Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO

ODDELEK ZA RUSISTIKO

Oleksandra Riazanova

Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini

Diplomsko delo

Mentorja: Dvopredmetni univerzitetni študijski akad. red. prof. dr. Andreja Žele program prve stopnje Slovenistika;

doc. dr. Mladen Uhlik Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Rusistika

Dolga Brda, 2021

(2)

Zahvala

Najprej se želim zahvaliti svojima mentorjema red. prof. dr. Andreji Žele in doc. dr. Mladenu Uhliku za pomoč in usmeritev pri izbiri teme ter za ves trud, ki sta ga vložila v to diplomsko delo.

Vesela sem, da sta mi omogočila izjemno zanimivo izvedbo kontrastivne primerjave treh slovanskih jezikov, izmed katerih je eden tudi moj materni jezik (ukrajinščina). Zahvaljujoč mentorjevim razlagam, usmeritvam in konzultacijam sem naredila korak bližje k spoznavanju vezljivostnih glagolskih lastnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini.

Hvaležna sem tudi svoji veliki družini, bližnjim in prijateljem za vse tople besede, za motivacijo in za podporo. Brez njih ne bi dosegla vsega, kar sem do zdaj. In, seveda, hvala mojim sošolcem in sošolkam, profesorjem in profesoricam tako na rusistiki, kot na slovenistiki, ki so vedno bili pripravljeni pomagati in svetovati, posebej pri izboljševanju mojega znanja slovenščine! Kot je rekel Isaac Newton: »To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.« S tem lepim citatom pa zaključujem svojo zahvalo (ki je pravzaprav neskončna) in se motiviram za magistrski študij!

(3)

0 Izvleček

Diplomsko delo Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini analizira vezljivostne zmožnosti glagolov 'čakati', 'iskati', 'prositi' in 'doseči'. V zvezi s tem so v ospredju skladenjske posebnosti v prevodih treh slovanskih jezikov: ruščini, ukrajinščini in slovenščini.

Poudarek je na premih predmetih in njihovih sklonskih oblikah (rodilniška ali tožilniška skl. oblika).

Ključne besede: vezljivostne lastnosti, glagoli ciljnosti, prevodi, kontrastivna analiza

0 Abstract

The thesis Valency patterns of verbs of goal in Russian, Ukrainian and Slovenian languages analyses the valency abilities of verbs 'to wait', 'to look for (to seek/to search)', 'to ask' and 'to reach'. With regard to this, the revealed syntactic peculiarities in the translations of three Slavic languages – Russian, Ukrainian and Slovenian - are emphasised. Direct objects and their cases (the genitive case and the accusative case) are placed in the foreground.

Key words: valency abilities, verbs of goal, translations, contrastive analysis

(4)

Kazalo

1 Uvod ... 6

2 Vezljivost v ruskem jezikoslovju ... 7

2. 1. Glagolska vezljivost ... 7

3 Vezljivost v ukrajinskem jezikoslovju ... 8

3. 1. Glagolska vezljivost ________________________________________________________________ 9 4 Vezljivost v slovenskem jezikoslovju ... 10

4. 1. Načina izražanja vezljivosti v besedilu _______________________________________________ 11 4. 2. Glagolska vezljivost _______________________________________________________________ 11 5 Raziskava ... 12

5. 1. Glagol ждать 'čakati' _____________________________________________________________ 13 5. 2. Glagol искать 'iskati' _____________________________________________________________ 13 5. 3. Glagol просить 'prositi' ___________________________________________________________ 14 5. 4. Glagol достичь 'doseči' ___________________________________________________________ 14 5. 5. Glagol чекати 'čakati' ____________________________________________________________ 15 5. 6. Glagol шукати 'iskati' ____________________________________________________________ 15 5. 7. Glagol просити 'prositi' ___________________________________________________________ 16 5. 8. Glagol досягти 'doseči' ___________________________________________________________ 16 5. 9. Glagol čakati ____________________________________________________________________ 17 5. 10. Glagol iskati ____________________________________________________________________ 17 5. 11. Glagol prositi ___________________________________________________________________ 18 5. 12. Glagol doseči ___________________________________________________________________ 18 6 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti ждать 'čakati', искать 'iskati', просить 'prositi' in достичь 'doseči' v ruščini ... 18

6. 1. Glagol ждать 'čakati' _____________________________________________________________ 19 6. 2. Glagol искать 'iskati' _____________________________________________________________ 19 6. 3. Glagol просить 'prositi' ___________________________________________________________ 20 6. 4. Glagol достичь 'doseči' ___________________________________________________________ 20 7 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti чекати 'čakati', шукати 'iskati', прохати 'prositi' in досягти 'doseči' v ukrajinščini ... 21

7. 1. Glagol чекати 'čakati' _____________________________________________________________ 21 7. 2. Glagol шукати 'iskati' ____________________________________________________________ 22 7. 3. Glagol просити 'prositi' ___________________________________________________________ 23 7. 4. Glagol досягти 'doseči' ___________________________________________________________ 24 8 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti čakati, iskati, prositi ter doseči v slovenščini .. 24

8. 1. Glagol čakati ____________________________________________________________________ 24 8. 2. Glagol iskati _____________________________________________________________________ 26 8. 3. Glagol prositi ____________________________________________________________________ 27 8. 4. Glagol doseči ____________________________________________________________________ 28 9 Rusko-slovenska kontrastivna primerjava ... 28

10 Ukrajinsko-slovenska kontrastivna primerjava ... 29

11 Rusko-ukrajinska kontrastivna primerjava ... 31

12 Zaključek ... 33

13 Povzetek ... 36

(5)

13 Viri in literatura ... 37

Kazalo grafikonov

Graf 1 ... 13

Graf 2 ... 13

Graf 3 ... 14

Graf 4 ... 14

Graf 5 ... 15

Graf 6 ... 15

Graf 7 ... 16

Graf 8 ... 16

Graf 9 ... 17

Graf 10 ... 17

Graf 11 ... 18

Graf 12 ... 18

(6)

1 Uvod

Diplomska naloga Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini je zaobjela skladenjske oz. vezljivostne lastnosti glagolov čakati, iskati, prositi in doseči v treh slovanskih jezikih.

Za te glagole sem se odločila, ker je pri njih različno izražena sklonska ciljnost. To mi je omogočilo najti podobnosti in razlike med tremi jeziki. Izbrani prehodni ciljni glagoli omogočajo vezljivost in zlasti tožilniško vezavo. V delu sem se osredotočila predvsem na preme predmete izbranih glagolov in njihove sklonske oblike (rodilniške ali tožilniške). Pri teoretičnem odkrivanju vezljivostnih zmožnosti glagolov sem si pomagala z različnimi jezikovnimi priročniki, kot so slovarji (npr. Slovnyk dijeslivnogo keruvannja, Vezljivostni slovar slovenskega jezika in Upravlenije v russkom jazyke), učbeniki in članki o skladenjskih posebnostih in zadregah. Analizo v praktičnem delu pa sem izvedla z uporabo vzporednega jezikovnega korpusa Parasol. Z njegovo pomočjo sem na podlagi prevodov iz leposlovja predstavila podatke o rabi sklonskih oblik premih predmetov. V osrednjem delu naloge sem predstavila statistiko rabe bodisi rodilnika bodisi tožilnika pri vseh štirih glagolih in nato primerjala, ali so rezultati raziskave v korpusu v skladu s teoretičnim delom oz. vezljivostnimi zmožnostmi glagolov. V nalogi sem torej opisala splošne skladenjske značilnosti skupaj s primeri in opozorila na odstopanja od norme ter morebitne vzroke zanje. Kot zaključek so navedene še krajše rusko-slovenske, ukrajinsko-slovenske in rusko-ukrajinske kontrastivne primerjave.

