UNIVERZA V LJUBLJANI

(1)

Marina ŠEKORANJA

PRIDELEK IN POMOLOŠKE LASTNOSTI NEKATERIH NOVIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN

(Prunus persica var. nucipersica L.)

MAGISTRSKO DELO

Magistrski študijski program – 2. stopnja

Ljubljana, 2014

(2)

Marina ŠEKORANJA

PRIDELEK IN POMOLOŠKE LASTNOSTI NEKATERIH NOVIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN (Prunus persica

var. nucipersica L.)

MAGISTRSKO DELO

Magistrski študijski program – 2. stopnja

YIELD AND POMOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SOME NEW PEACH (Prunus persica L.) AND NECTARINE (Prunus persica var.

nucipersica L.) CULTIVARS

M. SC. THESIS Master Study Programmes

Ljubljana, 2014

(3)

Magistrsko delo je zaključek magistrskega študija 2. stopnje Hortikultura. Opravljeno je bilo na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poskus je bil izveden v Sadjarskem centru Bilje v Biljah pri Novi Gorici.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala prof. dr. Metko HUDINA.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Franc BATIČ

Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Metka HUDINA

Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Gregor OSTERC

Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za agronomijo

Datum zagovora:

Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisana se strinjam z objavo svojega diplomskega dela v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddala v elektronski obliki, identično tiskani verziji.

Marina ŠEKORANJA

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du2

DK UDK 634.25/.26:631.526.32:631.559(043.2)

KG sadjarstvo/breskev/nektarina/Prunus persica/Prunus persica var.

nucipersica/sorte/pridelek/pomološke lastnosti AV ŠEKORANJA, Marina

SA HUDINA, Metka (mentor)

KZ SI - 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo LI 2014

IN PRIDELEK IN POMOLOŠKE LASTNOSTI NEKATERIH NOVIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN (Prunus persica var. nucipersica L.)

TD Magistrsko delo (Magistrski študijski program - 2. stopnja) OP XII, 49, [4] str., 20 pregl., 21 sl., 5 pril., 51 vir.

IJ sl JI sl/en

AL V Sadjarskem centru Bilje smo v letu 2012 spremljali poskus na 10 sortah breskev in nektarin: 'Kaweah', 'Rich May', 'Rubirich', 'Red Moon', 'Crizia', 'Laura', 'Guerriera', 'Amiga', 'Maria Lucia' in 'Silver Giant'. Cepljene so bile na podlago GF 677. Najbujnejša sorta je bila 'Red Moon', ki je v obsegu debla in volumnu drevesa imela največje vrednosti v primerjavi z ostalimi sortami. Najmanjši povprečni obseg debla je imela sorta 'Maria Lucia'. Med sortami ni bilo statistično značilnih razlik v povprečnem volumnu dreves. Najzgodnejši po začetku cvetenja sta bili sorti 'Crizia' in 'Laura'. Največje število plodov, največji povprečni pridelek na drevo in največji povprečni pridelek na hektar je imela sorta 'Laura', prav tako je imela največji učinek rodnosti in največjo kapaciteto rodnosti. Najmanjši pridelek, najmanjši učinek rodnosti in najmanjšo kapaciteto rodnosti je imela sorta 'Rich May'. Največjo povprečno maso ploda smo stehtali pri sorti 'Amiga', najmanjšo pa pri sorti 'Crizia'. Povprečno najtežjo koščico je imela sorta 'Amiga', povprečno najlažjo pa sorta 'Kaweah'. Sort 'Rich May', 'Rubirich' in 'Kaweah' ne priporočamo za nadaljnje širjenje zaradi majhnega pridelka, sort 'Red Moon' in 'Crizia' pa zaradi slabših pomoloških lastnosti in manjšega pridelka. Za nadaljnje širjenje priporočamo sorte nektarin 'Laura', 'Guerreira', 'Amiga', 'Maria Lucia' in 'Silver Giant', ki se odlikujejo po zelo dobrih pomoloških lastnostih in odličnem pridelku.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Du2

DC UDC 634.25/.26:631.526.32:631.559(043.2)

CX Fruit growing/peach/nekcarine/Prunus persica/Prunus persica var.

nucipersica/cultivar/yield/pomological properties AU ŠEKORANJA, Marina

AA HUDINA, Metka (supervisor)

PP SI- 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy PY 2014

TI YIELD AND POMOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SOME NEW PEACH (Prunus persica L.) AND NECTARINE (Prunus persica var.

nucipersica L.) CULTIVARS

DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes) NO XII, 49, [4] p., 20 tab., 21 fig., 5 app., 51 ref.

LA sl AL sl/en

AB Ten cultivars of peaches and nectarines, 'Kaweah', 'Rich May', 'Rubirich', 'Red Moon', 'Crizia', 'Laura', 'Guerrieri', 'Amiga', 'Maria Lucia' and 'Silver Giant', were evaluated in the Fruit growing centre Bilje in 2012. The trees were grafted on GF 677 rootstock. 'Red Moon' cultivar was the vigorous according to trunk circumference and tree volume in comparison with other cultivars. The smallest trunk circumference had trees of cultivar 'Maria Lucia'. Among the cultivars there was no statistically significant difference in the average of tree volume.

The earliest according to flowering time were cultivars 'Crizia' and 'Laura'. The maximum number of fruits, the largest average yield per tree and the maximum yield per hectare had cultivar 'Laura', which also had the greatest yield efficiency and yield capacity. The lowest yield, yield efficiency and yield capacity had cultivar 'Rich May'. The highest average fruit weight was weighed at the cultivar 'Amiga', while the lowest was at the cultivar 'Crizia'. The heaviest stone had cultivar 'Amiga' and the lightest cultivar 'Kaweah'. Cultivars 'Rich May', 'Rubirich' and 'Kaweah' is not recommended for further expansion due to the lower yield and cultivars 'Red Moon' and 'Crizia' due to the bad pomological properties and lower yield. For further spread it is recommended nectarine cultivars 'Laura', 'Guerreira', 'Amiga', 'Maria Lucia' and 'Silver Giant', which are characterized by very good pomological properties and excellent yield.

(6)

KAZALO VSEBINE

Str.

Ključna dokumentacijska informacija (KDI) III

Key words documentation (KWD) IV

Kazalo vsebine V

Kazalo preglednic VIII

Kazalo slik X

Kazalo prilog XII

1 UVOD 1

1.1 VZROK ZA RAZISKAVO 1

1.2 DELOVNA HIPOTEZA 1

1.3 NAMEN RAZISKAVE 1

2 PREGLED OBJAV 2

2.1 OPIS BRESKVE (Prunus persica L.) 2

2.2 OPIS NEKTARINE (Prunus persica var. nucipersica L.) 3

2.3 TEHNOLOGIJA PRIDELOVANJA 3

2.3.1 Gojitvena oblika in rez 3

2.3.2 Redčenje 3

2.3.3 Gnojenje 4

2.3.4 Namakanje 4

2.3.5 Obiranje plodov 5

2.4 KAKOVOST BRESKEV IN NEKTARIN 6

3 MATERAL IN METODE DELA 9

3.1 LOKACIJA 9

3.2 KLIMATSKE RAZMERE 9

3.2.1 Klimatske razmere v obdobju 1961–1990 9

3.2.2 Klimatske razmere v obdobju 1991–2006 9

3.2.3 Klimatske razmere v letu 2012 10

3.3 ZNAČILNOSTI TAL 11

3.4 MATERIAL 11

3.4.1 Podlaga GF 677 11

3.4.2 Sorta 'Kaweah' 11

3.4.3 Sorta 'Rich May' 12

3.4.4 Sorta 'Rubirich' 12

3.4.5 Sorta 'Red Moon' 12

3.4.6 Sorta 'Crizia' 12

3.4.7 Sorta 'Laura' 13

3.4.8 Sorta 'Guerriera' 13

3.4.9 Sorta 'Amiga' 13

3.4.10 Sorta 'Maria Lucia' 14

(7)

3.4.11 Sorta 'Silver Giant' 14

3.5 METODE DELA 15

3.5.1 Zasnova poskusa 15

3.5.2 Spremljanje fenofaze cvetenja 15

3.5.3 Meritve dreves 15

3.5.4 Obiranje in pridelek 15

3.5.5 Meritve plodov v laboratoriju 16

3.5.6 Obdelava podatkov in statistična analiza 17

4 REZULTATI 18

4.1 OBSEG DEBLA 18

4.2 VOLUMEN DREVESA 19

4.3 FENOFAZE CVETENJA IN ZORENJA 20

4.4 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO 22

4.5 PRIDELEK NA DREVO 23

4.6 PRIDELEK NA HEKTAR 24

4.7 UČINEK RODNOSTI 25

4.8 KAPACITETA RODNOSTI 26

4.9 MASA PLODA 27

4.10 MASA KOŠČICE 28

4.11 DEBELINA PLODA 29

4.12 ŠIRINA PLODA 30

4.13 VIŠINA PLODA 31

4.14 OSNOVNA BARVA PLODA 33

4.15 KROVNA BARVA PLODA 34

4.16 TRDOTA MESA 35

4.17 pH SOKA 37

4.18 SKUPNE KISLINE 38

4.19 SUHA SNOV 39

5 RAZPRAVA IN SKLEPI 40

5.1 RAZPRAVA 40

5.1.1 Obseg debla in volumen drevesa 40

5.1.2 Fenofaze cvetenja in zorenja 40

5.1.3 Število plodov, pridelek na drevo in pridelek na hektar 41

5.1.4 Učinek rodnosti in kapaciteta rodnosti 41

5.1.5 Masa ploda in koščice ter debelina, širin in višina ploda 41

5.1.6 Osnovna in krovna barva kožice plodov 42

5.1.7 Trdota mesa 43

5.1.8 pH soka, skupne kisline in suha snov 43

5.2 SKLEPI 43

6 POVZETEK 46

(8)

7 VIRI 47 ZAHVALA

PRILOGA

(9)

KAZALO PREGLEDNIC

Str.

