1. Uvod
Namen projekta Urbanisti~na za- snova naselja [marje je bil oceniti razvoj naselja [marje in vasi v kra- jevni skupnosti [marje ter predlaga- ti planske in urbanisti~ne usmeri- tve, vklju~no s predlogom prostor- skih ukrepov, ki bodo zagotovili rea- lizacijo novih usmeritev. Projekt se je zaklju~il z izhodi{~i za Strategijo prostorskega razvoja ob~ine in Pro- storskega reda Mestne ob~ine Koper za naselje [marje in ostalih naselij v krajevni skupnosti [marje. Namen naloge je bil tudi preveriti razli~ne metode participacije oziroma sode- lovanja s prebivalci pri prostorskem planiranju. Mimogrede, pobudo za formalizacijo prostorskih odlo~itev so dali avtorji projekta revitalizacije istrske vasi [marje pri Kopru, ki so
jo leta 2003 predstavili kot »Vrata v osr~je slovenske Istre«.
Projekt »Vrata v osr~je slovenske Is- tre« se je razvil na lokalni ravni pod okriljem Krajevne skupnosti [marje in tam delujo~ih nevladnih organi- zacij kot so: Dru{tvo Pangea Dru{- tvo za varovanje okolja Koper, Turi- sti~no dru{tvo [marje in Kulturno dru{tvo France Bevk iz [marij. Sam za~etek projekta je spro`ila pobuda za ureditev va{kega jedra v naselju [marje. Ker se pobudniki projekta niso zadovoljili samo s prenovo va{- kega jedra, so projekt raz{irili, sprva na celotno naselje [marje kasneje pa na preostala naselja Krajevne skupnosti [marje. Zakaj? @e iz naslo- va projekta je razbrati, da predstavlja naselje [marje pomembno sredi{~e oziroma vstopno to~ko v istrsko za-
ledje, t.i. vrata v slovensko Istro. S tak{no razvojno mislijo naj bi se hkrati vzpostavila mo~na fizi~na in gospodarska identiteta naselja [mar- je in zagotovilo izhodi{~e za razvoj oz. revitalizacijo okoli{kih krajev kot so Fijeroga, Ga`on, Grinjan, Grinto- vec, Ko{tabona, Krkav~e, Pomjan, Pu~e, Srga{i in @upan~i~i.
Prednostna podro~ja projekta Ur- banisti~ne zasnove naselja [marje so bila:
poselitev (prenova va{kega jedra oz. jeder, krepitev policentrizma in dostopnosti, krepitev partner- skega odnosa med mestom in pode`eljem, zagotavljanje pogo- jev za strukturne spremembe);
infrastruktura (povezovalne ce- ste, javne povr{ine, grajeno jav- no dobro);
pilotski projekt mednarodnega sodelovanja pri re{evanju skup- nih prometnih problemov na ob- mo~ju mikrolokacije MMP Vrtoj- ba je lahko vzorec in opozorilo dr`avnim slu`bam, da morajo pozornost nameniti tudi tistim MMP na notranjih mejah dr`a- ve, na katerih interes lokalnih skupnosti ni tolik{en kot pri MMP Vrtojba.
iz postopka in rezultatov {tudije je razvidno, da se razvoja obmo~- ja nekega MMP ne more obrav- navati zgolj v lokalnem, ampak v {ir{em regionalnem okviru.
Doc. dr. Alojzij Juvanc, univ. dipl. in`.
grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Prometnoteh- ni{ki in{titut
E-po{ta: ajuvanc@fgg.uni-lj.si,
Asist. mag. Robert Rijavec, univ. dipl. in`.
grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Prometnoteh- ni{ki in{titut
E-po{ta: rrijavec@fgg.uni-lj.si
Opomba:
[1] Ob~ina [empeter-Vrtojba: Prometna {tudija obmo~ja mednarodnega mejne- ga prehoda v Vrtojbi. Ljubljana: UL FGG, Prometnotehni{ki in{titut, 2004.
Barbara MU[I^
Ivan STANI^
Razvoj pode`elske skupnosti – [marje
Projekt se je razvil iz lokalne pobude za revitaliza- cijo dela koprskega pode`elskega zaledja v slo- venski Istri. Krajevna `elja se je preoblikovala v strokovne podlage za nastajajo~e formalne pro- storske planske dokumente Mestne ob~ine Koper.