(7)

2 Vezljivost v ruskem jezikoslovju

V ruskem in ukrajinskem jezikoslovju vezljivost obravnavajo zlasti kot vezavo. «Upravljenije» oz.

vezava je torej tip podredne zveze, pri kateri jedro zahteva od odvisne besede določeno obliko. To opredelitev lahko razširim s trditvijo Fedosjuka: »sklonska oblika (predložna/nepredložna) odvisnega samostalnika vsebuje informacije o pomenskih odnosih med njim in glavno besedo oz.

jedrom.« (2020: 801) Vezava je leksikalno-slovnični tip podrednega razmerja. V vlogi odvisne besede nastopa načeloma samostalniška beseda, medtem ko v vlogi jedra lahko nastopajo: glagoli, samostalniki, pridevniki, deležniki, števniki in komparativi. Za razliko od drugih vrst podredne zveze lahko vezava izraža tipe skladenjskih oz. sintaktičnih odnosov. In sicer ko v vlogi jedra nastopajo glagoli, pridevniki in deležniki, ti odražajo naslednje odnose: aktantne oz. delovalniške, npr. «избежать ссоры» 'izogniti se prepiru', «сторить дом» 'graditi hišo', «рад гостям» 'veseliti se obiskov' in okoliščinske, npr. «идти лесом» 'iti skozi gozd', «не прийти из-за ссоры» 'ne priti zaradi prepira', «проработать год» 'delati eno leto'. (Fedosjuk 2020: 801) Če se želimo natančneje seznaniti z vsebino teh razmerij, pa se moramo zavedati, da je to rezultat medsebojnega delovanja pomena sklona s predlogom (ali brez njega) in leksikalnega pomena jedra oz. jedrnih besed.

(Fedosjuk 2020: 801)

Sodobna skladnja razlikuje močno in šibko vezavo ter predvidljivo in nepredvidljivo vezljivost. V prvo kategorijo razlikovanja spadajo tisti primeri, kjer leksikalni pomen jedra oz. odnosnice zahteva obvezno prisotnost odvisne oz. podredne besede v besedilu, npr. «Учитель проверяет тетради»

'učitelj preverja zvezke', v drugo kategorijo pa spadajo tisti primeri, kjer jedro ne zahteva obvezne prisotnosti odvisne besede, npr. «Поезд опаздывает на два часа» 'vlak zamuja za dve uri'.

Predvidljiva vezava je tista, kjer leksikalni pomen glavne besede enoznačno predpostavlja obliko odvisne besede, recimo glagol «видеть» 'videti' navadno zahteva samostalnik ali zaimek v tožilniku brez predloga: «видеть закат» 'videti sončni zahod'. Pri nepredvidljivi vezavi pa oblika odvisne besede ni narekovana od jedra: «водиться в тундре / на Севере / за Полярным кругом» 'obstajati v tundri/na Severju/izven arktičnega kroga'. (Fedosjuk 2020: 801)

2. 1. Glagolska vezljivost

Kot jedro lahko nastopa tako glagol, kot glagolske oblike. Glagol zahteva od odvisne besede določeno sklonsko obliko (predložno ali brezpredložno). V okviru glagolske vezljivosti se je potrebno seznaniti s pojmom valentnosti oz. valence, in sicer valentnostjo glavne komponente, tj.

(8)

njeno sposobnostjo ujemanja z določeno obliko in z določenim številom odvisnih komponent, ki opredeljuje obliko odvisne komponente skupaj z vezavo. (Flídrová, Žaža, navedeno po Oreshko 2009: 9) Valentnost oz. valenca ima semantično in sintaktično stran. (Oreshko 2009: 10) Semantično stran določa pomen oz. semantika glagola. Sintaktična stran pa je vsota formalnih vezi, ki jo motivira glagol. Valenca je potemtakem semantično-sintaktična kategorija, ker glavna komponenta besedne zveze ustvarja sintaktično vez z odvisno komponento na podlagi svojega semantičnega pomena. (Oreshko 2009: 9) Naslednji pojem, ki mu je tudi treba nameniti pozornost, je variativnost glagolske vezljivosti oz. vezave. Variativna vezljivost je glagolska vezava, pri kateri je lahko odvisna komponenta izražena z najrazličnejšimi oblikami, tj. v najrazličnejših sklonih, ponekod tudi z različnimi predlogi, pri čemer pa pomen podobne besedne zveze ostaja nespremenjen. (prav tam) Variabilnost je lahko fakultativna ali stilistična. Pri neobvezni oz.

fakultativni vezljivosti pomen besedne zveze po spremembi oblike odvisne komponente ostane enak, npr. «гулять по вечерам» 'sprehajati se ob večerih' ali «гулять вечерами» 'sprehajati se zvečer'. Pri stilistični variabilnosti pomen besedne zveze na formalni ravni sicer tudi ostane enak, vendar pa se razlikuje glede na stilistični kvalifikator, torej ali ta besedna zveza odraža: knjižno, pogovorno, poklicno ipd. Recimo «думать о ком» ali «думать про кого» 'misliti na koga'. D. E.

Rozental' poudarja konstrukcije, ki imajo določen smiselni odtenek, recimo pri primeru «принести что» 'prinesti kaj' mislimo na določeni mero in količino, če pa rečemo «принести чего», mislimo na nedoločen mero ali količino. (prav tam) Variabilnost je lahko: dvojna, trojna ali celo multivariativna. V ruščini npr. glagol «ждать» 'čakati' odraža dvojno variabilnost: «кого, чего» in

«кого, что» 'koga, česa' 'koga, kaj'; gl. «скучать» 'pogrešati' odraža trojno variabilnost: «о ком», «по кому, чему» in «по ком, чём» 'pogrešati koga, kaj' ter gl. «разговаривать» 'pogovarjati se' odraža trojno variabilnost: «разговаривать о поездке, про поездку, насчёт поездки, относительно поездки, касательно поездки» 'pogovarjati se o izletu, v zvezi z izletom, glede izleta' . (Oreshko 2009: 11)

3 Vezljivost v ukrajinskem jezikoslovju

V ukrajinskem jezikoslovju sta se uveljavila dva pristopa opredeljevanja vezljivosti («керування»), in sicer v širšem in ožjem smislu. V širšem gre za skladenjsko zvezo med jedrom in odvisno od njega besedo, pri kateri jedro zahteva določeno sklonsko ali predložnosklonsko obliko, ki bo vedno ostala ista, ne glede na oblikovne spremembe jedra. Prvi pristop se torej omejuje zgolj na podredni odnos med odvisno besedo v določeni sklonski ali predložnosklonski obliki, ki je vedno povezana z jedrom, v okviru t. i. »keruvannja«. Pri ožjem pristopu pa pride do zoženja pojma »keruvannja«

(9)

in do upoštevanja semantično-sintaktičnih posebnosti. (Fursa 2017: 120) I. R. Vyhovanec' je poglobil raziskave svojih predhodnikov v zvezi z oženjem pojma vezave in poudaril, da je semantični temelj vezave semantično-sintaktična valenca, mejo katere začrtujejo zgolj tiste odvisne komponente, ki jih zahteva leksikalno-slovnična narava odnosnice. (Fursa 2017: 121)

3. 1. Glagolska vezljivost

Vsak glagol ima nabor samostalniških dopolnil z določenim predmetnim pomenom znotraj vezljivostnega okvira, ki je pogojen z leksikalnim pomenom glagola in njegovo pripadnostjo določenemu semantičnemu tipu predikata. Vsaka od leksikalno-semantičnih skupin glagola ima svoj tipičen nabor odvisnih komponent z različnimi semantičnimi funkcijami, npr. glagoli premikanja (kot leksikalno-semantična skupina) predvidevajo največjo skupino odvisnih komponent oz. samostalnikov, v tipičnih primerih jih je šest. (Fursa 2017: 122) Osnovna semantična funkcija le-teh je pravzaprav objekt dejanja, ki lahko označuje konkreten predmet ali bitje: «[…] І несе дитину» 'in nese otroka' (Ševčenko, navedeno po Fursa 2017: 123)

V sodobni funkcionalni slovnici razlikujemo naslednje semantično-sintaktične funkcije odvisnih komponent: (prav tam)

1) Objekt 2) Adresat 3) Instrumental 4) Lokativ

V tej razdelitvi osnovno mesto zaseda objekt. Tip pomena opredeljuje vezljivostno moč. Ta je sicer lahko močna, napol močna, napol šibka in šibka, vendar avtor ni podal natančnejših kriterijev za določitev le-te. Močno vezljivost po navadi povezujemo z glagolom, katerega odvisna samostalniška komponenta označuje objekt (predmet) dejanja, stanja, procesa ipd. Napol močno vezljivost zaznamuje samostalnika odvisna beseda, ki označuje adresata dejanja. Pri napol šibki vezljivosti pa samostalniška odvisna komponenta karakterizira različne parametre lokativa. Šibka vezljivost je samostalniška odvisna komponenta z instrumentalnim pomenom.

V ukrajinskem jezikoslovju so se oblikovali trije pristopi diferenciacije objektivnih pomenov: (prav tam)

(10)

1) Glede na semantično klasifikacijo predikativov

2) Glede na semantiko predikativa z ozirom na lastno semantiko objekta

3) Glede na obveznost ali fakultativnost objektivnega pomena v valentnem okviru predikativa.

