Summary

(1)

1. Zgodovina Kolizeja ^[1]

Kolizej je zgradil avstrijski arhitekt in tovarnar Josef Benedikt Withalm, ki je pri{el iz Gradca v Ljubljano leta 1840 na povabilo mestnega `u- pana J. Hradeckyga, da bi postavil stavbo za voja{ka stanovanja. Mest- na ob~ina je Withalmu dala stavbi{~e zastonj, to je bila opu{~ena gramoznica tedaj zunaj mesta, in gradnja se je za~ela leta 1845. Stav- ba je bila glede na velikost kon~a- na v rekordnem ~asu pozimi leta 1847. Nastala je po zgledu sedem let starej{ega Kolizeja (Coliseum) v Gradcu, ki danes ne stoji ve~.^[²^]Od- prtje Kolizeja je bilo na silvestrovo leta 1845, dva dni pozneje so ga za-

prli, da so lahko kon~ali vsa dela, in ga znova odprli 16. maja.

Kolizej je v prvi vrsti uporabljala vojska, ki se je selila iz Avstrije prek Ljubljane v Italijo. V stavbi je lahko preno~evalo do 3000 vojakov. S tem so bili prebivalci odre{eni dol`nosti omogo~anja preno~i{~ avstrijskim vojakom. Withalm, vojska in mesto so imeli bogato korespondenco zaradi stalnih medsebojnih zahtev tako vojske kot lastnika. To je `e vse od za~etka povzro~ilo prezidave in preureditve. Preostala ponudba v Kolizeju je bila precej pestra. Ljudje so zahajali vanj na razne plesne in glasbene prireditve ter proslave, zbi- rali so se v pivnici in restavraciji.

Tudi okolica je bila zelo urejena.

Glavni vhod v gostilno je bil s Koli-

zejske (danes Puharjeve ul.), s Ce- lov{ke je vodil vhod v koridor poleg gostilne. Zraven gostilne so bili te- rasa za goste ter vrtovi za sprehod.

V plesni dvorani, ki je imela tri ga- lerije, so prirejali pustne zabave, lo- terije, razstave, karnevale starih ob- lek, modne revije, igrala je kolizej- ska godba v gra{kih uniformah.

Ob dograditvi je bil Kolizej dale~

najve~ja stavba v Ljubljani, namenjena zabavi. Prva ve~ja stavba v njegovi bli`ini je bila leta 1851 zgrajena evangeli~anska cerkev.

Kolizej je bil takrat dale~ od mestnega sredi{~a, kljub temu pa je bil dobro prometno povezan in je bil del ljubljanskega `ivljenja. Bil je v bli`ini ceste za Celovec, z nasadi pa je bil povezan tudi s Tivolijem.

letnik 16, {t. 2/05

URBANI IZZIV

70

Iva FERLINC

Kolizej: Ru{itev ali prenova?

Vro~a tema preteklega leta na podro~ju arhitektur- nega in urbanisti~nega na~rtovanja je vsekakor projekt za Novi Kolizej. Z menjavo lastnika, se pra- vi podjetja Kolizej, je propadajo~a stavba v sre- di{~u Ljubljane postala predmet polemike med zagovorniki za{~ite Kolizeja in zagovorniki njego- ve ru{itve. Problem, s katerim se spopadamo è vrsto let, je obnova Kolizeja. Od izgube svoje pr- votne funkcije propada na dnu nekdanje gramoz- ne jame, ki jo je ljubljanski magistrat dodelil arhi- tektu Withalmu. @e od nekdaj je bil namenjen zbi- ranju socialno {ibkih prebivalcev Ljubljane. S preurejanjem in dograditvami je bila podoba spo- menika vedno bolj okrnjena, izginile so arkade in okrasje, del objekta se je celo poru{il zaradi nes- pametnega preurejanja. Primer spretne obnove dedi{~ine in oìvljanja mestnega jedra je pri na{ih sosedih, gre za muzej Kunsthaus v Gradcu, kjer se stara arhitektura povezuje z novo. Morda se re- {itev ponuja v zdruèvanju interesov.