Hkrati je bilo presku{anih ve~ metod sodelovanja z javnostjo oziroma lokalnimi prebivalci.
The project evolved from a local initiative for the revitalisation of the rural hinterland of Koper in Slovene Istria. The local desire was transformed into expert guidelines for part of the emerging for- mal spatial planning documents of the Municipa- lity of Koper. Several public participation methods with the local inhabitants were also tested.
Lokalna pobuda [marje pri Kopru Urbanisti~ne in planerske delavnice
Local initiative [marje pri Kopru Urbanistic and planning workshops
krajina (zemlji{~a v kmetijski rabi, na~rtovani krajinski park, naravni potenciali).
2. Predmet obdelave
[ir{e obmo~je obdelave predstavlja Krajevna skupnost [marje z vsemi pripadajo~imi naselji v ju`nem delu Mestne ob~ine Koper. Naselje [marje je sicer ena ve~jih vasi v slovenski Is- tri in gravitacijsko sredi{~e okoli{- kih. Obmo~ja naselij, ki sestavljajo Krajevno skupnost [marje so: Bri~, Dilici, Fijeroga, Ga`on, Grinjan, Grintovec, Ko{tabona, Krkav~e, Pom- jan, Pu~e, Srga{i (Serga{i), [marje in @upan~i~i (Flegi). V severnem delu ga prekriva fli{no [avrinsko gri~evje, ki se v ju`nem delu strmo spu{~a proti krajinskemu parku do- line reke Dragonje. Samo naselje [marje kot o`je obmo~je obravnave je razpotegnjeno vzdol` slemena [a- vrinskega gri~evja in prete`no le`i na nadmorski vi{ini 280 metrov. Se- stavljeno je iz predelov Sv. Kri`, Ga- brca, Lukuca, Tabor, Vas (osrednji del), Kandelca in Zabreg. Z gozdovi obrasla pobo~ja severne strani [marskega hriba so mo~no izpostav- ljena burji, ju`na in zahodna po- bo~ja pa nudijo ugodne vremenske razmere za gojenje oljk, vinske trte, sadnega drevja in zelenjave.
3. Metoda dela
V skladu z razpisom je bila naloga raz~lenjena na {tiri dele oz. faze:
analiza in vrednotenje obstoje~e- ga stanja;
predlog urbanisti~ne zasnove;
izhodi{~a in usmeritve za pro- storski red;
ukrepi za izvajanje urbanisti~ne zasnove;
V vseh fazah projekta so se presku- {ale razli~ne oblike sodelovanja z lokalnim prebivalstvom
3.1 Posamezne faze projekta Prva faza je bila namenjena pred- vsem spoznavanju prostora, opre- delitvi problemov in potencialov prostora. Prvi del je obsegal inven- tarizacijo obmo~ja Krajevne skup- nosti [marje na podlagi razpolo`- ljivih podatkov (podatki prevzeti iz registra teritorialnih enot, EHI[ in drugih registrov, podatki povzeti iz veljavnih prostorskih sestavin plan- skih dokumentov in drugih evidenc MOK, podatki z gospodarsko infra- strukturo idr.), ki smo jih prostor- sko umestili in predstavili grafi~no.
Drugi del je obsegal inventarizacijo
naselij v Krajevni skupnosti [marje in je nastal na podlagi obse`nih te- renskih raziskav. Predstavitev posa- meznega naselja je sestavljena iz naslednjih podatkov: nadmorska vi{ina, najvi{ji vrh v naselju, popis prebivalcev po letih, dostopnost, zgodovinski razvoj, gospodarski razvoj. V grafi~nem delu je za vsa- ko naselje posebej prikazana struk- tura naselja, razmestitev dejavnosti v prostoru in ponekod {e podrob- nej{a struktura naselja z prikazom odprtih prostorov (trgov), domi- nantnih objektov, javnih odprtih prostorov, idr. Marca 2005 je bila organizirana prva delavnica s kra- jani in vabljenimi strokovnjaki.