Preglednica 1: Povprečna kemijska sestava plodov breskve (Sancin, 1988) 6 Preglednica 2: Povprečni obseg debla (cm) ± standardna napaka in statistični razred pri

sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012 18

Preglednica 3: Povprečni volumen drevesa (m³) ± standardna napaka in statistični

razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012 19

Preglednica 4: Fenološka opazovanja (začetek, vrh in konec cvetenja), ocena nastavka

cvetov ter čas obiranja posamezne sorte; Bilje, 2012 20

Preglednica 5: Povprečno število plodov na drevo ± standardna napaka in statistični

Preglednica 6: Povprečni pridelek na drevo (kg/drevo) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 7: Povprečni pridelek na hektar (t/ha) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 8: Povprečni učinek rodnosti (kg/cm²) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 9: Povprečna kapaciteta rodnosti (kg/m³) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 10: Povprečna masa ploda (g) ± standardna napaka in statistični razred pri

Preglednica 11: Povprečna masa koščice (g) ± standardna napaka in statistični razred pri

Preglednica 12: Povprečna debelina ploda (mm) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 13: Povprečna širina ploda (mm) ± standardna napaka in statistični razred

pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 30

Preglednica 14: Povprečna višina ploda (mm) ± standardna napaka in statistični razred

pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012 31

Preglednica 15: Povprečna osnovna barva kožice ploda (L, a b, C, h°) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012 33

(10)

Preglednica 16: Povprečna krovna barva kožice ploda (L, a b, C, h°) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012 35 Preglednica 17: Povprečna trdota mesa (kg/cm²) ± standardna napaka in statistični

Preglednica 18: Povprečni pH soka ± standardna napaka in statistični razred pri sortah

breskev in nektarin; Bilje, 2012 37

Preglednica 19: Povprečna vsebnost skupnih kislin ± standardna napaka in statistični

Preglednica 20: Povprečna vsebnost suhe snovi (%) ± standardna napaka in statistični

(11)

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1: Povprečna mesečna količina padavin (mm) za obdobje 1961–1990, 1991–

2006 in leto 2012 za hidrometeorološko postajo Bilje (Klimatski podatki …, 2014;

Povzetki …, 2014; Mesečni …, 2012) 10

Slika 2: Povprečne mesečne temperature zraka (°C) za obdobje 1961–1990, 1991–

2006 in leto 2012 za hidrometeorološko postajo Bilje (Klimatski podatki …, 2014;

Povzetki …, 2014; Mesečni …, 2012) 10

Slika 3: Barvni spekter s parametri L*, a* in b* (Hunter lab color scale, 1996) 17 Slika 4: Povprečni obseg debla (cm) in standardna napaka pri sortah breskev in

nektarin; Bilje, 2012 18

Slika 5: Povprečni volumen drevesa (m³) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 6: Čas (začetek, vrh in konec) cvetenja posameznih sort; Bilje, 2012 21

Slika 7: Čas obiranja posameznih sort; Bilje, 2012 21

Slika 8: Povprečno število plodov na drevo in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 9: Povprečni pridelek na drevo (kg/drevo) in standardna napaka pri sortah

Slika 10: Povprečni pridelek na hektar (t) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 11: Povprečni učinek rodnosti (kg/cm²) in standardna napaka pri sortah breskev

in nektarin; Bilje, 2012 26

Slika 12: Povprečna kapaciteta rodnosti (kg/m³) in standardna napaka pri sortah

Slika 13: Povprečna masa ploda (g) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 14: Povprečna masa koščice (g) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 15: Povprečna debelina ploda (mm) in standardna napaka pri sortah breskev in

(12)

Slika 16: Povprečna širina ploda (mm) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 17: Povprečna višina ploda (mm) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 18: Povprečna trdota mesa (kg/cm²) in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 19: Povprečni pH soka in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje,

2012 37

Slika 20: Povprečne skupne kisline in standardna napaka pri sortah breskev in

Slika 21: Povprečna vsebnost suhe snovi (%) in standardna napaka pri sortah breskev

in nektarin; Bilje, 2012 39

(13)

KAZALO PRILOG

Priloga A: Plodovi izbranih sort nektarin Priloga A1: Plodovi sorte 'Laura' Priloga A2: Plodovi sorte 'Amiga' Priloga A3: Plodovi sorte 'Guerriera' Priloga A4: Plodovi sorte 'Maria Lucia' Priloga A5: Plodovi sorte 'Silver Giant'

(14)

1 UVOD

1.1 VZROK ZA RAZISKAVO

Breskev je sadna vrsta, ki je za slovenske pridelovalce in potrošnike zelo pomembna, saj jo po obsegu pridelovanja uvrščamo na tretje mesto. V Sloveniji je zastopana predvsem na Primorskem in Štajerskem. Slovenija nima lastnega žlahtniteljskega programa vzgoje novih sort, zato je preizkušanje in uvajanje tujih sort za slovensko sadjarstvo bistvenega pomena, saj si na ta način bogatimo sortiment. Preizkušene tuje sorte morajo biti boljše v pomoloških lastnostih in pridelku v primerjavi z že obstoječimi sortami, prav tako pa morajo biti prilagojene našim podnebnim razmeram. Na osnovi pomoloških analiz in pridelka ter vegetativne rasti drevesa lahko ugotovimo, katere sorte so primerne za naše pridelovalne razmere.

1.2 DELOVNA HIPOTEZA

S preizkušanjem tujih sort breskev in nektarin v našem okolju lahko razširimo in popestrimo dosedanji sortiment ter s tem povečamo možnost pridelave. Nove perspektivne sorte se odlikujejo po dobrih pomoloških lastnostih in so boljše od že obstoječih.

1.3 NAMEN RAZISKAVE

Lastnosti plodov posameznih sort breskev in nektarin preverjamo z večletnim opazovanjem in analizami. Na osnovi analiz pridelka, pomoloških analiz in vegetativne rasti drevesa lahko ugotovimo, katere sorte so primerne za naše pridelovalne razmere.

Raziskava je del večletnih poskusov, ki se izvajajo v Sadjarskem centru Bilje. Ugotoviti želimo ali so nekatere izbrane nove sorte breskev in nektarin primerne za pridelavo v Sloveniji. Marca 2006 je bilo na lokaciji v Biljah pri Novi Gorici posajenih 10 novih sort breskev in nektarin, in sicer rumeno mesnate sorte breskev: 'Kaweah', 'Rich May', 'Rubirich' in 'Red Moon'; belo mesnata sorta breskev: 'Crizia'; rumeno mesnate sorte nektarine: 'Laura', 'Guerriera' in 'Amiga'; belo mesnati sorti nektarin: 'Maria Lucia' in 'Silver Giant'.

(15)

2 PREGLED OBJAV

2.1 OPIS BRESKVE (Prunus persica L.)

Breskev in nektarino botanično uvrščamo v rod – Prunus, kamor sodijo tudi češnje, višnje, črni trn in marelice, ter vrsto persica. Prvotna domovina breskve je Kitajska, kjer naj bi jo poznali že 2000 let pred našim štetjem. Od tam se je razširila v dežele Perzijskega zaliva (Flowerdew, 1998).

Aleksander Veliki naj bi jo z vojaškimi pohodi po Perziji in Indiji prenesel v Južno Evropo, kjer se je gojenje breskve z močjo Rimskega imperija začelo hitro širiti po celotni Evropi (Sancin, 1988).

Breskev je sadna vrsta, ki je dobro prilagojena temperaturam zmernih območij s hladnimi zimami in toplimi poletji. Za ugodno cvetenje in razvoj plodov zahteva hladne zime, v sončnih dneh se najbolje razvija in raste, vendar ni odporna na spomladanske pozebe in je zelo občutljiva na slabo propustna tla. Na območjih, kjer zastaja voda, lahko pričakujemo upočasnjeno rast in propad korenin. Ugajajo ji lahka, globoka, zračna in rodovitna tla.