V. Fursa meni, da bi klasifikacija objektivnih pomenov morala upoštevati vse tri pristope. Kljub temu pa samo eden izmed njih prevladuje, in je osnovno rabljen za razločevanje objektivnih pomenov, tj. obveznost/fakultativnost. (2017: 122) Obvezen objektni oz. predmetni pomen, ki se izraža tudi v govoru, je pravzaprav objekt (obstaja tudi terminološki izraz »premi predmet«), ki je lahko predmet ali bitje, na katerega je usmerjeno dejanje, proces ali stanje. Brezpredložni tožilnik je specializiran morfološki način izražanja premega predmeta. Vse ostale objektivne pomene, ki jih vsebuje semantika glagolov, lahko odvzamemo iz konteksta, ne da bi spremenili vsebine, to so fakultativni. Med fakultativne samostalniške komponente prištevamo: objekt omejitve, objekt dopolnitve, objekt pridružitve, objekt oddaljenosti ipd. (Fursa 2017: 123)

4 Vezljivost v slovenskem jezikoslovju

J. Toporišič je v drugi polovici sedemdesetih let prvi vpeljal pojem vezljivosti oz. valence (mednarodni izraz) v slovensko jezikoslovje. Ta izraz pa se je v javnost razširil ob polemiki o novem osnovnošolskem učbeniku. (Žele 2001: 13) Kasnejša definicija vezljivosti oz. valence je bila prevzeta v osemdesetih letih po nemško-češki vezljivostni teoriji, in sicer

Vezljivost je lastnost oz. zmožnost določene besede, da veže nase določeno/napovedljivo število mest oz.

vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost/obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta skladenjska mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola oz. iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vlogami), so zasedena

s t. i. določili v določeni slovnični obliki. Strukturnoskladenjsko obveznost določil pa dodatno določajo stavčni vzorci. (Žele 2001: 13)

Vezljivi so pridevniki, izglagolske/izpridevniške tvorjenke in glagoli, v pričujočem prispevku pa sem se osredotočila na glagolsko vezljivost. Kot navaja M. Smolej: »Vezljivost je pomenskoskladenjski in strukturnoskladenjski pojav. […] je obravnavana tako na pomenski ravni (vezljivost glagolskih pomenov) kot tudi na skladenjskofunkcijski ravnini« (2010: 28). Poleg teh

(11)

dveh ravnin obstaja še izrazna, ki se v besedilu uresniči kot vezava, ujemanje ali primik. Vse tri ravnine so medsebojno povezane, strogo izolirano preučevanje le-teh v danem primeru ni mogoče.

Pomenska zmožnost besed je bodisi usmerjevalna bodisi opredelitvena, ki se v procesu upovedovanja ali z vezljivostnimi ali z družljivostnimi skladenjskimi silami izrazi z vezavo, primikom ali ujemanjem. Na tej ravnini ločimo še na eni strani absolutno/popolno vezljivost, ki je edina možna oz. prevladujoča vezljivost v okviru gl. leksema, in po drugi strani relativno/delno vezljivost, ki označuje vezljivost določenega pomena gl. leksema. (Žele 2001: 14)

Menim, da je treba omeniti tudi delitev Ju. D. Apresjana glede na vezljivostno moč. Tukaj navajam zgolj en tip vezljivostne moči, in sicer tisti, ki je predmet raziskovanja moje diplomske naloge:

»Predmetna vezljivost, ki je praviloma močnejša oz. bližje vrednosti 1 – to ne velja samo za tožilnik, ampak tudi za druge sklon, odvisno od glagolskega pomena;« (Apresjan, navedeno po Žele 2000:

14)

4. 1. Načina izražanja vezljivosti v besedilu

Vezljivost je v besedilu uresničena kot vezava ali primik. Pri vezavi gre za glagolsko usmerjevalnost, ki je izrazno napovedljiva z določeno slovnično obliko oz. sklonskimi določili, pri primiku pa ni nobene sklonske vplivnosti z jedrnim glagolom, zatorej ni končniško izražen. (Žele 2003: 14) Pri vezavi »jedro besedne zveze vpliva na sklonsko obliko samostalniškega določila oz. dopolnila (npr.

gledati televizijo) → glagol s svojo vezavno močjo narekuje sklon predmeta; […]« (Smolej 2010:

47) Vezavno moč imajo tudi nekatere pridevniške besede, npr. zaljubljen v Ano, izglagolske in izpridevniške tvorjenke, npr. gledanje televizije ter izrazi za količino oz. mero in dele: 5 študentov.

(Smolej 2010: 47) Pri primiku pa »določilo in jedro sta povezana samo na pomenski ravni; jedro z ničimer ne vpliva na obliko določila (npr. ostati doma, predavati predano, govoriti kot otrok, jutri zvečer, hotel Luna, knjiga od mame, odpotovati popoldan).« (prav tam)

Upoštevajoč trditve o vezljivosti kot pojavu, ki zaobjame več ravni (pomenskoskladenjsko, strukturnoskladenjsko in izrazno), sta tudi njena načina izražanja razmerij pomenskoskladenjsko pogojena. (Žele 2001: 14) Vezava površinskoizrazno označuje povečini del desne vezljivosti, medtem ko primik povečini del družljivosti.

4. 2. Glagolska vezljivost

(12)

A. Žele navaja, da so »najtipičnejši nosilci vezljivosti glagoli.« (2001: 15) Glagolsko vezljivost lahko napovedujemo na morfemski ravni, ki vase vključuje tako besedotvorni kot vidski vidik. V zvezi z besedotvornim vidikom je treba poudariti vlogo skladenjskih podstav tvorjenk, ki so omogočile natančnejši vpogled v vezljivostne posebnosti glagolskih izpeljank, glagolskih tvorjenk iz predložne zveze, glagolskih zloženk in glagolskih sestavljenk. (Vidovič Muha v Žele 2001: 15) Besedotvorna obrazila so zmožna povzročati lastnostne in številčne spremembe udeleženskih vlog. Po drugi strani vidskost ni ravno odločujoča kategorija pri ugotavljanju pomenskoskladenjske glagolske vezljivosti, vendar moramo biti pozorni na vidski del znotraj stavka, saj se ne nanaša zgolj na vidskost posameznih glagolov, pač pa tudi na stavčni položaj. Upoštevati moramo namreč stavčno organizacijo določenega glagola in njegovih udeležencev. (Žele 2001: 15)

Zopet se bom obrnila na Ju. D. Apresjana in njegovo splošnoveljavno hierarhijo udeleženskih vlog:

najbližje glagolskemu pomenu sta vršilec in predmet dejanja, malo dlje vsebina, naslovnik in prejemnik, še dlje so orodje, sredstvo, izhodišče, cilj in čas, ki navadno le dopolnjujejo vsebino.

(Apresjan, navedeno po Žele 2001: 18) S skladenjskofunkcijskega vidika so pomembni vezljivostni označevalci določila, ki jih določamo s pomočjo meril: neizpustljivost oz. zaznamovana izpustljivost in nezamenljivost.

Na pomensko- in strukturnoskladenjski ravni ločujemo neizpustljiva/nezamenljiva določila, obvezna, neobvezna, ki so izpustljiva/zamenljiva, splošna /ne/obvezna, okoliščinska, ki so lahko obvezna, neobvezna ali neudeleženski modifikatorji. (Žele 2001: 15)

Ločiti moramo med glagolsko in povedkovo vezljivostjo. Za glagolsko vezljivost veljajo tipična ali netipična določila, za povedkovo, ki se omejuje na stavčni vzorec, pa pomensko- in strukturnoskladenjsko obvezna ali neobvezna določila.

5 Raziskava

Kot sem že povedala v uvodu, se v svoji diplomski nalogi ukvarjam z vezljivostnimi lastnostmi glagolov ciljnosti v ruščini, ukrajinščini in slovenščini. V zvezi s tem sem na podlagi prevodov iz leposlovja naredila analizo pojavov premega predmeta izbranih glagolov v rodilniški in tožilniški sklonski obliki. Pri tem sem si pomagala z vzporednim jezikovnim korpusom Parasol. V svoji raziskavi sem upoštevala naslednja leposlovna dela: Most na Drini Ivo Andrić, Mojster in Margareta M. Bulgakov, Neznosna lahkost bivanja M. Kundera, Parfum Patrick Süskind, Solaris S. Lem, Ime rože

(13)

U. Eco, Kako je bilo kaljeno jeklo N. A. Ostrovski, Harry Potter in kamen modrosti J. K. Rowling, Harry Potter in dvorana skrivnosti J. K. Rowling, Devet A. Stasiuk, Ferdydurke Witold Gombrowicz.