Namenjena je bila predstavitvi problematike, razvojnih potencia- lov in oblikovanju okvira nadalj- njega delovanja z zbiranjem pobud in predlogov.
V drugi fazi je bilo izvedenih nekaj akcij sodelovanja s krajani. Posku- {ali smo spodbuditi lokalne prebi- valce k razmi{ljanju o prihodnjem
Slika 1: Primer analize naselja: Krkav~e – struktura naselja
razvoju obmo~ja in jim v razpravo ponudili tri razvojne strategije:
Ð Scenarij 1: Sonaravni – [marje kraj kakovostnega bivanja [marje je prostor ugodnega in udob- nega bivanja, tudi za ob~asne in po- sebne oblike bivanja. Storitve in oskr- ba osrednjega naselja so namenjene predvsem bivanju. Oblikuje se mre`o lokalnih sredi{~ z velikosti sredi{~a ustrezno oskrbo in delitvijo skupnih funkcij. Delovna mesta se ohranja in popestri z storitvami namenjenimi vzdr`evanju visoke kakovosti bivanja (osebne storitve, oskrba na domu, po- sebne zdravstvene storitve). Pri gradi- tvi se v najve~ji mo`ni meri upo{te- vajo zna~ilnosti tradicionalne medi- teranske arhitekture. Kmetovanje je okolju prijazno. Ustanovi se krajinski park Dragonja in opredelijo skladne razvojne prilo`nosti.
Ð Scenarij 2: Razvratni – [marje spontano
[marje je privla~no za nalo`be za- radi bli`ine morja, dobre dostopno- sti, sorazmerno ohranjene narave
idr. Ob~ina izvaja samo tiste dejav- nosti, ki so namenjene prepre~eva- nju socialnega razslojevanja. Naj- bolj{e lokacije se prepusti v uprav- ljanje in razvoj najbolj{im ponud- nikom, pri ~emer se javni interes uveljavlja le na najbolj splo{nih zadevah javne koristi. Prometne ureditve sledijo pobudam in so po- drejene konkretnim nalo`bam.
Predvidi se obse`ne povr{ine za dolgoro~no pozidavo najprivla~nej- {ih prostorov in pove~anje obsega storitev in infrastrukture ({olstvo, zdravstvo, trgovina, raz{iritev pro- metnega in komunalnega omre`ja gospodarske infrastrukture idr.).
Ð Scenarij 3: Turizem in kmetijstvo – Slovenski
»son~ni pas«
Poselitev se usmerja v vsa naselja KS, tako da se hkrati oblikuje ve~- ja lokalna sredi{~a z ustrezno in- frastrukturo in oskrbo (npr. [mar- je, Krkav~e, Ga`on ali druga~e).
Na~rtuje se pove~anje osnovne {o- le, graditev ve~ lokalnih {portno-
rekreacijskih obmo~ij in turisti~- nih zmogljivosti z raznovrstnimi programi. Na~rtuje se pove~anje {tevila delovnih mest, predvsem v prostorsko nezahtevnih visoko-teh- nolo{kih proizvodnih in storitvenih panogah, povezanih z razvojem lo- kalnega vzdr`nega kmetijstva, tu- rizma, manj{ih proizvodnih obra- tih, osebnih storitvah idr. Ves pre- del od [marij do Dragonje se opre- deli kot prednostno namenjen tu- rizmu, kjer se umesti vsa potrebna infrastruktura. Obseg stanovanj namenjenih sezonskemu ali ob~a- snemu bivanju se pove~a prek 30
% vseh stanovanj v KS. Razvijejo se tradicionalni in novi (inovativni) programi ponudbe naravne (KP Dragonja) in druge dedi{~ine (na- selja Krkav~e, Ko{tabona, Pu~e idr.)
V tretji fazi smo izdelali predlog za- snove naselja s priporo~ili za UZ in SPRO v skladu z dolo~ili podro~nih predpisov, ~etrta faza pa bila name- njena pripravi izhodi{~ za PRO.
3.2 Delavnice
Prve delavnice z lokalnim prebi- valstvom so se `e odvijale v sklopu projekta Revitalizacije istrske vasi [marje pri Kopru »Vrata v sloven- sko Istro«, ki ga je izvedlo dru{tvo Pangea. Uporabili so metode javnih razprav in javnomnenjskih anket.