Drevo breskve ne prenaša sajenje drevesa na mesto, kjer je v preteklosti že rastla breskev (Lim, 2012).

V Sloveniji je pridelovanje breskve razširjeno na Primorskem, in sicer v Vipavski dolini, kjer so temperature za pridelovanje ugodne. Na Štajerskem gojimo breskve na nadmorski višini 150 do 200 metrov, saj je klima nekoliko hladnejša. Da se izognemo morebitni spomladanski pozabi, priporočamo gojenje breskve na nadmorski višini 250 do 300 m (Štampar in sod., 2009).

Breskev najbolje uspeva na vinogradniških legah. Občutljiva je na nizke temperature, saj pozebe že pri -20 °C. Še posebej je občutljiva na nizke temperature in temperaturna nihanja med cvetenjem. Tako breskev v fazi brstov prenesejo -4 °C, v fenofazi polni cvet - 2,5 °C, takoj po cvetenju do -3 °C in le -1 °C, ko se cvetovi oplodijo (Jazbec in sod., 1995).

Breskev se glede temperaturnih zahtev bistveno razlikuje od ostalih sadnih vrst. Na obliko ploda vpliva temperatura med rastno dobo. Plodovi v toplejših območjih so rahlo podolgovate oblike in z močno izraženo rdečo krovno barvo, v hladnejših območjih pa so okrogle oblike z manj izraženo krovno barvo (Štampar in sod., 2009).

Kot podlaga za breskev so primerne razne vrste koščičarjev. Uporablja se lahko sejanec breskve in tudi različne vrste sliv, mandelj in križanci teh vrst med seboj. Sejanec vpliva na bujno rast sort breskev, drevesa na sejancih so občutljiva na različne ogorčice in ne prenesejo sajenja na isto mesto. V zelo toplih in suhih območjih uporabimo kot podlago za breskev mandelj (Štampar in sod., 2009).

(16)

Na kakovost plodov breskve vplivajo številni dejavniki. Težko vplivamo na temperaturo, zračno vlago in količino padavin. Omenjeni dejavniki vplivajo na obarvanost, obliko, velikost, trdoto plodov in hranilno vrednost. Lahko pa vplivamo z izbiro ustrezne sorte, podlage, oskrbe drevesa, z gnojenjem in gojitveno obliko (Salvador in sod.., 1998).

Kakovost breskev določajo notranji in zunanji dejavniki. Notranjo kakovost določa kemična sestava ploda, čvrstost, hranljivost, tekstura, sladkost, sočnost, svežost, kislost, okus in aroma, zunanjo kakovost pa zaznamujejo vidne lastnosti ploda kot so oblika, barva kožice, velikost ter morebitne poškodbe, ki so posledica fizioloških obolenj, bolezni, škodljivcev in agrotehničnih ukrepov (Štampar, 2006a).

Sortiment breskve se zelo hitro spreminja. Novejše sorte so izboljšane v manjši poraščenosti z dlačicami, boljši obarvanosti in boljših organoleptičnih lastnostih (Štampar in sod., 2009).

2.2 OPIS NEKTARINE (Prunus persica var. nucipersica L.)

Nektarina (Prunus persica var. nucipersica L.) je posledica naravne mutacije breskve, pri kateri se gen za dlakavost ne izrazi. Kožica je brez dlačic – trihomov. Plod je gladek z bleščečo kožico, ki je bolj občutljiva na bolezni. Mnogi uvrščajo nektarino v svojo vrsto, vendar je ta le genetska različica breskve (Mikel in Olds, 1993).

2.3 TEHNOLOGIJA PRIDELOVANJA 2.3.1 Gojitvena oblika in rez

Drevo breskve lahko gojimo v obliki palmete, kotlaste krošnje ali vretena. Najpogostejša gojitvena oblika pri nas je vreteno (Štampar, 2006b).

Višina drevesa lahko znaša od 0,5 metra do 1,8 metra, lahko pa tudi do 9 metrov. Bujnost in višina drevesa je odvisna od podlage, sorte, okoljskih razmer, uporabljene agrotehnike in regulatorjev rasti (Gvozdenović in sod., 1988).

Breskev režemo poleti, in sicer izrežemo bohotivke s predčasnimi poganjki in razredčimo rodne šibe, pri zimski rezi opravimo le korekcijo, torej razredčimo rodni les (Štampar, 2006b).

2.3.2 Redčenje

Breskev močno cveti in se obilno oplodi, zato je redčenje dopolnilo rezi in z njim uravnovesimo rast z rodnostjo drevesa. Če pustimo na drevesu vse plodove, ostanejo ti drobni in drevo se izčrpa. Pojavljati se začne izmenična rodnost (Sancin, 1988).

(17)

Plodove redčimo 30 do 40 dni po cvetenju, saj takrat dosežejo debelino lešnika in koščica začne kosteneti. Redčenje moramo opraviti po naravnem trebljenju, odstranimo pa približno 65-75 % plodov. 30-40 lističev lahko prehrani en plod, zato na vsaki rodni šibi pustimo toliko plodov, kolikor jih listi lahko prehranijo. Plodovi morajo biti med seboj oddaljeni 15-20 cm (Sancin, 1988).

Schupp in sod. (2008) so v poskusu mehanskega redčenja breskev in ekoloških jabolk ugotovili, da se je po redčenju za 20 % povečal delež plodov prvega kakovostnega razreda, prav tako so ugotovili, da je bil pridelek enakomerno porazdeljen po celotni krošnji.

2.3.3 Gnojenje

Pri pridelavi sadja lahko gnojimo preko tal in preko listov (Štampar in sod., 2005). Pri velikih pridelkih sprejem hranil samo skozi korenine ne zadošča vedno za kritje zahtev nadzemnega dela rastline, zato je potrebno dopolnilno prehranjevanje rastlin preko listov (Štampar in sod., 2005).

Foliarno gnojimo na podlagi analiz listov ali plodičev, katere analiziramo v različnem stadiju razvoja. Na podlagi vzorčenja listov lahko s foliarnim gnojenjem vplivamo na najbolj primerno oskrbo rastline s hranili v celotni rastni dobi (Štampar in sod., 2005).

Pri rastlinskih vrstah, ki jeseni odvržejo liste, povečanje vsebnosti hranil v drevesih pripomore k boljšemu vegetativnemu razvoju rastline v naslednjem letu (El-Fouly, 2002).

Lobit in sod. (1999) so opravili raziskavo o hitrosti razvoja breskve, glede na dodan dušik v določeni fazi razvoja listov. Opazovali so razvoj poganjkov pri breskvi z dodanim dušikom skozi celotno rastno dobo z namakanjem in razvoj poganjkov brez dodanega dušika. Večina poganjkov se razvije v zaporednih stopnjah. Pogosto se faze izrazito ne ločijo, saj listi ne prenehajo nastajati. Ugotovili so še, da največji delež poganjkov zraste v drugi ali tretji razvojni fazi. Povečana razpoložljivost dušika na začetku razvojne faze vpliva na večje število poganjkov, ki se razvijajo. V zadnji fazi velika razpoložljivost dušika ni vplivala na nastajanje listov, vendar je podaljšala razvojno obdobje drevesa.

2.3.4 Namakanje

Namakanje kmetijskih rastlin je ukrep, s katerim z dodajanjem vode v času suše zagotavljamo količinsko in kakovostno primeren pridelek. Količina dodane vode je odvisna od rastline ter od talnih in podnebnih razmer (Matičič in sod., 1995).

Breskev dobro prenaša sušo, vendar večji pridelek in lepše plodove obrodi tam, kjer je dobro preskrbljena z vodo. Na območjih, kjer gojijo breskve, lahko z namakanjem povečajo pridelek tudi za 50 do 80 % (Gvozdenović in sod., 1988).

(18)

Intenzivni sadovnjaki potrebujejo optimalno oskrbo z vodo skozi celotno rastno dobo. Suša med cvetenjem vpliva na zmanjšano rodnost drevesa, celo zelo malo pomanjkanje vode lahko vpliva na opraševanje in upočasni razvoj celic. Pomanjkanje vode onemogoči normalen razvoj plodov, odsotnost vode v fazi zorenja pa ima negativen vpliv tudi na senzorične lastnosti plodov. Potrebe po namakanju se razlikujejo tudi glede na sorto breskve (Kodrič, 2002).

Pri nas za namakanje breskve uporabljamo pretežno sistem za oroševanje. Med tretjo fazo razvoja plodov je potrebno zagotoviti optimalno preskrbo z vodo, saj v zadnjih nekaj dneh tretje faze na ta način lahko pridobimo tudi do 25 % mase ploda (Štampar, 2006a).

Z namakanjem preprečimo vodni, temperaturni in oksidativni stres pri sadnih rastlinah.