Last year’s hot topic in the area of architectural and urban planning in Ljubljana has got to be the New Kolizej project. Due to a change in ownership, the decapitated building in the centre of town has be- come a topic of discussion, pitting conservationists against demolitioners. The problem stems from the many renovations that the Kolizej has received over the years. Since loosing its initial function, which was given to it by architect Withalm and the Ljublja- na magistrate, the Kolizej has slowly, but surely, been falling apart. For many years now, the building has become a meeting point for the socio-economi- cally less privileged. Moreover, with various renova- tions and additions that have been done over the years, the heritage site has slowly but surely been stripped of its initial purpose. Various design featu- res have disappeared, and a part of the structure has even fallen down due to poor remodelling. As an example of a successful renovation of a cultural heritage site and an outstanding rehabilitation of a city centre, one has got to look no further than ones neighbour, the Kunsthaus museum in Graz. There one can see old and new architecture adjacent to each other. Perhaps that is the solution, the merger of various interests in one edifice.

Kulturna dedi{~ina Kolizej Gradec Kunsthaus

Cultural heritage Kolizej

Graz Kunsthaus 3st-01-03.qxd 16/06/2007 17:13 Page 70

(2)

Skoraj dve leti po odprtju je bil zaradi neupo{tevanja varnostnih predpisov lastnika 18. decembra 1847 v po`aru delno uni~en. Po- slopje je bilo sicer zavarovano za 24.000 goldinarjev, {kode pa je bilo za okoli 50.000 goldinarjev. Mestne oblasti so se takoj za~ele zavzema- ti, da bi pomagale Withalmu pri obnovi. Stavbo so kmalu res obno- vili in nekoliko preuredili, niso pa nadomestili fasadnih arkad.

Po smrti arhitekta Withalma leta 1865 je Kolizej podedoval njegov sin Josef. Leta 1866 je stavba pri{la pod ljubljansko mestno policijo.

Ostala je v lasti rodbine Withalm do leta 1906, ko so jo prodali podjetju Gebrüder Dedhendhi, Malusa & co.

Nato jo je kupila rodbina Heinrihar s kupoprodajno pogodbo in postala lastnica celotnega Kolizeja s prile`- nimi zemlji{~i. Franc Heinrihar je stavbo po nakupu za takratne raz- mere moderniziral, zlasti ko je opremil vse pode s parketom iz svoje tovarne. Vanjo so se vselili obrt- niki in manj{i proizvajalci ter tr- govska podjetja. Kmalu so gradnja pravih kasarn, ve~je zahteve vojske in premajhen dobi~ek lastnika pri- vedli do opu{~anja prvotne namem- bnosti Kolizeja in tako je leta 1890 s prezidavanji postal hi{a z najem- ni{kimi stanovanji z okrog 520 sta- novalci, zato so najprej preuredili nadstropja, nato pa {e klet.

2. Polemika

Nate~aj za Novi Kolizej je vnel bur- no razpravo med konservatorji, umetnostnimi zgodovinarji, arhitekti, urbanisti in zagovorniki nate~aja ter ru{enja Kolizeja z inve- stitorjem na ~elu.

2.1 Argumenti ohranitve

Kolizej je z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dedi{~ine na obmo~ju ob~ine Ljub- ljana Center med A{ker~evo, Tivol- sko in Slovensko cesto (Ur. list RS,

29. 10. 1993, {t. III/60, str.

29372944) razgla{en za arhitekturni spomenik lokalnega pomena, od 26. septembra 2005 pa dr`avne- ga pomena. Prepovedana so vsa obnovitvena dela, ki bi {kodovala spomeniku ali ga kazila, sploh pa je prepovedana njegova ru{itev.

