga shema ugotavlja podobno? Ali lahko rečemo, da zavezanci dosledno izpolnjujejo uredbe in da so tisti, ki bi morali biti vpisani,
EO-36-december-December-07 12 NovostiOkrogla miza o odpadni EEO
promocija
Sijalke so varčne, niso pa večne
Sijalke vsi bolje poznamo kot varËne æarnice, Ëeprav jim ime æarnice ne ustreza najbolje. Svetlobe namreË ne oddajajo z žarenjem žarilne nitke kot obiËajne žarnice, ampak z razelektrenjem živosrebrovih par.
Æivljenjska doba sijalk je neprimerno daljπa od æarnic in njihova poraba energije je nizka. Ravno zaradi energetske varËnosti jih uvrπËamo med ekoloπke oz. okolju prijazne izdelke. Da bi to v celoti dræalo, pa je potrebno nekaj pazljivosti. Sijalke so namreË ob nepravilnem odlaganju zaradi vsebnosti živega srebra, ki pri pravilni uporabi ni škodljivo, lahko nevarne za zdravje ljudi. Zato je izjemno pomembno, kako ravnamo z njimi, ko se iztroπijo.
Kam z odpadnimi sijalkami
Odpadnih sijalk ne smemo odvreËi med obiËajne komunalne odpadke niti med steklo, ampak jih je potrebno oddati v njim namenjene zbiralnike.
Ob nakupu nove sijalke imejte staro s seboj.
V pomoč vam bo pri iskanju ustrezne zamenjave, hkrati pa jo boste lahko oddali v zbiralnik odpadnih sijalk, postavljen na oddelkih z razsvetljavo v večjih trgovinah. S tem boste poskrbeli, da bo ekološko reciklirana.
Ti so postavljeni na oddelkih z razsvetljavo v veËini veËjih trgovin. Vanje lahko odloæimo enako πtevilo sijalk, kot kupimo novih, neomejene koliËine pa oddamo v zbiralnicah ZEOS-a (seznam na www.zeos.
si) in komunalnih zbiralnicah.
Zakonski predpis
Ustrezno ravnanje z odpadnimi sijalkami ima tudi pravno podlago. To podroËje ureja Uredba o ravnanju z odpadno elektriËno in elektronsko opremo (Ur. list RS, št.
107/06), ki za krπitelje predvideva denarne kazni.
V Sloveniji skrbi za zbiranje in recikliranje odpadnih sijalk podjetje ZEOS, ki so ga ustanovili pomembnejši predstavniki proizvajalcev elektriËne in elektronske opreme v Sloveniji, sodeluje pa tudi z vodilnimi evropskimi proizvajalci sijalk.
resnično vpisani v evidenco? Ali imamo to oceno?
Matej Hribar: Zelo na kratko – ne. Toda treba je ločiti dvoje: eno je izvajanje, drugo so pravne podlage. Mi smo začeli februarja s pobiranjem, glede same Uredbe pa potekajo stvari zelo po- časi. Določene stvari je bilo treba opraviti do konca lanskega leta, ministrstvo je zavlačevalo, da bo, da bo, da bo. Zadeva je še vedno tam, kjer je bila. Zavezanci niso vpisani, niso dobili od- ločbe o vpisu. Kljub temu je bilo treba začeti.
Slopak ima prav: dela se brez pravne podlage.
Tu je žoga na strani ministrstva. Naši zavezanci se vpisujejo, ampak zelo počasi. Na koncu leta bo rezultat, da nismo zbrali 4 kg na prebivalca.
EO: Kaj sheme pričakujete od Arsa in Mopa? Katere pravne podlage morajo še narediti?