Namakati je potrebno kontinuirano, ne šele takrat, ko se pojavijo znaki stresa (Štampar, 2006a).

Gerardo in sod. (2006) so opravili raziskavo, ali je mogoče ob pomanjkanju vode v tretji fazi razvoja plodov s poletno rezjo in redčenjem plodičev doseči večjo vsebnost vode v drevesu. Pri tem so uporabili zmanjšano poletno rez in standardno poletno rez. Potencial vode v deblu so ovrednotili z vodnim potencialom v deblu. Del poskusa so namakali neomejeno, pri drugem delu je bilo namakanje omejeno v tretji fazi razvoja plodov, dokler se ni opazilo venenje listov. Rezultati so pokazali, da pri neomejenem namakanju in zmanjšani poletni rezi ni bilo izboljšanja vodnega potenciala debla. Pri poskusu z omejenim namakanjem in zmanjšano poletno rezjo se je pokazal večji vodni potencial v deblu za 0,17 MPa, vendar je bila rast plodov slabša v primerjavi s standardno poletno rezjo. Rezultati so pokazali tudi, da zgolj namakanje in rez nista dovolj za normalen razvoj plodov, ampak je drevesu potrebno zagotoviti ustrezno oskrbo z asimilati.

2.3.5 Obiranje plodov

Breskve na drevesu ne dozorevajo vse v istem času, zato jih moramo obirati postopoma.

Termin obiranja določimo na podlagi spremembe osnovne barve ploda v rumenkasto.

Vsaka sorta ima sortno tipično trdoto, ki nam kaže primeren čas za obiranje. Trdoto plodov določamo s penetrometrom. Za takojšno uporabo pustimo breskve na drevesu do užitne zrelosti (Šiško, 1979).

Plodovi so užitno zreli, ko nastane pravilno razmerje med organskimi kislinami, sladkorji in drugimi sestavinami v plodu, ki mu dajejo značilen okus, sočnost in aromo (Jazbec in sod., 1995).

Breskve in nektarine so hitro pokvarljivo sadje. Na sobni temperaturi jih napade gniloba, začnejo se sušiti in mehčati, meso začne rjaveti in plod izgublja na sočnosti. Nizka temperatura skladiščenja zmanjša zorenje in propadanje plodov (Lurie in Crisosto, 2005).

(19)

Reginato in sod. (2007) so v Čilu ocenjevali učinek velikosti drevesa na količino in velikost plodov pri treh sortah nektarin ('Royal Glory', 'Avgust Red' in 'Summer Diamond'). Ugotovili so, da je pri vseh treh sortah optimalno količino pridelka pričakovati pri relativno majhnih obremenitvah dreves. Kjer je manj pridelka, so plodovi večji in kakovostnejši, z večjo obremenitev drevesa se kakovost plodov zmanjša. Prav tako so ocenjevali, kakšna je razlika v pridelku glede na čas obiranja plodov. Analiza je pokazala, da so bili plodovi in pridelek večji pri poznejšem obiranju v primerjavi z zgodnejšim obiranjem. Največje plodove je imela sorta 'Avgust Red' pri poznem obiranju, najmanjše pa sorta 'Royal Glory' pri zgodnjem obiranju.

2.4 KAKOVOST BRESKEV IN NEKTARIN

Kakovost breskve se nanaša na zadovoljstvo potrošnikov, zato je pomembno, da se opredeli na podlagi zahtev potrošnikov. Znanost potrošnikov določa, da je glavno merilo za nakup sadja videz (vidna kakovost). Posebni testi pri potrošnikih so ocenili, da je okus breskve odvisen od ravnovesja sladkorjev, kislin, fenolnih spojin in aromatskih spojin ter povezan s teksturo mesa. Senzorično ocenjevanje plodov je tako edini način za spremljanje in izboljšanje kakovosti sadja (Predieri in sod., 2005).

Preglednica 1: Povprečna kemijska sestava plodov breskve (Sancin, 1988)

Če želijo pridelovalci sadja in trgovci ustreči potrošnikom, morajo najprej razumeti njihove želje. Potrošniki oblikujejo svoje želje o lastnostih sadja, ki vključujejo velikost plodov, barvo, obliko in količino napak. Prav tako je potrošniku pomembna sladkost, sočnost,

Snov Količina

Voda % 82,950

Skupni sladkorji % 9,270

Proste kisline % 0,720

Jabolčna kislina % 0,380

Dušične spojine % 0,990

Beljakovine % 0,720

Ogljikovi hidrati % 10,500

Celuloza % 0,680

Pektini % 0,490

Pepel % 0,580

Vitamin C v mg % 11,000

Vitamin B₁v mg % 0,001

Vitamin B2 v mg % 0,050

Vitamin B₆v mg % 0,030

Železo (Fe) v mg % 1,000

Baker (Cu) v mg % 0,140

Kalorije 45,700

(20)

tekstura in okus sadja. Kakovost sadja določajo potrošniki, vendar je pridelava tega odvisna od pridelovalcev, trgovcev in prevoznikov (Parker in sod., 1991).

Skupino neorganskih snovi sestavljajo plini, voda in rudninske snovi. Med organske snovi spadajo pektinske snovi, sladkorji, beljakovine, aminokisline, maščobe, encimi, vitamini, hormoni, aromatične snovi in rastlinska barvila (Gvozdenović, 1989).

Breskve, ki nam jih ponujajo na trgu, so pogosto slabšega okusa in slabše kakovosti od pričakovanj kupcev. Večja vsebnost polifenolov povzroča grenki in trpki okus ploda ter tako zmanjša kakovost ploda. V manj kakovostnejših sortah je povečana vsebnost glukoze in sorbitola (alkoholni sladkor), medtem ko je v kakovostnejših sortah več fruktoze (Robertson in sod., 1991).

Optimalna vsebnost topnih snovi, ki jo predstavljajo sladkorji, je odvisna od sorte, zrelosti in časa obiranja. Če je vsebnost topnih snovi večja, je kakovost plodov breskev boljša (Kramberger, 2010).

Pred užitno zrelostjo sadja začnejo nastajati v plodu številne koristne presnovne spremembe, ki izboljšujejo kakovost plodov tako za svežo porabo kot tudi za predelavo.

Poteka tudi sinteza in izločanje aromatičnih snovi, ki poleg sladkorjev, organskih kislin in drugih sestavin plodu zboljšujejo kakovost in uporabno vrednost plodov. Količina aromatičnih snovi v plodovih, ki je značilna za vsako sadno vrsto ter posamezno sorto, je razmeroma majhna (Gvozdenović, 1989).

Génard in sod. (1994) so kakovost breskev določali z barvo kožice, trdoto in okusom.

Okus so določali z merjenjem vsebnosti sladkorjev in organskih kislin. Ugotavljali so povezave med parametri pri različnih sortah, gojitvenih oblikah, legah nasada, različnem gnojenju z dušikom in prav tako so jih zanimale razlike med leti. Na osnovi rezultatov poskusa so ugotovili pozitivno povezavo med vsebnostjo saharoze in jabolčne kisline ter negativno povezavo teh dveh spremenljivk s citronsko kislino.

Colarič in sod. (2005) so ocenjevali in primerjali kemijsko sestavo in senzorične lastnosti devetih sort breskev in nektarin. Raziskava je pokazala, da razmerje med sladkorji in organskimi kislinami ter razmerje med citronsko kislino in jabolčno kislino pomembno vpliva na zaznavanje sladkosti ploda. Na aromo vplivajo organske kisline, saharoza, sorbitol in jabolčna kislina. Na okus ploda pomembno vplivajo skupni sladkorji, saharoza, sorbitol ter razmerje med jabolčno in citronsko kislino.

Colarič in sod. (2004) so proučevali vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih 19 sort breskev in nektarin, ki so bili obrani v tehnološki zrelosti v Sadjarskem centru Bilje pri Novi Gorici. Analizirali so sladkorje (fruktozo, glukozo, saharozo in sorbitol) in organske kisline (citronsko, jabolčno, šikimsko in fumarno kislino). Glavni sladkor v plodovih je bil saharoza, med organskimi kislinami pa sta prevladovali jabolčna in citronska kislina.

(21)

Vrednosti fruktoze so bile od 6,76 do 12,97 g/kg, glukoze od 5,43 do 11,11 g/kg, saharoze od 46,14 do 70,07 g/kg in sorbitola od 0,40 do 2,80 g/kg plodov. Vrednosti citronske kisline so bile od 1,71 do 8,34 g/kg, jabolčne od 3,82 do 8,05 g/kg, šikimske od 127 do 809 mg/kg in fumarne kisline od 1,56 do 6,09 mg/kg plodov. Vsebnost skupnih sladkorjev je bila od 61,53 do 93,70 g/kg in skupnih organskih kislin od 7,06 do 14,69 g/kg plodov. Z vidika vsebnosti sladkorjev in organskih kislin ter njunega optimalnega razmerja priporočajo od preizkušenih sort sorte 'Françoise', 'Orion', 'Venus', 'Roza' in '325 x A/8'.