Kolizej je pomembna arhitektura, ker pomeni odmik od tipizirane uradni{ke arhitekture cesarskega Dunaja, zna~ilne za prvo polovico 19. stoletja, in za~etek uvajanja histori~nih elementov na objektih. Je prva stavba v Ljubljani, ki se lahko pona{a z neogotskimi in neoroman- skimi prvinami ter je edini ohranjen primer romanti~nega historizma, sloga, ki se je razvil proti sredini stoletja. Fasada je minimalno ~lenjena, zaradi ~esar je mo~no poudarjena kubi~nost stavbne mase. Kolizej je tudi edinstveni primer dinami~no

~lenjene »labirintske« stavbe.^[³^] Kolizej je zaznamoval urbanizacijo SZ dela Ljubljane. Pred gradnjo je tam le`ala opu{~ena gramozna jama, okrog katere so se razprosti- rali vrtovi. Arhitekt Withalm je od mesta Ljubljana dobil posest zastonj in za~el na~rtovati tedaj najve~jo stavbo, namenjeno zabavi.

Kolizej je ostal v svoji zvrsti arhitekture edinstven. Withalm je namre~ zgradil na Dunaju in v Grad- cu podobna objekta z enako funk- cijo, a ne stojita ve~.

2.2 Argumenti proti gradnji Novega Kolizeja

Nate~aj za Novi Kolizej je spregle- dal vse veljavne zakone, predpise in navodila o organiziranju nate~ajev.

V zakonsko zavezujo~em urbanisti~nem dokumentu je za omenje- no lokacijo predpisana obveznost javnega nate~aja. O njem govori zakon o graditvi objektov (ZGO).

Investitor mora javni nate~aj izve- sti v sodelovanju s poklicno zbornico, torej Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Skupaj dolo~ita tip nate~aja: nacionalni,

mednarodni, vabljeni, s predselek- cijo itd., skupaj pa izbereta tudi `i- rijo. Pri Kolizeju je bil nate~aj raz- pisan v nasprotju z ZGO in nate~aj- nim pravilnikom ter brez sodelova- nja pristojne zbornice.

Z gradnjo Novega Kolizeja bi Ljub- ljana pridobila {e eno stolpnico, tokrat kar 25-nadstropni objekt, s katerim si `eli investitor pove~ati dobi~ek. Vendar pa lokacija vsekakor ni primerna, saj ne samo da bi Novi Kolizej nastal na spomeniku, temve~ bi bil zgrajen v sredi{~u mesta, ki ga ne bi smeli nadgrajevati z novimi vi{inskimi poudarki. Poleg tega bi popolnoma zasen~il okoli{- ke stavbe z dolo~eno vi{ino venca, ki zaznamujejo ~etrt. Ljubljana je

`e od dale~ prepoznavna po svojem obrisu, nova stolpnica pa se zagoto- vo ne bi ujemala z njim.

Novi Kolizej je urbanisti~no zgre- {en projekt. Zaradi velikosti objekta se postavlja vpra{anje, kdo bo upo- rabljal vse pisarni{ke prostore. Po- leg tega se bo zaradi pove~anja de- lovnih mest na tem obmo~ju pove-

~al promet ob konicah, in ~eprav je predvidena velika gara`na hi{a, se bo Ljubljana ob vpadnici Celov{ki cesti du{ila v prometu.

Novi Kolizej je le sestavljenka dveh objektov arhitekturnega biroja Neutelings Riedijk Arhitekti. Junija 2005 je v Hribarjevi dvorani Ljub- ljanskega gradu potekala razstava maket NRA, kjer so bili predstavlje- ni vsi njihovi ve~ji projekti. Zelo podoben Novemu Kolizeju je projekt pala~e pravosodnega in notra- njega ministrstva v Haagu, iz kate- rega ni bil odvzet le osnovni kom- pozicijski princip, ampak kar celot- na pojavnost. Gre za dva stolpa, ki sta stopni~asto o`ena proti vrhu, postavljena sta zrcalno, namenjena pa sta pisarnam obeh ministrstev.