Matej Hribar: Pritisk na zavezance, ki niso v shemi, je gotovo ena od nalog, ki jih morajo narediti na Ministrstvu za okolje in prostor. Na carinski upravi je prijavljenih za plačilo dajatve približno 46, mogoče malo več zavezancev, pri MOP–u nihče , pri nas v shemi jih je 130. Dru- ga stvar je, da se nekateri izogibajo. In tu mora MOP nekaj narediti. Mi se lahko potrudimo do točke, ko se mora zavezanec sam odločiti. Tu je črta, od katere nimamo pooblastil. Tu mora na- stopiti inšpekcija.
Emil Šehič: Uredba zelo jasno opredeljuje, da jo je potrebno izvajati od lanskega novembra. V primeru, da zavezanci ne izvajajo določil, ki se nanašajo na zbiranje in ravnanje z odpadno ele- ktrično in elektronsko opremo, so lahko kazno-
vani. Posebna zahteva je, da morajo pridobiti poleg tega še odločbe o vpisu v evidenco. Če ne, so v prekršku. Zadeve se ne more zadržati s tem, da je vseh 700 ali ne vem koliko zavezancev leta 2005 dalo nepopolno vlogo na Arso, potem pa bo Arso vsakega posebej klicala, da mu še nekaj v vlogi manjka, in zavlačevala. Naj se določi rok in po enem tednu naj ga obvestijo: »Vaša vloga je nepopolna, če je ne boste dopolnili, je zavr- njena in ste v prekršku«. Do tega trenutka je dr- žava postavila samo kriterije, kljub večkratnim pobudam in opozorilom z naše strani, pa koraka naprej ni. Večina zavezancev se je že opredelila, toda tu ne smemo gledati, koliko je kdo velik.
En proizvajalec lahko da na trg tisoč izdelkov, drugi enega. Glede na to, da so obremenitve zaradi spoštovanja uredbe na izdelek tudi 10%, 20% ali 30 %, pomeni, da je njegov izdelek to- liko bolj konkurenčen na trgu, če obveznosti ne
izpolnjuje in ničesar ne plačuje. Tu velikost pro- izvajalca nima pomena. Tu se ne sme postavljati meja, da so nekateri proizvajalci, ki imajo niž- je kvote, oproščeni obveznosti. Ne smemo biti zadovoljni s tem, da imamo v skupnih shemah 90 % ali 95 % mase EEO, medtem ko je hkrati 40% ali 50 % zavezancev, ki se z izpolnjevanjem obveznosti ne ukvarjajo.
EO: Samo da zdaj nimamo še vključenih 90 % vseh zavezancev.
Emil Šehič: Rekel bi, da jih je v masi verjetno toliko. To je težko reči, druga zgodba pa je ta, da morajo tisti, ki so vključeni, izpolnjevati ob- veznosti ustreznega ravnanja z OEEO. Država je tak sistem opredelila v svoji Uredbi. Pomeni, da mora vzpostaviti evidenčno telo, ki neodvi- sno nadzira materialni tok OEEO. Praksa v EU je, da država sicer lahko pooblasti družbo, ki
Primož Bajželj: Komunala Kranj je izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju šestih občin, in sicer Mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Na- klo in Jezersko. Do danes smo uredili dva zbir- na centra za ločeno zbiranje odpadkov v Mestni občini Kranj, enega na Jezerskem in enega na območju občine Šenčur. V naslednjem letu načrtujemo izgradnjo zbirnega centra v občini Cerklje. Z izgradnjo zbirnih centrov smo tako občanom ponudili dodatno možnost pri loče- nem zbiranju odpadkov. Poleg vseh vrst odpad- kov zbiramo tudi odpadno EE opremo. Vklju- čeni smo v shemo ZEOS. Lahko se pohvalimo, da trenutno zberemo mesečno med 15 in 20 ton odpadne elektronske opreme. Na območju Me- stne občine Kranj smo z letošnjim letom uvedli zbiranje in odvoz odpadkov preko dopisnic in se tako še bolj približali potrebam občanov in omo- gočili, da se odpadki še dodatno ločeno zbirajo.