Belo mesnate nektarine so slabše kakovosti kot rumeno mesnate, zato so potrošniki bolj naklonjeni rumeno mesnatim, saj so plodovi okusnejši in večji (Bellini, 1996).

Osnovna barva ploda se do obiranja zelo počasi spreminja. Zelena barva izhaja iz klorofilov a in b, ki sta v kožici plodov v razmerju 3:1. Količina klorofila je odvisna od sorte, prehrane, bujnosti in rodnosti (Gvozdenović, 1989).

Zeleni plodovi opravljajo fotosintezo, z zorenjem pa izgubljajo zeleno barvo in s tem tudi klorofil, ki ga zamenjajo barvila, kot so antociani, karotenoidi in flavonoidi. Karotenoidi so oranžni, rumeni ali rdečkasti, breskvam pa prispevajo oranžne odtenke. Antociani in flavonoidi dajejo breskvam in nektarinam rumeno in rdečo obarvanost (Swanson, 1993;

Sastry in Sastry, 1993).

Osnovni cilj žlahtniteljev pri vzgoji novih sort sadnih rastlin je kakovostna sorta, v smislu dobrih pridelovalnih lastnostih (dobra in redna rodnost, zgoden vstop v rodnost, odpornost proti škodljivcem in boleznim, dobra skladiščna sposobnost) in pomoloških lastnostih (atraktivna oblika, prikupna barva, dober okus, sočnost, velika čvrstost) (Godec, 2008).

Trandafirescu in sod. (2007) so v jugovzhodni Romuniji raziskovali gensko odpornost breskve in nektarine na glivo Taphrina deformans (breskova kodravost), ki povzroča kodravost listov. Ocenili so 855 genotipov breskev in nektarin različnega geografskega izvora. Ugotovili so, da so genetsko odporne sorte 'Bella di Roma', 'Catherine Sel.1', 'Golden Jubilee', 'Hardired', 'Filip', 'Frumoasa litoralului', 'Stark Saturn' in 'Creola'.

(22)

3 MATERAL IN METODE DELA

3.1 LOKACIJA

Sadjarski center Bilje, ki je bil ustanovljen za proučevanje koščičastih sadnih vrst leta 1993, se nahaja v spodnji Vipavski dolini. Glavna dejavnost je oskrba drevesničarjev z matičnim sadilnim materialom, uvajanjem novih sort in podlag, tehnološki poskusi, sodelovanje s sorodnimi ustanovami doma in v tujini ter izobraževanjem na vseh ravneh.

Za namen proučevanja imajo 6 ha zemljišč (Sadjarski center Bilje, 2014).

3.2 KLIMATSKE RAZMERE

Med cvetenjem in oploditvijo ima vreme odločujoč vpliv na količino in kakovost oplojenih cvetov, prav tako temperature med cvetenjem odločilno vplivajo na prihajajoč pridelek.

Za predstavitev klimatskih razmer v Biljah smo vzeli podatke za hidrometeorološko postajo Bilje pri Novi Gorici, in sicer naslednje parametre: povprečno mesečno temperaturo zraka in povprečno mesečno količino padavin za tridesetletno obdobje ter obdobje od leta 1991 do 2006 ter leto 2012, v katerem smo spremljali poskus.

3.2.1 Klimatske razmere v obdobju 1961–1990

V 30-letnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka na hidrometeorološki postaji Bilje 11,8 °C. Julij je bil najtoplejši mesec s povprečno mesečno temperaturo 21,4

°C. Najnižja povprečna mesečna temperatura je bila januarja, in sicer 2,7 °C.

V dolgoletnem obdobju 1961-1990 je bila povprečna letna količina padavin 1456 mm.

Največ padavin je bilo novembra, 150 mm, najmanj pa februarja, 93,2 mm (Klimatski podatki …, 2014).

3.2.2 Klimatske razmere v obdobju 1991–2006

V obdobju 1991–2006 je bila povprečna letna temperatura zraka na hidrometeorološki postaji Bilje 12,6 °C. Tudi v tem obdobju je bil najtoplejši mesec julij s povprečno dnevno temperaturo 22,6 °C. Najnižja povprečna mesečna temperatura pa je bila januarja, in sicer 3,2 °C (Povzetki …, 2014).

V obdobju 1991–2006 je bila povprečna letna količina padavin 1422,8 mm. Največ padavin je bilo septembra, 190,1 mm, najmanj pa februarja, 58,8 mm (Povzetki …, 2014).

(23)

3.2.3 Klimatske razmere v letu 2012

Leta 2012, v katerem je potekal poskus, je bila povprečna letna temperatura 13,3 °C.

Najvišja povprečna mesečna temperatura je bila julija, 24,6 °C, najnižja pa februarja, 1,4

°C. V letu 2012 je bilo 1376,7 mm padavin, največ padavin je bilo oktobra, 360,4 mm, najmanj pa marca, 4,2 mm (Mesečni …, 2012).

Slika 1: Povprečna mesečna količina padavin (mm) za obdobje 1961–1990, 1991–2006 in leto 2012 za hidrometeorološko postajo Bilje (Klimatski podatki …, 2014; Povzetki …, 2014; Mesečni …, 2012)

Slika 2: Povprečne mesečne temperature zraka (°C) za obdobje 1961–1990, 1991–2006 in leto 2012 za hidrometeorološko postajo Bilje (Klimatski podatki …, 2014; Povzetki …, 2014; Mesečni …, 2012)

(24)

Iz slike 1 je razvidno, da so bile padavine v letu 2012 količinsko zelo neenakomerno razporejene. Najmanj padavin je bilo marca in avgusta.

Iz slike 2 je razvidno, da so bile temperature zraka v letu 2012 višje v primerjavi z obdobjem 1961–1990 in 1991–2006.

3.3 ZNAČILNOSTI TAL

Območje Sadjarskega centra Bilje spada v kartografsko enoto evtrična rjava tla, ki so nastala na ledenodobnih peščeno prodnatih nanosih rek. Tukaj so tla lahka, rodovitna, srednje humusna, glinasto peščena z grudičasto strukturo. Zaradi skeletnih in plitvejših tal je nujno potrebno namakanje (Bandelj, 1998).

3.4 MATERIAL

3.4.1 Podlaga 'GF 677'

To podlago so vzgojili v Grande Ferrade v Franciji in je križanec med breskvijo (Prunus persica L.) in mandljem (Prunus amygdalus L.). Odporna je na sušo, ogorčice in ima dobro skladnost z večino žlahtnih sort (Sancin, 1988) in je pri nas najbolj razširjena podlaga (Hudina in sod., 2010; De Salvador in sod., 2002).

Podlaga dobro prenaša sajenje na isto mesto in bazična tla, ne prenaša pa težkih tal, kjer zastaja voda (Kofol in sod., 2009). Rastline cepljene na podlago 'GF 677' imajo srednje bujno rast. Podlaga požene močne korenine, ki so dobro odporne na škodljivce in bolezni (Fasolo in sod., 1987).

3.4.2 Sorta 'Kaweah'

Breskev sorte 'Kaweah' je nastala z večkratnim križanjem. Sorta se trži pod imenom 'Kaweah', njeno pravo ime pa je 'Zainory'. Vzgojil jo je Zaiger v Kaliforniji. V pridelavi je od leta 2002.

Je rumeno mesnata breskev in je cepka – meso se lahko loči od koščice. Plodovi so praviloma okrogle oblike, simetrični, lahko pa se pojavijo plodovi tudi bolj trikotne oblike.

To se lahko zgodi pri prezgodnjem obiranju, neprimernem redčenju in na tanjših vejah. 70

% do 90 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva, ki se sveti. Meso je rumene barve, čvrsto, dobrega, harmoničnega, sladko kislega okusa in je aromatično. Rodnost sorte je velika, prevladujejo pa plodovi velikostnega razreda A do AA (CRPV, 2014).

Sorta cveti srednje zgodaj in zori 41 dni za sorto 'Redhaven'. Drevo je srednje bujne rasti in zahteva srednje intenzivno rez. Če želimo, da plodovi dosežejo lepo rdečo krovno barvo, moramo opraviti tudi poletno rez. Občutljiva je na sadno gnilobo (Monilinia fructigena), če so med dozorevanjem plodov ugodne razmere za njen razvoj (CRPV, 2014).

(25)

V letu 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Kaweah' začela cveteti 22. marca. Obirali smo jo med 30. avgustom in 5. septembrom.

3.4.3 Sorta 'Rich May'

Breskev sorte 'Rich May' je nastala s križanjem. Vzgojil jo je Zaiger v Kaliforniji. Sorta cveti srednje zgodaj in zori 33 dni za sorto 'Redhaven', zori pa zelo zgodaj. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A. Plodovi so okrogli do rahlo podolgovati (CRPV, 2014).