Rezultati so naslednji:

5. 1. Glagol ждать 'čakati'

Graf 1

5. 2. Glagol искать 'iskati'

Graf 2

100%

Ждать

Premi predmet v rod.

73%

27%

Искать

Premi predmet v tož. Premi predmet v rod.

(14)

5. 3. Glagol просить 'prositi'

Graf 3

5. 4. Glagol достичь 'doseči'

Graf 4

20%

80%

Просить

100%

Достичь/Достигать

(15)

5. 5. Glagol чекати 'čakati'

Graf 5

5. 6. Glagol шукати 'iskati'

Graf 6

18%

59% 23%

Чекати

Premi predmet v tož. Premi predmet v predložnem tož. Premi predmet v rod.

62% 38%

Шукати

(16)

5. 7. Glagol просити 'prositi'

Graf 7

5. 8. Glagol досягти 'doseči'

Graf 8

17% 8%

75%

Просити

100%

Досягти/Досягнути

(17)

5. 9. Glagol čakati

Graf 9

5. 10. Glagol iskati

Graf 10

20%

53%

27%

Čakati

76%

24%

Iskati

(18)

5. 11. Glagol prositi

Graf 11

5. 12. Glagol doseči

Graf 12

6 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti ждать 'čakati', искать 'iskati', просить 'prositi' и достичь 'doseči' v ruščini

31%

45%

24%

Prositi

77%

23%

Doseči/Dosegati

(19)

V nadaljevanju bom najprej navedla splošne podatke o vezljivostnih lastnosti višje omenjenih glagolov in nato analizirala podatke, ki nam jih ponuja vzporedni jezikovni korpus Parasol.

6. 1. Glagol ждать 'čakati'

D. Rozental je v svojem vezljivostnem slovarju navedel, da glagol ждать 'čakati' od odvisne besede zahteva tako rodilniško kot tožilniško sklonsko obliko, zatorej ima variantno vezljivost. Hkrati poudari, da vsaka od teh oblik vsebuje določen semantični odtenek: (1981: 36)

1) Kadar uporabljamo rodilniško obliko za premi predmet, izražamo nedoločnost oz. t. i.

»neopredeljonnost« (неопределённость), npr. ждать письма 'čakati pismo', ждать возможности 'čakati priložnost'.

2) Kadar uporabljamo tožilniško obliko za premi predmet, izražamo gotovost, določnost (определённость), to velja za kategoriji živosti in neživosti, npr. ждать сестру 'čakati sestro', ждать поезд Симферополь – Москва 'čakati vlak Simferopol'–Moskva'.

V slovarju Grammatičeskaja pravil'nost russkoj reči Graudina in drugi avtorji poudarijo, da imamo ob glagolih, ki označujejo prizadevanje za doseg cilja, premi predmet v obeh sklonih, torej v rod. in tož. (1976: 33) Poleg tega naštejejo nekaj glagolov, ki imajo po navadi ob sebi premi predmet v rodilniku, kamor se uvršča tudi gl. ждать 'čakati'. (1976: 33) Dodajo, da je v takšnih primerih možen tudi tožilnik (pogoji so isti kot pri Rozentalu). Tožilnik uporabljamo še za oznako osebe, npr. ждать сестру 'čakati sestro' in celo takrat, kadar premi predmet ne izraža določnosti, čeprav stara norma zahteva rodilniško obliko, recimo: «[...] ждал свою очередь» '[...] čakal je, da pride na vrsto'. Vendar je takšna raba najpogosteje izražena v pogovornem jeziku, knjižni jezik pa vseeno daje prednost rodilniku. (prav tam)

Raziskava je pokazala prevladovanje rodilnika nad tožilnikom, saj v raziskovalnih delih ni bilo nobenega primera s tožilnikom. To potrjuje tezo avtorjev slovarja Grammatičeskaja pravil'nost russkoj reči, da se ob glagolu ждать 'čakati' v leposlovnih delih najpogosteje oz. navadno pojavlja rodilniška sklonska oblika.

6. 2. Glagol искать 'iskati'

Glagol искать 'iskati' je v ruščini glagol z variantno vezljivostjo. Njegov premi predmet je lahko tako v tožilniku kot v rodilniku. Pogoji rabe gl. iskati so skoraj enaki kot pri gl. čakati, torej tož. se

(20)

rabi ali s konkretiziranim samostalnikom ali takrat, kadar se navezuje na izgubljen/skrit predmet, npr. Искать своё место в зале 'iskati svoje mesto v dvorani', искать закатившийся мячик 'iskati pobeglo žogo'. (Rozental 1981) Rodilnik pa se uporablja v pomenu prizadevanja, doseganja nečesa, npr. Искать поддержки 'iskati podporo', искать места (работы) 'iskati delo'. (prav tam)

Kot kaže Grafikon št. 6, tožilniška oblika prevladuje nad rodilniško, kar je v nasprotju z mnenjem sestavljavcev slovarja Grammatičeskaja pravil'nost russkoj reči, ki so navedli, da je odvisna beseda gl.

iskati navadno v rodilniškem sklonu.

6. 3. Glagol просить 'prositi'

Glagol просить 'prositi' je prav tako variantni, in sicer njegov premi predmet je lahko v rodilniku ali tožilniku. Rodilnik uporabljamo tako ob abstraktnih samostalnikih kot konkretiziranih, vendar z odtenkom nedoločnosti, recimo Просить помощи 'prositi za pomoč', просить денег 'prositi denar'. Uporabljamo ga tudi v primerih kazanja na objekte časovne rabe, npr. Чичиков попросил списочка крестьян 'Čičikov je prosil seznamček kmetov'. (Gogolj) Tožilniško sklonsko obliko pa rabimo pri določnih/konkretiziranih premih predmetih, npr. Просить свою книгу 'prositi za svojo knjigo'. (Rozental 1981) Slovar Grammatičeskaja pravil'nost russkoj reči navaja primer primerjave rabe rodilniškega in tožilniškega sklona ter njun semantični odtenek (1976: 33):

Razlika med «Просить денег» in «Просить деньги» 'prositi za denar' > je v tem, da gre v prvem primeru za nedoločeno količino denarja, v smislu »kolikor bodo dali«, raba tožilnika v drugem primeru pa predvideva določeno količino denarja.

Glede na opravljeno raziskavo v večini primerov prevladuje raba rodilnika (80 %), kar je v skladu s trditvijo avtorjev slovarja Grammatičeskaja pravil'nost russkoj reči, da se ob glagolu prositi najpogosteje pojavlja premi predmet v rodilniku.

6. 4. Glagol достичь 'doseči'

Glagol достичь 'doseči' v pomenu pridobiti nekaj s pomočjo truda/prizadevanja, npr. Достичь успеха 'doseči uspeh' (Razlagalni slovar ruskega jezika 2013) zahteva od odvisne besede oz.

premega predmeta zgolj rodilniški sklon. D. Rozental navaja še zastarelo predložno rabo rodilnika ob gl. достичь 'doseči', in sicer до чего 'do česa'. (1981: 34) Tudi analiza prevodov iz leposlovja je

(21)

7 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti чекати 'čakati', шукати 'iskati', прохати 'prositi' in досягти 'doseči' v ukrajinščini

7. 1. Glagol чекати 'čakati'

Kot navajata avtorici ukrajinskega vezljivostnega slovarja Kolibaba in Fursa, je glagol чекати 'čakati' nedovršni gl., ki pomeni, da »se nekdo nekje nahaja zato, da bi nekoga videl oz. se dobil; pričakovati pojav, prihod ipd. kogarkoli, približevanje nečesa ali ustrezen trenutek za uresničevanje nečesa;

zanašati se na nekoga, na nekaj, upati.« (2017: 564) Premi predmet glagola чекати 'čakati' je lahko v rodilniškem ali ne/predložno tožilniškem sklonu. Slovar najprej navaja predložnotožilniško sklonsko rabo, in sicer s predlogom »na«. Že tu je razvidna razlika med ruščino in ukrajinščino. V ruščini ob glagolu ждать 'čakati' ni premega predmeta s predložnotožilniško sklonsko rabo, v ukrajinščini pa je ta pogosta:

1) «На кого? На+Зн. в.: на людину, на чоловіка, на нього, на неї» oz. 'Na koga? Na + tož.:

na človeka, na moškega, na njega, na njo'. (2017: 564)

«На що? На+Зн. в.: на автобус, та поїзд, на літак» oz. 'Na kaj? Na + tož.: na avtobus, na vlak, na letalo'. (2017: 564)

Slovar dalje navaja brezpredložno tožilniško obliko:

2) «Кого? Зн. в.: людину, чоловіка, жінку, хлопця» oz. 'Koga? Tož.: človeka, moškega, žensko, fanta'. (2017: 564)

»Що? Зн. в.: транспорт, автобус (автобуса), літак (літака), зиму» oz. 'Kaj? Tož.: prevozno sredstvo, avtobus, letalo, zimo' (2017: 565)

Naslednja posebnost, ki jo želim izpostaviti, je variantna raba bodisi rodilnika bodisi tožilnika pri zanikanju:

3) «НЕ ЧЕКАТИ: Кого? Р. в. і Зн. в.: людини і людину, чоловіка, дівчини і дівчину» oz.