Ob za~etku izvajanja projekta Ur- banisti~ne zasnove [marje se je de- cembra 2004 v ta oblikoval lokalni
Slika 2: Primer analize naselja: Krkav~e – podrobna struktura naselja
projektni svet (LPS) pod vodstvom dru{tva Pangea in predstavniki Krajevne skupnosti [marje, ki je predstavljal povezovalni ~len med strokovno in lokalno ravnijo. V so- delovanju z lokalnim projektnim svetom sta bili tekom projekta or- ganizirani dve delavnici. Prva t.i.
problemska delavnica je tekom prve faze potekala v obliki strokov- no-znanstvenega seminarja, kjer so vabljeni strokovnjaki z razli~nih podro~ij predstavili problemske vi- dike prostora in razvojne potencia- le. Sledila je vodena razprava. Na- men delavnice je bil oblikovati sta- li{~a, ki bi se kasneje preoblikovala v strate{ka izhodi{~a za SPRO.[1] Sledila je druga, arhitekturno-ur- banisti~na delavnica. Trajala je tri dni, sodelovale pa so {tiri mentor- sko vodene skupine. Zaradi omeje- nega ~asa so skupinam bile dode- ljene povsem konkretne naloge oz.
teme:[2]
Ð 1. skupina se je ukvarjala z omre`jem naselij. Zagovarjali so stali{~e, da je prostor Krajevne skupnosti treba razumeti kot eno- vit prostor z razli~nimi razvojni- mi prednostmi in prilo`nostmi.
Poudarek je bil na koncentraciji osrednjih dejavnosti v naseljih in na oblikovanju prepoznavnega sistema omre`ja naselij. Predlog prostorske ureditve uvaja tudi si- stem izbolj{anja ali ohranjanja privzetega naselbinskega vzorca.
Ð 2. skupina je prevzela tematiko grajenih kakovosti. Ukvarjali so se s predlogom zasnove, ki se konkretno posve~a ohranjanju naselbinskih kakovosti oziroma rekonstrukciji vrednih kakovosti iz preteklosti, ki so danes zelo zanemarjene. Na podlagi analiz ohranjenih grajenih struktur starega va{kega jedra v [marjah so predlagali primer prenove.
Ð 3. skupina se je ukvarjala z od- prtim prostorom, saj so obliko- vani in uporabni javni prostori, {e zlasti v sredozemskem prosto- ru, prepoznani kot pomemben element kakovostnega bivalnega okolja. V predlogu so izpostavili
tri mo`ne tipe odprtih javnih prostorov v Krajevni skupnosti, in sicer: trg v reprezentan~nem naselju ([marje, najve~je nase- lje, sede` KS), prostor ve~jega zgodovinskega naselja (Ko{tabo- na) in prostor novega sodobnega storitvenega naselja (kri`i{~e).
Ð 4. skupina z Oddelka za krajin- sko arhitekturo Biotehni{ke fa- kultete je izvedla javno-mnenj- sko anketo o prostorskem razvo- ju Krajevne skupnosti [marje.
Dodatna naloga skupine je bila opredeliti smernice iz krajinsko- arhitekturnega vidika za ume{-
~anju ve~-stanovanjskih objektov in obrtne cone
Rezultati delavnic so omogo~ili:
– prepoznavanje razvojnih prednosti
Spremenljivost krajanov za raz- voj v obmo~ju Krajevne skupno-
sti [marje je visoka. Kot poten- cial razvoja krajani vidijo v raz- voju kmetijstva, turizma in z njim povezanimi nastanitvami. V ta namen je potrebno rehabiliti- rirati kmetijstvo in prenoviti kul- turno stavbno in naselbinsko de- di{~ino. Pri samem razvoju nase- lja [marje je bil poudarek na po- ve~anju {tevila prebivalcev. Za potrebe privla~nosti samega pro- stora za stalno in ob~asno biva- nje je potrebno prenoviti komu- nalno in gospodarsko infrastruk- turo in pospe{iti razvoj osrednjih in storitvenih dejavnosti.