Carlos in sod. (2006) so ocenjevali organoleptične lastnosti 23 sort breskev in 26 sort nektarin. Sorte so razdelili v štiri skupine: sladke, kisle, intenziven okus breskve ali nektarine in intenzivna aromatičnost sorte. Sorto 'Rich May' so uvrstili v skupino kislih breskev.

Leta 2012, ko smo izvajali poskus, je sorta 'Rich May' začela cveteti 20. marca. Obirali smo jo med 13. in 18. junijem.

3.4.4 Sorta 'Rubirich'

Breskev sorte 'Rubirich' je nastala z večkratnim križanjem. Sorta se trži pod imenom 'Rubirich', njeno pravo ime pa je 'Zainoar'. Vzgojil jo je Zaiger v Kaliforniji.

Sorta bujno cveti in zori 13 dni za sorto 'Redhaven'. Je rumeno mesnata sorta. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A-AA. Imajo intenzivno temno rdečo krovno barvo, ki prekriva 90–100 % ploda. Meso je kislega okusa (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Rubirich' začela cveteti 20. marca. Obirali smo jo med 27. junijem. in 2. julijem.

3.4.5 Sorta 'Red Moon'

Je rumeno mesnata sorta breskve. Naredi zelo dober cvetni nastavek in rodi obilno.

Plodovi so velikostnega razreda A (CRPV, 2014).

V letu 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Red Moon' začela cveteti 21. marca.

Obirali smo jo med 23. in 25. julijem.

3.4.6 Sorta 'Crizia'

Breskev sorte 'Crizia' je nastala s križanjem sort 'Belfiore' x 'Lisbeth'. Vzgojil jo je Liverani, Italija. Imetnik sorte je CRPV (Centro Ricerche Produzioni Vegetali). V pridelavi je od leta 2000.

(26)

Je belo mesnata sorta in kostenica – meso se ne loči od koščice. Plodovi so okroglo sploščeni, včasih tudi asimetrični. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A. 80 % do 90 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva. Meso je čvrsto, rahlo aromatično in srednje okusno. Rodnost je srednje velika. Sorta cveti srednje zgodaj in zori 14 dni pred sorto 'Redhaven'. Drevo je srednje bujne rasti z razprto rastjo vej, ki ga je enostavno gojiti v različnih gojitvenih oblikah (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Crizia' začela cveteti 18. marca. Obirali smo jo med 27. junijem in 6. julijem.

3.4.7 Sorta 'Laura'

Nektarina sorte 'Laura' je nastala s prosto oprašitvijo sorte 'Lara'. Vzgojil jo je Bubani v Italiji, ki je tudi lastnik sorte. V pridelavi je od leta 1995.

Je rumeno mesnata sorta in kostenica – meso se ne loči od koščice. Prevladujejo okrogli plodovi velikostnega razreda A do B. 60 % do 80 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva. Meso je aromatično, harmoničnega okusa in srednje sočno. Pri peclju plodovi radi prezorijo. Rodnost je stalna in velika, če se izvaja rez, kjer se na drevesu pustijo močne rodne šibe in v kolikor se izvaja redčenje plodov. Sorta cveti srednje zgodaj in zori 15 dni pred sorto 'Redhaven'. Drevo je srednje bujne rasti in primerno za nagnjene terene in tla, ki so srednje rodovitna (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Laura' začela cveteti 18. marca. Obirali smo jo med 27. junijem in 6. julijem.

3.4.8 Sorta 'Guerriera'

Nektarina sorte 'Guerriera' je v pridelavi od leta 1998. Imetnik sorte je General fruit, Italija.

Je rumeno mesnata, polkostenica. Plodovi so podolgovate oblike in veliki, delež mesa je velik. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A do AA. 80 % do 90 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva. Če se redno izvaja redčenje in poletna rez, so plodovi enakomerno in lepo obarvani s sijajno in bleščeče rdečo barvo. Sorta je bila razširjena zaradi velike rodnosti in lepe obarvanosti plodov. Okus je rahlo kiselkast in dober. Sorta cveti srednje pozno in zori 3 dni za sorto 'Redhaven' (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Guerriera' začela cveteti 21. marca. Obirali smo jo med 23. in 25. julijem.

3.4.9 Sorta 'Amiga'

Nektarina sorte 'Amiga' je nastala s prosto oprašitvijo sorte 'Venus'. Vzgojil jo je Minguzzi v Italiji, ki je tudi lastnik sorte. V pridelavi je od leta 2001. Je rumeno mesnata sorta in

(27)

kostenica – meso se ne loči od koščice. Plodovi so okroglo podolgovate oblike in asimetrični. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A do AA. 80 % do 90 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva. Meso je čvrsto, rahlo kislega okusa in sočno. Sorta cveti srednje pozno in zori 8 dni za sorto 'Redhaven'. Rodnost je nestalna in dobra. Sorta je občutljiva na spomladansko pozebo. Drevo je srednje bujne rasti z velikim rodnim nastavkom, če se redno izvaja redčenje in se plodove ne obere prehitro (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Amiga' začela cveteti 21. marca. Obirali smo jo med 23. in 25. julijem.

3.4.10 Sorta 'Maria Lucia'

Nektarina sorte 'Maria Lucia' je nastala s križanjem sort ('Maria Aurelia' x 'California') x 'Snow Queen'. Imetnik sorte je Ansaloni Vivai, S Lazzaro di Savena (BO) in Vivai Delmonte G. in V., Brisighella (RA), Italija. V pridelavi je od leta 2000.

Je belo mesnata sorta in kostenica – meso se ne loči od koščice. Plodovi so okroglo podolgovate oblike, ki so včasih lahko tudi nepravilne oblike. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A in B. 70 % do 80 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva.

Če poleti ne opravimo zelene rezi in redčenja, je krovna barva manj intenzivna in plodovi drobni. Rodnost je zelo velika. Meso je aromatično, sočno in harmoničnega okusa. Sorta cveti srednje pozno in zori 19 dni pred sorto 'Redhaven'. Drevo je pokončne in bujne rasti (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Maria Lucia' začela cveteti 20. marca.

Obirali smo jo med 27. junijem in 6. julijem.

3.4.11 Sorta 'Silver Giant'

Nektarina sorte 'Silver Giant' je nastala s križanjem sort 'Caldesi 2000' x 'Spring Red'.

Vzgojil jo je Ossani v Italiji. V pridelavi je od leta 1999. Je belo mesnata sorta in je cepka – meso se lepo loči od koščice. Plodovi so okrogli do podolgovate oblike, izdolženi z manjšo prisotnostjo rje. Prevladujejo plodovi velikostnega razreda A do AA. 50 % do 70 % ploda prekriva intenzivno rdeča krovna barva, ki je lepo porazdeljena po plodu, če se je izvajalo redčenje in poletna rez. Meso je harmoničnega okusa, sočno, srednje čvrsto. Sorta cveti srednje pozno in zori 33 dni za sorto 'Redhaven'. Rodnost je nestalna. Drevo je srednje bujne rasti. Občutljiva je na nizke temperature med cvetenjem (CRPV, 2014).

Leta 2012, ko smo opazovali poskus, je sorta 'Silver Giant' začela cveteti 20. marca.

Obirali smo jo med 24. in 30. avgustom.

(28)

3.5 METODE DELA 3.5.1 Zasnova poskusa

Marca 2006 je bilo v Sadjarskem centru Bilje posajenih 10 novih sort breskev in nektarin.

Rumeno mesnate sorte breskev: 'Kaweah', 'Rubirich', 'Rich May' in 'Red Moon'; belo mesnata sorta breskev: 'Crizia'; rumeno mesnate sorte nektarine: Guerriera', 'Laura' in 'Amiga'; belo mesnate sorte nektarin: 'Silver Giant' in 'Maria Lucia'. Cepljene so bile na podlago 'GF 677', razdalja sajenja je 4 x 2 m, gojitvena oblika je vretenast grm.

Opazovanje poskusa se je začelo leta 2008. Poskus smo spremljali leta 2012.

3.5.2 Spremljanje fenofaze cvetenja

Leta 2012 smo na vseh drevesih spremljali začetek, vrh in konec cvetenja. Začetek cvetenja nastopi, ko je odprtih 10 % cvetov. Vrh cvetenja je, ko je odprtih večina cvetov na drevesu in začnejo odpadati prvi venčni listi. Konec cvetenja je, ko odpade večina venčnih listov. Zabeležili smo podatke za vsako drevo posebej.

3.5.3 Meritve dreves

Meritev obsega debla (cm) smo izvedli 20 cm nad cepljenim mestom. Meritve smo opravili z merilnim trakom. Iz obsega debla smo izračunali površino preseka debla (TCSA – trunk cross section area).