'NE ČAKATI: Koga? Rod. in tož.: človeka, moškega, punce in punco'. (2017: 564–565)

«НЕ ЧЕКАТИ: Чого? Р. в.: транспорту, літака, зими, подарунка» oz. 'NE ČAKATI:

Česa? Rod.: prevoznega sredstva, letala, zime, darila'. (2017: 565) In pa tudi rodilniška sklonska raba:

(22)

4) «Чого? Р. в.: зими, осені, весни, черги» oz. 'Česa? Rod.: zime, jeseni, pomladi, vrste'.

(2017: 565)

Ivan Vyhovanec' je v razpravi Čekaty čogo? Ščo? Čy čekaty na ščo? oz. «Чекати чого? Що? Чи чекати на що?» poudaril, da se pomen glagola oz. jedra ob različni sklonski rabi ne spremeni. Kljub temu ima leksikalni pomen odvisnih samostalnikov oz. premih predmetov vpliv na odločitev med naborom različnih sklonov. (1) Rodilnik uporabljamo takrat, kadar odvisna beseda oz. samostalnik označuje abstraktni pojem, npr. Чекав смерті 'čakal je smrt' (Tjutjunnyk). Predložni tožilnik (s predlogom »na«) je širši pojem za razliko od rod., se lahko povezuje z različnimi leksikalnimi pomeni besed, tako s konkretiziranimi kot tudi z abstraktnimi, npr. Він чекав на відповідь 'čakal je na odgovor' (Hotkevyč). Brezpredložni tožilnik pa se v večini primerov povezuje z lastnimi imeni oz. imeni, npr. Паню Олено, очевидно, чекаємо і я і жінка 'gospa Olena, očitno, da čakava in jaz, in žena' (Kocjubynski). Vyhovanec' in ostali jezikoslovci menijo, da je konstrukcija »na + tož.«

najpogosteje rabljena, saj se lahko povezuje z abstraktnimi in konkretiziranimi odvisnimi samostalniki (3). Moram priznati, da je raziskava pokazala nekoliko drugačno stanje pri prevajalskih odločitvah, namreč prevladuje premi predmet v rodilniku, na drugem mestu pa predložna raba tožilnika ter na tretjem tožilniška raba.

7. 2. Glagol шукати 'iskati'

Glagol шукати 'iskati' je nedovršni glagol, ki pomeni »poskušati najti, odkriti kogarkoli, karkoli (skrito, izgubljeno, neznano ipd.); iskati, skušati izvedeti o prisotnosti, o lokaciji kogarkoli, česarkoli;

[…]« (Kolibaba, Fursa 2017: 578) Premi predmet ima lahko obliko tako rodilnika kot tožilnika.

Slovnyk dijeslovnogo keruvannja navaja:

1) «Чого? Р. в.: їжі, харчів, хати, школи» oz. 'Česa? Rod.: hrane, hiše, šole'. (2017: 578) 2) «Що? Зн. в.: річ, книжку, ручку, олівець (олівця), вхід, вихід» oz. 'Kaj? Tož.: stvar, knjigo,

kuli, svinčnik (svinčnika), vhod, izhod'. (2017: 578)

Kar se mi v tem slovarju, ki je pravzaprav prvi ukrajinski slovar glagolske vezljivosti, zdi zanimivo, je poudarek na zanikanih konstrukcijah, ki se pojavljajo sredi opisa vezljivostnih lastnosti pri povednem naklonu. Torej:

3) «НЕ ШУКАТИ/НЕ ЗНАЙТИ: Чого? Р. в.: предмета, книжки, зошита, документа» oz.

'NE ISKATI/NE NAJTI: Česa? Rod.: predmeta, knjige, zvezka, dokumenta'. (2017: 578)

(23)

4) «НЕ ШУКАТИ/НЕ ЗНАЙТИ: Що? Зн. в.: предмет, річ, книжку, зошит, документ»

oz. 'NE ISKATI/NE NAJTI: Česa? Tož.: predmet, stvar, knjigo, zvezek, dokument'.

(2017: 578)

5) ««НЕ ШУКАТИ/НЕ ЗНАЙТИ: Кого? Р. в. і зн. в.: людини і людину, батька, матері і матір, батьків, дитини і дитину» oz. 'NE ISKATI/NE NAJTI: Rod. in tož.: človeka, očeta, matere in mater, otroka'. (2017: 578)

Če govorimo o pomenu gl. шукати 'iskati' kot o »vztrajno skušati pri nečem, želeti si česarkoli/karkoli« (Kolibaba, Fursa 2017: 580), potem rabimo rodilniško sklonsko obliko, npr.

Чого? Р. в.: щастя, долі, правди, волі 'česa? Rod.: sreče, usode, resnice, volje'. Analiza prevodov iz leposlovja je pokazala, da v večini primerov prevladuje raba rodilnika.

7. 3. Glagol просити 'prositi'

Glagol прохати ali просити 'prositi' je nedovršni glagol. Pomeni »prositi kogarkoli, da bi dobil/a nekaj ali nekoga, vztrajati pri nečem; spodbujati kogarkoli nekaj narediti« (Kolibaba, Fursa 2017:

465) Premi predmet je lahko v rodilniku, brezpredložnem tožilniku ali predložnem tožilniku.

Navajam primere, ki se neposredno nanašajo na objekt dejanja in ne na adresata dejanja, ki po ukrajinski vezljivostni teoriji spada med dopolnila, in ne določila. Torej:

1) «Кого? Зн. в. 1) зі знач. об’єкта дії: коня, корову, козу, курку» oz. 'Koga? Tož. 1) pomen objekta dejanja: konja, kravo, kozo, piščanca'. (2017: 465)

2) «Що? Зн. в. 1) зі знач. об’єкта дії: гроші, житло, будинок, хату» oz. 'Kaj? Tož. 1) pomen objekta dejanja: denar, hišo'. (2017: 466)

3) «Чого? Р. в.: хліба, води, молока» oz. 'Česa? Rod.: kruha, vode, mleka'. (2017: 467) 4) «Про що? Про+Зн. в.: про здоров’я, про допомогу, про зустріч» oz. 'Za kaj? Za + Tož.:

za zdravje, za pomoč, za srečanje'. (2017: 467) Zanikane konstrukcije:

5) «НЕ ПРОСИТИ/НЕ ПОПРОСИТИ, НЕ ПРОХАТИ/НЕ ПОПРОХАТИ: Кого? Р.

в. і Зн. в.: 1) зі значю об’єкта дії: коня, корови і корову, кози і козу» oz. 'NE PROSITI:

Koga? Rod. in tož. 1) pomen objekta dejanja: konja, krave in kravo, koze in kozo'. (2017:

465)

(24)

6) «НЕ ПРОСИТИ/НЕ ПОПРОСИТИ, НЕ ПРОХАТИ/НЕ ПОПРОХАТИ: Чого? Р.

в.: 1) зі знач. об’єкта дії: грошей, житла, будинку, хати» oz. 'NE PROSITI: Česa? Rod.

1) pomen objekta dejanja: denarja, hiše'. (2017: 466)

7) «НЕ ПРОСИТИ/НЕ ПОПРОСИТИ, НЕ ПРОХАТИ/НЕ ПОПРОХАТИ: Що? Зн.

в.: 1) зі знач. об’єкта дії: гроші, житло, будинок, хату» oz. 'NE PROSITI: Kaj? Tož. 1) pomen objekta dejanja: denar, hišo'. (2017: 466)

Glede na raziskavo prevladuje premi predmet v rodilniku, drugo mesto zaseda brezpredložni tožilnik, s predložnim tožilnikom pa je bilo najdenih samo par primerov (predlog »pro«).