Oklepata osrednji odprti atrij, kjer se sre~ujejo komunikacije in skup- ni programi. Kolizeju je podobna tudi koncertna dvorana v Bruggeu, od koder je povzeta in izpeljana ideja za notranje gledali{~e.

letnik 16, {t. 2/05 Odzivi

71 3st-01-03.qxd 16/06/2007 17:13 Page 71

(3)

2.3 Argumenti ru{enja

Kolizej je nevaren za bivanje. Po po- ro~ilu Zavoda za gradbeni{tvo iz leta 2004 ^[4]je objekt zaradi navlaèva- nja, preobremenitev in neustreznega poseganja v nosilno konstrukcijo v zelo slabem stanju. Stavba ni ne po- tresno ne poàrno varna. Zavod za zdravstveno varstvo opozarja, da se v objektu zbirajo golobi, ki prena{ajo bolezni. Kosovni odpadki, ki leìjo na dvori{~u, privabljajo glodavce. V greznico na severni strani objekta so poleg fekalij speljane {e meteorne vode, kar po strokovnem navodilu o urejanju gnoji{~ in greznic ni dovo- ljeno. V~asih se zato vode celo preli- vajo na prosto.

Doslej je veljalo, da je bil arhitekt Withalm nadvse inovativen pri upo- rabi sodobnih materialov, kot je lito

`elezo pri nosilnih stebrih, vendar se je po najnovej{ih raziskavah izkaza- lo, da so v resnici leseni, s ~imer je Withalm {e pripomogel k propada- nju Kolizeja.^[⁵^]Uporabil je tudi ce- nene okraske, ki so prilepljeni na fa- sado. Gre torej za bidermajerski ki~, ki je nastal hitro in poceni s pogla- vitnim ciljem, da prinese v kratkem

~asu kar najve~ji dobi~ek. Arhitektur- no je v Kolizeju le malo izvirnosti.

3. Primerjava z gra{kim

Kunsthausom

Za primerjavo bi navedla mesto Gradec v Avstriji, ki je podobno kot Ljubljana zasnovano pod mestnim gri~em ob reki. Ko je Gradec leta 2003 postal evropska kulturna prestolnica, so v njem potekali najraz- li~nej{i projekti, ki so popestrili `iv- ljenje Grad~anov. Najzanimivej{i arhitekturni projekt pa je vsekakor nov muzej sodobne umetnosti Kunsthaus. Zgrajen je bil po na~r- tih arhitektov Petra Cooka in Coli- na Fourniera, ki prihajata iz Lon- dona. Objekt Kunsthausa ali »pri- jazni vesolj~ek«, kot mu pravijo, je

nadvse nenavadna konstrukcija, oble~ena v posebno stekleno povr{i- no, po kateri potekajo svetlobni na- pisi. Njegova oblika je podobna na- pihljivi blazini, iz katere {trlijo no- snicam podobna okna. Povr{ina je svetle~a in odseva okoli{ke stavbe.

Kunsthaus je bil zgrajen v povezavi z Eiserneshaus arhitekta Withalma.

Delno propadajo~o stavbo @elezne hi{e so spretno preuredili v sklopu novega muzeja, tako da so oba objekta povezali z mostom.^[⁶^] Ne samo da jim je uspelo re{iti stavbo izjemnega pomena za avstrijsko kulturo, gre namre~ za eno prvih stavb, zgrajenih z lito`elezno konstrukcijo v Evropi, temve~ so izred- no originalno povezali staro arhitekturo z novo in sredi{~u mesta dodali sve`ino. Kmalu je Kunst- haus postal simbol Gradca.

Gradec je lep primer, kako spretno se da popestriti mestno ìvljenje z novo arhitekturo, ki je v tem primeru nadvse drzna. Po drugi strani pa arhitekta nista posegala v vi{ino, saj bi tako skazila prvotno podobo mesta, nad katerim dominira grad. Novi muzej je skrit med okoli{ke stavbe, ne bode v o~i è od dale~. Ko pa se bliàmo sredi{~u mesta, tik preden pre~kamo most ~ez Muro, nas prese- neti svetle~a se gmota nenavadne arhitekture. Lahko bi rekli, da se muzej nikakor ne vklaplja v prostor, v katerem prevladujejo baro~ne, kla- sicisti~ne in histori~ne stavbe, toda drzna stvaritev daje mestu svoj ~ar.