TCSA (površina preseka debla) = o²/ 4π … (1)

o – obseg debla

Izmerili smo tudi višino debla (cm), dimenzije krošnje (širino krošnje (cm), globino krošnje (cm), višino krošnje (m) in polmer krošnje (m)) in višino celega drevesa (cm). Iz teh meritev smo izračunali volumen drevesa (V) po formuli:

V (m³) = π r²v / 3 … (2) V – volumen drevesa (m³)

r – polmer krošnje (m) v – višina krošnje (m) 3.5.4 Obiranje in pridelek

Obiranje smo za vsako sorto izvedli dvakrat. Plodove smo ločeno obirali iz vsakega drevesa v svoj zaboj, jih prešteli ter stehtali ter tako ugotavljali pridelek za vsako sorto posebej.

(29)

Ob vsakem obiranju smo stehtali pridelek ter tako izračunali koliko kilogramov je na posameznem drevesu. Iz pridelka na drevo in znanega števila dreves smo za vsako sorto izračunali pridelek v tonah na hektar.

Izračunali smo učinek rodnosti (kg/cm²).

Učinek rodnosti (kg/cm²) = pridelek na drevo (kg) / površina preseka debla (cm²) … (3) Izračunali smo kapaciteto rodnosti (kg/m³).

Kapaciteta rodnosti (kg/m³) = pridelek na drevo (kg) / volumen krošnje (m³) … (4) 3.5.5 Meritve plodov v laboratoriju

Laboratorijske analize smo opravili v laboratoriju Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti. Izmerili smo dimenzije plodov (širina, višina, debelina) v mm, maso (g), trdoto (kg/cm²), osnovno barvo (L, a, b, C, h^o), krovno barvo (L, a, b, C, h^o), skupne kisline (g/100 g), suho snov (%) ter pH.

Višino, širino in debelino plodov smo merili s pomičnim kljunastim merilom. Maso plodov smo tehtali z elektronsko tehtnico.

Osnovno in krovno barvo kožice plodov smo merili s kolorimetrom. Kolorimeter je naprava, ki jo uporabljamo za merjenje količine svetlobe absorbirane pri določeni valovni dolžini, ki se nahaja v vidnem spektru elektromagnetnega valovanja. Človeško oko zazna vsako barvo kot kombinacijo rumene, rdeče in modre barve. Kolorimeter barvo vzorca razdeli na tri dele, ki jih predstavi s točko v določenem koordinatnem sistemu in poda rezultat v L*, a*, b* koordinatah, s katerimi določamo barvo.

L* parameter določa svetlost. Maksimalna vrednost je 100 (svetlejše živilo), minimalna pa 0 (temnejše živilo).

a* parameter določa intenzivnost rdeče barve v pozitivnem območju ter zelene barve v negativnem območju.

b* parameter v pozitivnem območju predstavlja intenzivnost rumene barve, negativni pa intenzivnost modre barve. Parametra a* in b* nimata specifične številske omejitve (Hunter lab color scale, 1996; Rocha in Morais, 2003).

Parameter C*, ki ga prav tako določi kolorimeter pomeni nasičenost barve. Večja je vrednost parametra C*, bolj je barva intenzivna. Pri parametru h° so vrednosti od 0° do 360°. Vrednost 0° predstavlja rdečo barvo, 90° rumeno, 180° zeleno in 270° modro barvo (Veberič in sod., 2007)

(30)

Slika 3: Barvni spekter s parametri L*, a* in b* (Hunter lab color scale, 1996)

Trdoto mesa smo merili z namiznim penetrometrom. Na vsakem plodu smo naredili štiri meritve. Najprej smo odstranili kožico ter nato izmerili trdoto. Za merjenje trdote breskev in nektarin smo uporabili bat debeline 8 mm. Rezultati so izraženi v kg/cm².

Vsebnost suhe snovi v plodu smo določali z digitalnim refraktometrom. Iz ploda smo iztisnili nekaj soka direktno na meritveno stekelce refraktometra in odčitali izmerjeno vrednost (%).

Vsebnost skupnih kislin smo avtomatsko določili s pomočjo titratorja Titrino 716, s titracijo z 0,1 N NaOH. Titrirali smo 10 g vzorca breskovega soka. Rezultat smo dobili v mg/100 g vzorca. Izmerili smo tudi pH vrednost soka breskev.

3.5.6 Obdelava podatkov in statistična analiza

Podatke smo statistično obdelali z metodo ANOVA, s programom Statgraphics Plus ter s programom MS Excel 2007. Statistično značilne razlike med obravnavanji smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA) in HSD testom. Statistično značilne razlike smo upoštevali s 95 % zaupanjem in jih označili z različnimi črkami. Vrednosti označene z enako črko se statistično ne razlikujejo (p=0,05). Rezultati so predstavljeni v preglednicah (povprečne vrednosti, standardna napaka in statistični razred) in slikah (povprečne vrednosti, intervali napak s standardno napako in statistični razred).

(31)

4 REZULTATI

4.1 OBSEG DEBLA

Preglednica 2: Povprečni obseg debla (cm) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Obseg debla Statistični razred 'Amiga' 30,38 ± 1,04 bc

'Crizia' 31,20 ± 1,05 abc 'Guerreira' 31,36 ± 0,62 abc 'Kaweah' 32,58 ± 0,62 abc 'Laura' 33,91 ± 1,22 abc 'Maria Lucia' 28,57 ± 1,70 c 'Red Moon' 37,20 ± 2,40 a 'Rich May' 33,41 ± 0,47 abc 'Rubirich' 34,42 ± 0,64 ab 'Silver Giant' 35,42 ± 1,69 a

Iz preglednice 2 je razvidno, da so med sortami statistično značilne razlike v poprečnem obsegu debla. Statistično značilne razlike so med sortami 'Red Moon' (37,20 cm) in 'Silver Giant' (35,42 cm), ki imata največji povprečni obseg debla ter sortama 'Maria Lucia' (28,57 cm) in 'Amiga' (30,38 cm), ki imata najmanjši povprečni obseg debla. Med sortami 'Crizia', 'Guerreira', 'Kaweah', 'Laura' in 'Rich May' ni statistično značilnih razlik v povprečnem obsegu debla. Sorte 'Maria Lucia', 'Amiga', 'Kaweah', 'Crizia', 'Guerriera' so imele povprečni obseg debla pod 33 cm.

Slika 4: Povprečni obseg debla (cm) in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

(32)

Iz slike 4 je razvidno, da je povprečni obseg debla največji pri sortah 'Red Moon' in 'Silver Giant', med katerima ni statistično značilnih razlik. Najmanjši povprečni obseg debla ima sorta 'Maria Lucia'.

4.2 VOLUMEN DREVESA

Preglednica 3: Povprečni volumen drevesa (m³) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Volumen drevesa (m³) Statistični razred

'Amiga' 2,71 ± 0,19 a

'Crizia' 2,61 ± 0,29 a

'Guerreira' 2,58 ± 0,12 a

'Kaweah' 2,71 ± 0,15 a

'Laura' 3,29 ± 0,20 a

'Maria Lucia' 3,17 ± 0,42 a

'Red Moon' 3,80 ± 0,43 a

'Rich May' 3,22 ± 0,19 a

'Rubirich' 3,03 ± 0,14 a

'Silver Giant' 3,07 ± 0,34 a

Največji povprečni volumen drevesa ima sorta 'Red Moon' (3,80 m³). Najmanjši povprečni volumen drevesa ima sorta 'Guerreira' (2,58 m³). Med sortami ni statistično značilnih razlik v povprečnem volumnu dreves, kar je razvidno tudi iz slike 5.

Slika 5: Povprečni volumen drevesa (m³) in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

(33)

4.3 FENOFAZE CVETENJA IN ZORENJA

Preglednica 4: Fenološka opazovanja (začetek, vrh in konec cvetenja), ocena nastavka cvetov ter čas obiranja posamezne sorte; Bilje, 2012

Breskve in nektarine so leta 2012 cvetele od 18. marca do 2. aprila. Najzgodnejši po začetku cvetenja sta bili sorti 'Crizia' in 'Laura'. Zadnja je začela cveteti sorta 'Kaweah', ki je cvetela najdlje. Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so breskve in nektarine cvetele srednje dobro, razen sorte 'Maria Lucia', kjer je bila ocena cvetnega nastavka 5,0. Najslabši cvetni nastavek sta imeli sorti 'Rich May' in 'Rubirich', in sicer 2,0.

Leta 2012 je bila najzgodnejša po času zorenja sorta 'Rich May', ki smo jo obirali med 13.

in 18. junijem. Najpoznejši po času zorenja sta bili sorti 'Kaweah', ki smo jo obirali med 30. avgustom in 5. septembrom, ter 'Silver Giant', ki smo jo obirali od 24. do 30. avgusta.