7. 4. Glagol досягти 'doseči'

Glagola досягти 'doseči' v prvem ukrajinskem slovarju glagolske vezljivosti ni. Zato sem se obrnila na druge vire, in sicer na spletno stran Slovnyk ukrajin's'koji movy oz. «Словник української мови», ki poleg oblike досягти 'doseči', še ponuja досягати, досягнути 'dosegati'. (2018) Досягти in досягнути 'doseči' sta dovršna glagola, досягати 'dosegati' pa je nedovršen. Med vsemi pomeni, ki jih ponuja slovar, najbolj ustreza tale:

»3. Домагаючись, добиваючись, діставати, одержувати бажане.« oz. '3. Skušajoč, dosegajoč pridobivati, dobivati želeno'.

Premi predmet vseh oblik tega glagola je izključno v rodilniškem sklonu, o čemer priča tudi raziskava.

8 Vezljivostne lastnosti glagolov ciljnosti čakati, iskati, prositi ter doseči v slovenščini

8. 1. Glagol čakati

Kot navaja vezljivostni slovar slovenskega jezika, je glagol čakati nedovršni, stanjski (duševni/telesni) in netvorni (dogodkovni/procesni) glagol. (Žele 2008) Njegov premi predmet (določilo) se veže s tožilnikom ter predložnim tožilnikom: (Žele 2008)

(25)

»1. KDO/KAJ biti, nahajati se sredi ČESA / v/na/ob/pri ČEM / pred/med/nad/pod/za ČIM /KJE / KDAJ / KOLIKO ČASA za/na KOGA/KAJ«, npr.

»Pacienti čakajo zdravnika.«

ali

»2. KDO/KAJ usmerjati se na KAJ«, npr. »Čaka na službo.«

Moja raziskava sicer potrjuje tezo, da glagol čakati ob sebi zahteva odvisno besedo (premi predmet) v tožilniškem sklonu. Predložna tožilniška raba sicer celo prevladuje (predlog »na«), vendar je prišlo tudi do odstopanj. Namreč 27 % primerov je raba rodilniškega sklona. Še posebej moram poudariti, da tukaj ne gre za rodilnik zanikanja in, tudi ne za kategorijo živosti. Navedla bom nekaj primerov iz prevoda romana Mojster in Margareta M. Bulgakova (Parasol):

1) «Stravinski kakor da je čakal tega vprašanja, takoj se je spet usedel in dejal»

2) »Kot čaka pustolovec mlad sestanka z razvratnico zvijačno ...«

3) »Levi je zamežal in čakal ognja, ki naj bi padel z neba in zadel njega samega.«

4) »Mojster kakor da bi bil tega že čakal, ko je nepremično stal in gledal sedečega prokuratorja.«

Najprej sem domnevala, da je ruščina imela vpliv na prevajalske odločitve, ampak hipoteze nisem mogla potrditi, saj sem srečala podobne primere tudi v prevodih iz drugih jezikov, in sicer pri glagolu iskati, ki naj bi se načeloma vezal tudi s tožilnikom, vendar o tem kasneje. S pomočjo strokovnega svetovanja in lastne raziskave sem nazadnje ugotovila, da je bila rodilniška sklonska oblika premega predmeta glagola čakati uveljavljena oz. dopustna. Med zadetki iskanja gl. čakati, ki mi jih je ponudil jezikovni portal Fran, sem zasledila naslednje: (2014)

1) V Slovenskem pravopisu 2001 je zapisano:

»čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)

1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom«

V tem zapisu oznaka »knjižno neobčevalno« pomeni »prvine knjižnega jezika, ki jih ne uporabljamo v navadnem sporočanju, ampak živijo bolj iz izročila knjižnega jezika.« (SP 2001) Dobrovoljc dodaja: »Kot je mogoče videti, so z oznako neobčevalno označili besede, ki ne živijo v pogovornem,

(26)

temveč v pisanem jeziku, besede, za katere so že v obdobju priprave SSKJ domnevali, da se iz rabe umikajo oziroma da so precej redke.« (2016)

2) Slovensko-nemški slovar M. Pleteršnika pa navaja: (1894)

»čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka;

Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.«

M. Pleteršnik najprej navaja rodilniški sklon za premi predmet, zatorej je v prednostnem položaju pred tožilniškim sklonom (»tudi z ak.«). Zdi se, da je bil rodilnik primarni sklon za premi predmet gl. čakati.

8. 2. Glagol iskati

Glagol iskati je nedovršni glagol, gl. ravnanja in premikanja. Njegov premi predmet se veže s tožilniškim sklonom, recimo: (Žele 2008)

»1. KDO/KAJ premiKAJoč se hoteti videti KOGA/KAJ«, v »Iskal je denar (po žepih).«

ali

»2. v posplošenem pomenu KDO/KAJ prizadevati si doseči KOGA/KAJ«, npr. »(V mestu) je iskal delo in stanovanje.«

Tudi moja analiza je potrdila, da se največkrat veže s tožilnikom, vendar (tako, kot je to bilo pri gl.

čakati) so primeri, kjer imamo rodilniške konstrukcije pri premih predmetih. Na primer eden izmed primerov se nanaša na rodilnik zanikanja, kar je povsem običajno, in v skladu z normo, ostali 4 primeri pa so v rodilniku. Navedla bom par primerov: (Parasol)

(27)

1) »Lotika je trudna, toda to ni tista blagoslovljena in sladka utrujenost, ki jo čuti človek po preobilnem delu in velikem zaslužku in ki jo je nekoč silila, da je prav v tej sobi iskala odpočitka in oddiha.« (I. Andrić Most na Drini)

2) »No, že prav, že prav, « je odgovoril mojster, se zasmejal in pristavil: » Seveda, kadar so ljudje popolnoma oropani kakor midva, iščejo rešitve pri nadnaravni sili!« (M. Bulgakov Mojster in Margareta)

Imamo torej podobno situacijo kot pri gl. čakati. Slovensko-nemški slovar M. Pleteršnika pravi (1894):

»ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.-Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel;

nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. (LjZv.).«

Kot kaže, se je tudi gl. iskati najprej (prednostno) vezal z rodilniškim sklonom. Rodilnik je bil morda primarni sklon za premi predmet gl. iskati. Zmoti pa dejstvo, da Slovenski pravopis 2001 nima navedenega rodilnika ob gl. iskati, kot je to bilo pri gl. čakati.

8. 3. Glagol prositi

Glagol prositi je nedovršni gl., govorjenja in ravnanja. Premi predmet tega se veže tako z ne/predložnim tožilnikom, kot z rodilnikom, in sicer (Žele 2008)

»1. KDO/KAJ izražati željo za KAJ«, npr. »/Prizadevno/ prosi za nasvet.«

ali

»2. KDO/KAJ želeti si KOGA/ČESA«, npr. »Prosil je vode/vodo (za potnike).«

Raziskava je pokazala, da se najpogosteje rabi premi predmet v predložnem tožilniškem sklonu (predlog »za«), na drugem mestu se je uvrstila rodilniška raba, na tretjem pa je brezpredložni tožilnik. Prišlo ni do nobenih odstopanj.

(28)

8. 4. Glagol doseči

V okviru dovršnega glagola doseči sem upoštevala tudi njegov vidski par, tj. dosegati. Glagol doseči je gl. ravnanja s premikanjem. Premi predmet se veže s tožilniškim sklonom in, z rodilniškim v primerih, kadar gre za količinski pridevnik ali samostalnik: (Žele 2008)

»1. KDO/KAJ dobiti KAJ / KOLIKO ČESA«, npr. »/Z uteženo vrvjo/ je dosegel dno.«

»5. KDO s prizadevanjem pridobiti KAJ /KOLIKO ČESA«, npr. »/S težavo/ je dosegel zaželeni cilj.«

V zvezi z glagolom doseči raziskava ne odraža nobenih odstopanj, prevladuje premi predmet v tožilniku. Pet primerov je z rodilnikom zanikanja.