– spoznavanje z razvojnimi problemi in razumevanje lokalnega vrednostnega sistema
Tekom delavnic se je pogovor odbijal le o teko~ih zadevah, o prihodnjem razvoju, tako kot drugod po Sloveniji, le malokdo
Slika 3: Primer analize naselja: Krkav~e – analiza dejavnosti
razmi{lja. Problematika, ki je bila izpostavljena tekom razpra- ve se je nana{ala predvsem na prometno in komunalno infra- strukturo, kot glavni zaviralki razvoja. Mnenja o velikih pro- jektih kot so Natura 2000 in kra- jinski park Dragonja so bila zelo razli~na.
– krepitev lokalnega projektnega sveta
Lokalni projektni svet igra pri uresni~evanju strate{ko razvoj- nih odlo~itev pomembno vlogo med krajani kot lokalni akter in kot skrbnik. Ustanovitev sveta je pomembna pri krepitvi lokalne skupnosti. Pa tudi navezovanju neposrednej{ih stikov z Mestno ob~ino in Regionalno razvojno agencijo.
– prepoznavanje dele`nikov in motiviranje
Ne glede na dobro ogla{evanje de- lavnic so se te metode sodelovanja za samo motivacijo lokalnega prebivalstva izkazale kot neprave.
V ta namen je bilo v naslednjih fazah izvedena druga metoda, metoda ciljnega anketiranja po- sameznikov, vendar kljub slabe-
mu odziv sodelovanje posamezni- kov pripomoglo k oblikovanju stali{~ razvojnim pobudam.
4. Proizvod
Na podlagi sklepov delavnic in jav- nomnenjske raziskave je bil v tretji fazi izdelan predlog urbanisti~ne zasnove naselja [marje skupaj s priporo~ili za SPRO v skladu z do- lo~ili podro~nih predpisov.
Konkretno so poudarki prostorskih ureditev, ki jih je izvajalec predsta- vil slede~i:
Ð Hierarhi~na ~lenitev naselij (osrednji pas: Ga`onSrga- {iGrintovec[marjePomjan z ohranitvijo kmetijske proizvod- nje v manj{ih naseljih; kmetij- sko-turisti~no zaledje: Pom- janFijerogaKo{tabonaPu-
~eKrkav~e; eko-pas: dolina Dra- gonje, Bri~ in @upan~i~i);
Ð Okrepitev sredi{~nega polo`aja [marij (izgradnja stanovanj, ob- mo~ij me{ane rabe in dru`benih dejavnosti);
Ð Omogo~anje razvoja turisti~nih dejavnosti v zgodovinskih nase-
ljih ob hkratni prenovi tudi z ob-
~asnimi bivali{~i v prenovljenih objektih (Ko{tabona, Krkav~e, Pomjan);
Ð Izbolj{anje mo`nosti za eko- kmetijsko proizvodnjo (sredi{~e v Pu~ah);
Ð Izgradnja severne obvozne ceste od Ku`ere prek [marij do Pom- jana;
Ð Raz{iritev cesti{~a [marjeNova vas;
Ð Omejitev prometa z motornimi vozili v dolini reke Dragonje;
Ð Sanacija in(ali rekonstrukcija gospodarske infrastrukture (pod- zemna izvedba elektroenergest- kih vodov v vseh naseljih, iz- gradnja kanalizacije, morebitne- ga plinskega omre`ja ali plin- skih postaj, ~istilnih naprav za odpadne vode, tj. priklju~evanje na C^N Koper, lokalne ^N, indi- vidualne ^N, idr.);
Ð Razvoj turisti~ne infrastrukture pod Krkav~ami (avto kamp, zaba- vi{~ni programi, jezdne steze idr.).
Sklepna faza, je bila namenjena pripravi izhodi{~ za Prostorski red ob~ine.
Slika 4: Izhodi{~a za urbanisti~no zasnovo naselja [marje – javni prostori
5. Sklep
Posvetovalne delavnice kot ena iz- med metod sodelovanja javnosti pri prostorskih ureditvah so se skozi projekt izkazale za manj primerne.