Sorta

Cvetenje

Ocena cvetnega

nastavka Zorenje

začetek vrh konec

Breskev

'Rich May' (R) 20. 3. 2012 23. 3. 2012 30. 3. 2012 2,0 13. - 18. 6. 2012 'Rubirich' (R) 20. 3. 2012 24. 3. 2012 30. 3. 2012 2,0 27. 6. - 2. 7. 2012 'Red Moon' (R) 21. 3. 2012 24. 3. 2012 2. 4. 2012 4,7 23. – 25. 7. 2012 'Kaweah' (R) 22. 3. 2012 25. 3. 2012 3. 4. 2012 3,0 30. 8. - 5. 9. 2012 'Crizia' (B) 18. 3. 2012 21. 3. 2012 30. 3. 2012 3,2 27. 6. - 6. 7. 2012

Nektarina

'Laura' (R) 18. 3. 2012 21. 3. 2012 30. 3. 2012 4,5 27. 6. - 6. 7. 2012 'Guerriera' (R) 21. 3. 2012 24. 3. 2012 2. 4. 2012 4,6 23. – 25. 7. 2012 'Amiga' (R) 21. 3. 2012 24. 3. 2012 2. 4. 2012 4,3 23. – 25. 7. 2012 'Maria Lucia' (B) 20. 3. 2012 23. 3. 2012 1. 4. 2012 5,0 27. 6. - 6. 7. 2012 'Silver Giant' (B) 20. 3. 2012 23. 3. 2012 30. 3. 2012 3,7 24. - 30. 8. 2012

(34)

'Rich may' 'Rubirich' 'Red moon'

'Kaweah' 'Crizia' 'Laura' 'Guerriera'

'Amiga' 'Maria Lucia'

'Silver Giant'

Legenda: začetek cvetenja vrh cvetenja konec cvetenja

25.3.2012

Nektarina

1.4.2012 5.4.2012

Breskev

18.3.2012

Slika 6: Čas (začetek, vrh in konec) cvetenja posameznih sort; Bilje,

'Rich may' 'Rubirich' 'Red moon' 'Kaweah' 'Crizia' 'Laura' 'Guerriera' 'Amiga' 'Maria Lucia' 'Silver Giant'

Nektarina

13.6.2012 1.7.2012 1.8.2012 1.9.2012

Breskev

Slika 7: Čas obiranja posameznih sort; Bilje, 2012

Iz slike 6 in slike 7 je razvidno, da sorte breskev in nektarin zelo različno zorijo v primerjavi s časom cvetenjem. Iz slike 4 je razvidno, da so sorte 'Rubirich', 'Crizia', 'Laura' in 'Maria Lucia' začele zoreti isti dan (27. 6. 2012). Tudi sorte 'Red Moon', 'Guerriera' in 'Amiga' so začele zoreti na isti dan, in sicer 23. 7. 2012.

(35)

Prvi sta cveteli sorti 'Crizia' in 'Laura', zadnja je začela cveteti sorta 'Kaweah'.

4.4 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO

Preglednica 5: Povprečno število plodov na drevo ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Število plodov/drevo Statistični razred

'Amiga' 51,80 ± 5,93 bcd

'Crizia' 55,08 ± 10,23 bcd

'Guerreira' 43,29 ± 3,11 d

'Kaweah' 81,75 ± 8,49 bc

'Laura' 151,46 ± 15,82 a

'Maria Lucia' 97,50 ± 19,67 b

'Red Moon' 38,75 ± 5,62 bcd

'Rich May' 33,81 ± 3,34 d

'Rubirich' 42,00 ± 5,54 d

'Silver Giant' 50,09 ± 5,69 cd

Sorta 'Laura' (151,46) je imela največje število plodov na drevo in se statistično značilno razlikuje od vseh ostalih sort (preglednica 5). Sledi ji sorta 'Maria Lucia' (97,50).

Povprečno najmanjše število plodov na drevo so imele sorte 'Guerreira', 'Rich May' in 'Rubirich', ki se pa statistično značilno ne razlikujejo od sort 'Silver Giant', 'Red Moon', 'Crizia' in 'Amiga'.

Slika 8: Povprečno število plodov na drevo in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

(36)

Iz slike 8 je razvidno, da je največje povprečno število plodov na drevo imela sorta 'Laura' (151 plodov/drevo), najmanjše število plodov je imela sorta 'Rich May' (33 plodov/drevo).

4.5 PRIDELEK NA DREVO

Preglednica 6: Povprečni pridelek na drevo (kg/drevo) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Pridelek (kg) Statistični razred

'Amiga' 8,65 ± 1,11 bc

'Crizia' 6,16 ± 1,02 cd

'Guerreira' 6,70 ± 0,38 cd

'Kaweah' 12,28 ± 1,38 b

'Laura' 18,89 ± 1,86 a

'Maria Lucia' 12,45 ± 2,26 b

'Red Moon' 6,10 ± 0,97 bcd

'Rich May' 3,86 ± 0,41 d

'Rubirich' 5,21 ± 0,67 dc

'Silver Giant' 8,67 ± 0,92 bc

Iz preglednice 6 je razvidno, da so med sortami statistično značilne razlike v povprečnem pridelku na drevo (kg). Največji povprečni pridelek na drevo ima sorta 'Laura' (18,89 kg), ki se statistično značilno razlikuje od ostalih sort. Sledita ji sorti 'Maria Lucia' (12,45 kg) in 'Kaweah' (12,28 kg), ki se statistično značilno ne razlikujejo od sort 'Amiga' in 'Silver Giant' in 'Red Moon'. Najmanjši povprečni pridelek na drevo je imela sorta 'Rich May', in sicer 3,86 kg.

Slika 9: Povprečni pridelek na drevo (kg/drevo) in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

(37)

Iz slike 9 je razvidno, da ima najmanjši povprečni pridelek na drevo sorta 'Rich May', ki se statistično značilno ne razlikuje od sort 'Crizia', 'Guerreira', 'Red Moon' in 'Rubirich'.

4.6 PRIDELEK NA HEKTAR

Preglednica 7: Povprečni pridelek na hektar (t/ha) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Pridelek (t/ha) Statistični razred

'Amiga' 10,82 ± 1,39 bc

'Crizia' 7,69 ± 1,27 cd

'Guerreira' 8,39 ± 0,48 cd

'Kaweah' 15,36 ± 1,72 b

'Laura' 23,62 ± 2,33 a

'Maria Lucia' 15,58 ± 2,83 b

'Red Moon' 7,63 ± 1,21 bcd

'Rich May' 4,83 ± 0,51 d

'Rubirich' 6,52 ± 0,84 cd

'Silver Giant' 10,85 ± 1,14 bc

Iz preglednice 7 je razvidno, da so med sortami statistično značilne razlike v povprečnem pridelku na hektar. Največji povprečni pridelek na hektar ima sorta 'Laura' (23,62 t/ha), ki se statistično značilno razlikuje od vseh ostalih sort. Sledita ji sorti 'Maria Lucia' (15,58 t/ha) in 'Kaweah' (15,36 t/ha). Najmanjši povprečni pridelek na hektar ima sorta 'Rich May' (4,83 t/ha), ki se pa statistično značilno ne razlikuje od sort 'Crizia', 'Guerreira', 'Red Moon' in 'Rubirich'.

(38)

Slika 10: Povprečni pridelek na hektar (t) in standardna napaka pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Iz slike 10 in preglednice 7 je razvidno, da ima najmanjši povprečni pridelek na hektar sorta 'Rich May'. Največji povprečni pridelek na hektar ima sorta 'Laura', sledijo ji sorti 'Kaweah' in 'Maria Lucia'.

4.7 UČINEK RODNOSTI

Učinek rodnosti smo izračunali tako, da smo pridelek na drevo (kg/drevo) delili s TCSA (površina preseka debla (cm²)).

Preglednica 8: Povprečni učinek rodnosti (kg/cm²) ± standardna napaka in statistični razred pri sortah breskev in nektarin; Bilje, 2012

Sorta Učinek rodnosti (kg/cm²) Statistični razred

'Amiga' 0,123 ± 0,015 bcd

'Crizia' 0,079 ± 0,012 cde

'Guerreira' 0,087 ± 0,005 cde

'Kaweah' 0,147 ± 0,019 abc

'Laura' 0,207 ± 0,019 a

'Maria Lucia' 0,207 ± 0,049 ab

'Red Moon' 0,055 ± 0,010 cde

'Rich May' 0,044 ± 0,005 e

'Rubirich' 0,055 ± 0,006 de

'Silver Giant' 0,105 ± 0,028 cde

Največji učinek rodnosti je imela sorta 'Laura' (0,207 kg/cm²), ki se statistično značilno ni razlikovala od sort 'Maria Lucia' (0,207 kg/cm²) in 'Kaweah' (0,147 kg/cm²). Najmanjši učinek rodnosti je imela sorta 'Rich May' (0,044 kg/cm²), ki se je statistično značilno razlikovala od sort 'Amiga', 'Kaweah', 'Laura' in 'Maria Lucia'.