9 Rusko-slovenska kontrastivna primerjava

V obeh jezikih se sklonska raba odvisne besede gl. doseči razlikuje, in sicer se v ruščini veže samo z rodilnikom, v slovenščini pa s tožilnikom. Obema jezikoma je namreč skupno dejstvo, da gl. doseči ne izraža variativnosti. V zvezi z variantno rabo obeh sklonov ob glagolih 'čakati', 'iskati', 'prositi' se slovenščina in ruščina precej razlikujeta. Ruščina dopušča rabo rodilniške in tožilniške sklonske oblike pri premih predmetih, vendar se mora upoštevati semantični odtenek, tj. določnost oz.

nedoločnost premega predmet. Rodilniški sklon ob glagolu ждать 'čakati' izraža nedoločnost, tožilniški sklon pa izraža konkretnost oz. določnost premega predmeta. Slovenščina pa na drugi strani ne pozna variantne rabe rodilnika in tožilnika ob glagolih čakati in iskati (čeprav je raziskava pokazala tudi nekatere izjeme, ki jih povezujemo s staro knjižno normo). Pri prositi je sicer uveljavljeno oboje. Vezljivostnih podobnosti med dvema jezikoma skorajda ni, razen če omenim, da je pri glagolu prositi tako v ruščini kot v slovenščini možna raba obeh sklonov (rod. in tož.).

Lahko bi še omenila izjeme, vendar te niso ustaljene v sedanji knjižni rabi, npr. rodilniška sklonska oblika odvisne besede glagolov čakati in iskati, ki je arhaična. Nekaj primerov podajam v primerjalni tabeli:

Достичь 'doseči': rod.

1)«Там они разжигают большой костер якобы по поводу солнцеворота или в честь святого Иоанна, на самом же деле для того,

Doseči: tož.

1)«Tam zakurijo velik ogenj s pretvezo, da zaradi kresa in šentjanževega — v resnici pa se z njim poklanjajo svojemu velikemu mojstru,

(29)

своему Мастеру Таяд - Эспинассу и его великому флюиду и достичь вечной жизни.»

velikemu fluidumu z željo, da bi dosegli večno življenje.»

Ждать 'čakati': rod. in tož.

1)«Терпеливо ждал звонка, дававшего ему право вспрыгнуть к ним на постель , ступать по их телам и тыкаться в них головой.«

2)«Зажмурившись, Левий ждал огня,

который упадет на него с неба и поразит его самого.»

Čakati: tož.

1)«Nestrpno je čakal na zvonec budilke, ki je zanj pomenil dovoljenje, da skoči h

gospodarjema na posteljo, taca po njunih telesih in ju dreza s smrčkom.»

Izjemoma so tudi primeri rodilniške sklonske rabe, ki jo povezujemo z arhaično, zastarelo rabo:

«Levi je zamežal in čakal ognja, ki naj bi padel z neba in zadel njega samega.»

Искать 'iskati': rod. in tož.

1)«Потом повернулся и побежал за этой маленькой вещицей , которая сновала туда - сюда, словно увертывалась от кого-то и отчаянно искала укрытия.»

2)«Правда , я этого и ожидал (я все невольно искал хоть какую - то логику), но мне стало нехорошо»

Iskati: tož.

1)«Čutil sem, da sem se ujel v nepredstavljivo past, in iskal izhod, na misel so mi prihajali čedalje bolj brezobzirni načini»

«Potem se je obrnil in stekel za stvarco, ki je brezglavo begala sem ter tja, kot da pred nekom beži in obupno išče zatočišča.»

Просить 'prositi': rod. in tož.

1)«И потому что ни день отправлялись жаловаться русскому послу и просить у него поддержки.»

2)«Пристаешь к людям на улице, просишь пятьдесят тысяч.»

Prositi: rod. in tož.

1)«Pilat je blodil po refektoriju kot duša v vicah in prosil vode za svoje roke.»

2)«Viljem je stopil predenj in ga prosil za pogovor.»

10 Ukrajinsko-slovenska kontrastivna primerjava

Za razliko od ruščine imata ukrajinščina in slovenščina več vezljivostnih podobnosti. Vredno je omeniti sklonsko rabo predložnega tožilnika pri glagolu чекати 'čakati'. Oba glagola se lahko vežeta s predlogom »na«, recimo Čakati na službo in »Чекати на літак« 'čakati na letalo'. V obeh jezikih je

(30)

možna tudi brezpredložna raba tožilnika. V zvezi z ostalimi glagoli, pa v uk. prevladuje rodilniška sklonska oblika (tako, kot v ruščini), v slovenščini pa zagotovo tožilniška. Kljub temu so tudi številni primeri z rabo tožilnika ob glagolih ciljnosti v ukrajinskem in pa tudi v ruskem jeziku.

Glagol prositi se v obeh jezikih lahko povezuje s predložnim tožilnikom.

Чекати 'čakati': rod. in predložni tož. + »na«

1)«їх виснажує ця безплатна й важка приму сова праця, а їхні ниви марно чекають осінньої оранки.»

2) «Стравінський ніби чекав на це запитання, відразу сів і заговорив.»

Čakati: brezpredložni tož., predložni tož. +

»na«

1)«ljudje , ki so ga čakali.»

2) «Ta brezplačna in neskončna tlaka jih je požrla, ta čas pa njihove njive visoko po vaseh zaman čakajo na jesensko oranje.»

»Kot čaka pustolovec mlad sestanka z razvratnico zvijačno ...«

Шукати 'iskati': rod. in tož.

1)«У цих довгих безтурботних посиденьках, говорив іноземець, треба шукати причини схильності багатьох городян до роздумів та мрійливості і одну з головних причин безтурботності, якою славляться жителі міста.»

2) «Відразу прокуратор звичним рухом учепивсь у нашийник Банга, потім хворими очима почав шукати місяць і побачив, що він трохи відійшов убік і посріблився.»

Iskati: tož.

1)«V tem neskončnem posedanju, je trdil tujec, je treba iskati ključ k nagnjenju mnogih tržanov k razmišljanju in sanjarjenju , pa tudi enega poglavitnih vzrokov tiste melanholične neskrbnosti , ki je tako značilna za prebivalce tega trga.»

«Lotika je trudna, toda to ni tista blagoslovljena in sladka utrujenost, ki jo čuti človek po

preobilnem delu in velikem zaslužku in ki jo je nekoč silila, da je prav v tej sobi iskala

odpočitka in oddiha.»

Прохати/Просити 'prositi': rod. in tož.

1)«Солдати просили лише хліба та води й питали дорогу на Увац; але повстанці, яких не зломила поразка, палали відвагою й бажанням продовжувати боротьбу.»

2)«Чернець просить у бібліотекаря твір, який хоче переглянути, і якщо прохання це доречне й богобійне, той іде за нею нагору, в бібліотеку.»

Prositi: rod. in predložni tož. + »na«

1)«Prosi me usmiljenja, če hočeš, a ne prosi me, naj molčim.»

2) «Malahija mu je pojasnil tisto, kar mu je bil dejal že opat, da namreč menih bibliotekaraja prosi za delo, ki si ga želi ogledati, bibliotekar pa poišče knjigo zgoraj v knjižnici, če je želja upravičena in pravoverna.»

(31)

Досягти/Досягнути 'doseči': rod.

1) «З Фатою цього не трапилося, бо знайшовся - таки парубок, у якого вистачило сміливості посватати її та виявилося достатньо розуму й настирливості, щоб досягти мети.»

Doseči: tož.

1) «Če je po naključju tu Salko Hedo, starešina trških biričev, potem ni nobenega upanja, da bi popotni kaj dosegli.»

11 Rusko-ukrajinska kontrastivna primerjava

Največ vezljivostnih podobnosti sem našla med ruščino in ukrajinščino. Čeprav ruščina ne pozna predložne rabe tožilnika pri premih predmetih glagolov čakati in prositi, je razvidno, da je zelo blizu ukrajinščini. Oba jezika poznata variantnost glagolov čakati, iskati in prositi. Pri obeh se glagol doseči veže izključno z rodilnikom. Tako v ukrajinščini kot v ruščini imamo razlikovanje med določnim, konkretiziranim predmet na eni strani in abstraktnim, nedoločnim na drugi. Zanimiva razlika pa je v tem, da je uk. tožilniški sklon ob glagolu «чекати» nekoliko širši od tožilniškega sklona v r., saj lahko vase vključuje in konkretizirane in abstraktne pojme (tu gre za predložni tožilnik).

Ждать 'čakati': rod. in tož., vendar v raziskavi popolnoma prevladuje rodilnik

1)«все еще ждали чего – то.»

Чекати 'čakati': rod. in predložni tož. + »na«

1)«все ще чогось чекали.»

2)«Потім я сів і став чекати на відповідь.»

Искать 'iskati': rod. in tož.

1)«- конечно, когда люди совершенно ограблены, как мы с тобой, они ищут спасения у потусторонней силы!»

2)«Здесь, в этой мертвой точке, между своим "нет" и отцовским "да", между Большим Лугом и Незуками, здесь, в самом центре безысходности, следует искать выход.»