Za ljubljanski Kolizej bi bilo morda najprimerneje, da investitor in odgovorne slu`be sklenejo kompro- mis, kako obmo~je preurediti. Koli- zeja kljub vsemu ni treba ru{iti.

Treba bi bilo znova izpeljati nate-

~aj, tokrat po legalni poti, kjer bi imeli arhitekti nalogo smiselno zdru`iti staro arhitekturo z novo, povezati Kolizej z ravnjo mesta in ohraniti gabarite kareja. Preuredi- tev notranjosti bi se morala podre- diti programu, ki bi ga v stavbi iz- vajali. S tem bi investitor izrazil spo{tovanje do dedi{~ine, spome-

ni{kovarstvena slu`ba pa bi dopu- stila zasebniku pri razvoju mesta.

Iva Ferlinc, univ. dipl. um. zgod., Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper, Univerza na Primorskem

E-po{ta: iva.ferlinc@gmail.com

Opombe

[1]Obse`nej{i pregled zgodovine Kolizeja v: Gojanovi~, J. (1988) Kolizej ^poskus

vra~anja mestnih funkcij in likovne zaz- navnosti (kare Pre{ernova^Gosposvet-

ska@upan~i~evaPuharjeva), (diplomsko delo), UL, FAGG, Ljubljana.

[2]O gra{kem Kolizeju ve~: Stare, L.

(1999) Withalmov »Coliseum« v Gradcu

7 let starej{i brat ljubljanskega »Koli- zeja«, Ljubljana, 1999.

[3]O arhitekturi 19. stoletja: Prelov{ek, D.

(1976) Ljubljanska arhitektura v prvi po- lovici 19. stoletja, Sinteza, {t.

36/37/1976, str. 4156; Prelov{ek, D (1998) Stavbarstvo 19. stoletja in iskanje narodne identitete, Umetnost na Sloven- skem, 1998, str. 245262; Prelov{ek, D.

(1979) Arhitektura 19. stoletja v Sloveniji, Arhitektov bilten, {t. 42/1979, str. 34^35.

[4]Lutman. M. (2004) Analiti~na ocena var- nosti objekta Kolizej v Ljubljani na podla- gi pregleda in preiskav nosilnega zidovja ter analize potresne odpornosti, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Ljubljana.

[5]Tak{no mnenje je izrazil dr. P. Kre~i~ v

~lanku Prestolnica brez stolpnic v Delu (Sobotna priloga, 22. 1. 2005), str. 22^23.

[6]O prenovi @elezne hi{e v Gradcu: Zech- ner, M (2001) Reiz Stoff Vechsel, Die Geschichte des Eisernes Hauses und seiner Restaurirung, Gradec.

Viri in literatura

A`man Momirski, Lucija (2005) Novi Kolizej v Ljubljani: Vpra{anja programa, Urbani izziv, l. 16, {t. 1, str. 13^20.

Ferlinc, I. (2005) Kolizej, ru{itev ali prenova (diplomsko delo), UL, FF, Ljubljana.

Gojanovi~, J. (1988) Kolizej poskus vra-

~anja mestnih funkcij in likovne zaznavno- sti (kare Pre{ernovaGosposvetska@u- pan~i~evaPuharjeva), (diplomsko delo), UL, FA, Ljubljana.

Zechner, M (2001) Reiz Stoff Vechsel, Die Geschichte des Eisernes Hauses und seiner Restaurierung, Gradec.

Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine (ZVKD).

Zakon o graditvi objektov (ZGO).

Re`ek, M (2005) Konservatorski program za posege v kulturni spomenik, E[D 379 Ljubljana Pala~a Kolizej, ZVKDS, OE Ljubljana, Ljubljana.

Neutelings, J. W. (2004) At work: Neute- lings Riedijk Architects, Rotterdam.