Problem je bil v morda pre{irokem razponu tematik za razpravo na lo- kalni ravni, saj so se predvsem ve- zale na pretekle (slabe) izku{nje in (negativne) odzive na delo ob~in- ske uprave. Tako smo se v zaklju~- nem delu projekta odlo~ili, da kon~ne rezultate naloge predhodno razgrnemo in {ele nato izpeljemo delavnico, na kateri bi lahko pri~a- kovali jasnej{e in bolj to~ne argu- mente krajanov.
Nadalje menimo, da vplivnost ali obseg sistemskih razvojnih ukrepov presega meje Krajevne skupnosti [marje in Mestne ob~ine Koper ter da je treba pristopiti k sodelovanju tudi z drugimi Krajevnimi skup- nostmi in ob~inami (Piran, Izola).
Tako bi lahko oblikovali {ir{i pro- jekt revitalizacije slovenske Istre, ki obsega razli~ne dejavnosti, od obli- kovanja Krajinskega parka Drago- nja, s programom upravljanja, us- meritvi v razvoj eko-kmetijstva in turizma, ureditvi gospodarske in- frastrukture in izbolj{av v lokal- nem prometnem sistemu. To pa so vse regionalni razvojni projekti.
Treba je tudi poudariti, da je zara- di zdaj{njih lastninskih razmer in razpr{enih investicijskih naporov v tem prostoru, ki bolj {kodujejo ka- kor koristijo, potrebno na dr`avni ravni oblikovati sistemski okvir za zavarovanje in revitalizacijo kul- turne, predvsem pa naselbinske de- di{~ine, saj je ta neposredni fizi~ni okvir za kakr{na koli razvojna de- janja v prihodnosti.
Barbara Mu{i~, univ, dipl. in`. arh., Ivan Stani~, univ. dipl. in`. arh., Urbanisti~ni in{titut RS, Ljubljana
E-po{ta: barbara.music@uirs.si, ivan.stanic@uirs.si
Opombe
1 Posamezne teme so predstavili: prof. dr.
Ana Barbi~: Razvojni potenciali in ~lo- ve{ki viri pode`elskega obmo~ja, dr.
Darko Likar: Naselbinske danosti, pred- nosti in mo`nosti, dr. Ale{ Bizjak: Eko- mened`ment in krajinski park Dragonja in Ivan Stani~: Scenariji prostorskega razvoja.
2 V prvi skupini so delovali Ivan Stani~, Andreja Biba Tominc, Barbara Mu{i~ in Andrej Medved, v drugi dr. Darko Likar in Anton Marn ter Primo` Bertoncelj, Zo- ran Kenda in Matej Kuhar, v tretji doc. dr.
Lu~ka A`man Momirski in Ivan Stani~ ter Alja Shaar in Andreja Horvat Rusjakov,
~etrti pa doc. dr. Mojca Golobi~ in Lidija Breskvar @aucer, Alenka Cof, Nina Kra- vanja, Ra{eljka Tomasovi} ter Andreja Zapu`ek.
Viri in literatura
A`man Momirski, Lu~ka (1998) Mednarod- na urbanisti~na delavnica Koper – integra- cija mesta, mestna ob~ina Koper, MOP- UPP, Koper
Krajevni leksikon Slovenije (1995), Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana, str. 93, 112, 134, 138, 155, 164, 195, 196, 204, 205, 288, 301, 315, 360, 382, 448.
Krajevni leksikon Slovenija (1968), I knjiga, Zahodni del Slovenije, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana, str. 120–147.
Medved, Andrej (2003) Revitalizacija istr- ske vasi [marje pri Kopru: »Vrata v sloven- sko Istro«, Poro~ilo pripravljalne faze, PANGEA, dru{tvo za varovanje okolja Ko- per, Koper.
Razvojni projekt Koper 2020 (1999) MO Koper, Koper
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) MOPE, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Ljubljana
Spletne strani
http://www.koper.si/povezave/podezelje/
index.html
http://members.tripod.com/~kostabona/
kostabona.html
http://www.burger.si/Kostabona/
Kostabona.html
http://www.geocities.com/kostabona/
http://www.istrians.com/istria/maps/historic/
index.htm
http://www.kz-agraria.si/predstavitev.html