Tovrsten način nam omogoča, da z manjšim vozilom predhodno izločimo in poberemo od- padno elektronsko opremo. Zbrano nato preko zbiralcev oddamo v shemo. Pojavljajo se manjše operativne težave. Ko bodo sheme res zaživele z vsemi oddajanji preko nas kot izvajalcev javnih služb, nas bo zanimal tudi finančni učinek, ki še vedno ni dorečen. Moram poudariti, da nas, izvajalce javnih služb, skozi vse te uredbe, najsi bo elektronska oprema, sveče in podobno, dolo- čene obveznosti tangirajo, vendar nas na koncu zanima tudi finančna kalkulacija. Skladno z 12.
členom Uredbe je potrebno določiti odkupne cene za tovrstne odpadke.
EO: Kje sheme še niso zaživele in kako se kaže problem ekonomije?
Primož Bajželj: Saj ne gre le za ekonomijo.
V prvi fazi bi bilo treba nekaj dati za tovrstno opremo, posodobiti kakšen sistem z elektron- skimi evidenčnimi listi in podobno. Dobro bi bilo, da bi se oddaja tovrstne opreme selekcio- nirala, da bi se za oddajo teh odpadkov dobil določen odstotek ali da bi se pokrilo vsaj stroške vzdrževanja, manipulacije na zbirnih centrih.
EO: Kako pa imate urejene poslovne odnose s shemami?
Primož Bajželj: Zaenkrat je vse na komunali.
Občani pripeljejo odpadno opremo na zbirni center, mi to prevzamemo ali pa v sklopu ko- sovnega odpada in brez plačila oddajamo naprej zbirateljem, potem pa gre vsa reč v shemo.
Igor Bizjak: Ministrstvo naj določi merila za zbiranje elektronske opreme. Pojavi naj se ce- lovito oddajanje, kar pomeni, naj, katerakoli družba prevzema celotno frakcijo elektronskih odpadkov, ne pa tako, da eden lahko prevzema samo računalnike, drugi hladilnike itd. Eden naj prevzema vse, lahko jih je tudi več, samo naj se določi koncesionarja in območje, ki ga pokri- va. Ogromno stroškov nastaja pri manipulaciji, ne veš pa, kdaj boš kakšnega lahko klical. Naj se določi teritorij in kdo bo kakšen teritorij pokri- val. Prevzemniki morajo biti ažurni, ne da bi se odpadna elektronika skladiščila na komunalah, zbirnih centrih ali deponijah. Zavedati se mora- mo, da so tokovi odpadne elektronike različni.
Najbolj se da nadzorovati tisti del, ki pride na zbirne centre. Tam se točno vidi, kakšna je. Po- udariti moram, da že na zbirne centre pride po- škodovana oprema. Če bo hladilnik še delaloval, ga ne bodo oddali. Slovenci smo še precej varč- Matej Hribar
bo imela status evidenčnega telesa in ki bo na trgu nastopala kot nadzornik, ki bo nadzoroval obveznosti proizvajalcev in njihovo izpolnjeva- nje. Toda v tem smislu država doslej ni storila dovolj.
Alojz Prislan: Za nas, kot enega od teh 600 zavezancev, hkrati proizvajalca in prodajalca hišnih aparatov, je predvsem pomembno, da bi zavezanci čimprej prišli v eno ali drugo shemo.
Sicer gre za naš konkurenčni minus. Naši stro- ški z električnim odpadom obsegajo 2 do 3 % naše letne realizacije. Letos bomo porabili za to okoli 200.000 evrov. To so visoki stroški, za ka- tere smo morali poiskati nekaj notranjih rezerv, brez minimalne podražitve aparatov pa ni šlo.
Vsi, ki še niso vključeni, imajo konkurenčno prednost, ki se pozna na trgu, in to izkoriščajo.
Ne plačujejo pristojbine, čeprav bi jo morali.