Шукати 'iskati': rod. in tož.

1)»- Певно, коли люди до краю зневажені, як ми з тобою, вони шукають рятунку від потойбічної сили!«

2) «- Що ти шукаєш? - запитала вона.»

Просить 'prositi': rod. in tož.

1)«Поэтому я и прошу у тебя помощи.»

2) «Василий Степанович всунул голову в то окошечко, над которым было написано:"

прием сумм", - поздоровался с каким - то незнакомым ему служащим и вежливо попросил приходный ордерок.»

Прохати/Просити 'prositi': rod. in tož.

1) «Проси у мене милосердя, якщо хочеш, та не проси мовчання.»

2) «Піди попрохай підтвердження у Господа.»

(32)

Достичь 'doseči': rod.

1) «- Ежели ваше высокопреподобие полагает, что творца небесного следует восславлять именно так, - ваше аббатство, на мой взгляд, достигло в этом отношении поразительных высот.»

Досягти/Досягнути 'doseči': rod.

1)«Звичайно,- ввічливо мовив Вільям,- якщо ваша світлість вважає, що Господа слід прославляти саме так, ваша обитель досягла найвищих висот у цім прославлянні.»

(33)

12 Zaključek

Cilj moje diplomske naloge je bilo odkriti vezljivostne zmožnosti glagolov ciljnosti v treh slovanskih jezikih. To sem naredila s pomočjo korpusne metode. Zahvaljujoč vzporednemu jezikovnemu korpusu Parasol sem imela dostop do najrazličnejših prevodov leposlovja v ruščini, ukrajinščini in slovenščini. Med analiziranjem sem naletela na presenetljive podatke, in sicer pri vezljivosti slovenskih glagolov čakati in iskati. Namesto premega predmeta v tožilniku, sem našla primere z rodilnikom, kar je bilo v nasprotju s pričakovanjem. Razlog za to sem najprej pripisala vplivu prevoda iz ruščine v slovenščino oz. prenosu ali prevzemu slovničnih prvin iz enega jezika v drug jezik, da bi se poudaril namen določene besede. Vendar sem to ovrgla, ker sem našla podobne primere ne samo pri prevodih iz ruščine, pač pa tudi iz drugih slovanskih jezikov. Zato predvidevam, da gre za arhaično rabo rodilnika, ki je značilna za starejše prevode leposlovja. Med pisanjem diplomske naloge sem se osredotočila tudi na govor Slovencev na Koroškem oz.

prisluhnila njihovim odločitvam glede sklonske rabe pri premih predmetih glagolov čakati in iskati.

Ugotovila sem, da je rodilniška sklonska raba pri teh dveh glagolih še vedno živa in delujoča, kar bi lahko nasprotovalo temu, da je takšna raba arhaična, saj je še vedno prisotna v pogovornem jeziku. Potemtakem bi lahko rekla, da gre za pripisovanje kategorije živosti neživemu, npr. čakam avtobusa namesto čakam avtobus. Vendar so to zgolj moji pomisleki, ki sicer temeljijo na podlagi živega pogovornega jezika, a kljub temu niso strokovno potrjeni. Ker mi slovenščina ni materni jezik, tudi sama delam podobne napake pri rabi rodilniške sklonske oblike in mi je ukvarjanje s slovensko, rusko in ukrajinsko vezljivostjo glagolov ciljnosti veliko pomagalo pri razpoznavanju in ločevanju ustreznih rab sklonskih oblik. Glede na Pleteršnikov slovar in Slovenski pravopis 2001 je raba rodilniškega sklona pri premih predmetih ob glagolih čakati in iskati knjižno zastarela, arhaična, zatorej je bila nekoč uveljavljena. V zvezi z glagolom čakati sicer domnevam, da je bila vezava z rodilniškim sklonom nekoč v knjižni rabi, sedaj ima oznako knjižno neobčevalno (glede na SP 2001). Problem nastane pri glagolu iskati, saj SP 2001 ne navaja podobne oznake za ta glagol. Samo Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar dokazuje, da se je prednostno uporabljal rodilniški sklon pred tožilniškim.

Naslednja reč, ki bi jo rada izpostavila, je nepodobnost oz. nesorodnost glagolske vezljivosti v ruščini in slovenščini. Zelo pogosto slišim, kako sta si ta dva slovanska jezika podobna, in da naj bi bilo učenje enega izmed njiju precej enostavno za Slovane. S tem ne soglašam, in še enkrat poudarjam, da gre vseeno za na eni strani južnoslovanski jezik (slovenščina) in vzhodnoslovanski jezik (ruščina) na drugi strani. Zato sem tudi mnenja, da je pomembno nameniti pozornost razlikam

(34)

med jezikoma, predvsem pa seveda tudi glagolski vezljivosti, saj se brez glagola praktično ni mogoče sporazumevati.

Zelo sem bila vesela, da sem lahko v diplomsko nalogo vključila tudi svoj materni jezik, ukrajinščino. Menim, da ima ukrajinski jezik velik potencial in ogromno jezikovnih obzorij, ki jih je še potrebno razkrivati in izpostavljati. Opazila sem, da na ukrajinskem jezikoslovnem prostoru o ukrajinski vezljivosti žal še nimamo prav veliko informacij, tudi je opazno pomanjkanje priročnikov oz. nismo toliko vešči pri ukvarjanju s tem jezikovnim pojavom. Veseli pa me, da je pred štirimi leti izšel prvi slovar glagolske vezljivosti Slovnyk dijeslivnogo keruvannja, avtorici katerega sta L. Kolibaba in V. Fursa. Tako iskreno upam, da sem tudi jaz s svojim diplomskim delom prispevala k raziskovanju ukrajinske glagolske vezljivosti.

V zvezi s kontrastivno primerjavo slovenske in ukrajinske vezljivosti sem bila presenečena, ker med njima obstajajo skladenjske podobnosti. S tem predvsem mislim na predložno tožilniško rabo pri glagolih 'čakati' (celo isti predlog »na«) in 'prositi' (pri tem se pa predloga razlikujeta). Res je, da ukrajinščina, tako kot ruščina, ponuja variantno vezljivost ob vseh treh glagolih (čakati, iskati in prositi), slovenščina pa samo eno sklonsko obliko (pri premih predmetih). Kljub temu je v ukrajinščini večji delež rabe tožilniške oblike ob le-teh v primerjavi z ruščino, kar zopet zbližuje slovenski in ukrajinski jezik. Vsi trije jeziki: ruščina, ukrajinščina in slovenščina so si podobni pri vezljivostni variativnosti, tu predvsem mislim na glagol prositi (premi predmet bodisi v tož., bodisi v rod.) Podobni so si tudi pri glagolu doseči, ki ponuja zgolj eno sklonsko obliko za preme predmete v vseh treh jezikih (v ru. in uk. je to rodilnik, v sl. je to tož.) Na tej točki bi še izpostavila, v čem so posebnosti v vsakem od treh jezikov. Začela bom z ruščino: pri ruski vezljivosti oz. vezavi, in sicer glagolov ждать 'čakati', искать 'iskati' in просить 'prositi' je zelo pomemben semantični odtenek premih predmetov le-teh. Če želimo konkretizirati ali specifično poudariti, za koga ali kaj gre, potem uporabljamo tožilnik, v nasprotnem primeru, torej kadar gre za nedoločnost premega predmeta, uporabljamo rodilnik. V ukrajinščini je podobno razmerje, vendar se razlikuje od ruščine v tem, da je možna predložna sklonska tožilniška raba pri premem predmetu glagola чекати 'čakati' + 'na', ki je univerzalna, kar velja tako za abstraktne kot tudi konkretizirane predmete.

Brezpredložni tožilnik pa naj bi se uporabljal za imena. Jezikoslovci poudarjajo, da naj bi prevladovala konstrukcija «чекати + на», vendar je raziskava pokazala, da prevladuje rodilniška raba. Vsekakor se moramo zavedati, da raziskava temelji na starejših prevodih leposlovnih del.

Torej predložna raba enega izmed sklonov je posebnost ukrajinske vezave (tudi pri glagolu прохати 'prositi'). V zvezi s slovensko vezljivostjo glagolov ciljnosti pa bi rada izpostavila odsotnost variativnosti pri glagolih čakati, iskati in doseči. Za vse tri je značilna tožilniška sklonska

(35)

sklonoma. Še ena posebnost, ki bi jo rada izpostavila, je arhaična rodilniška raba ob glagolih čakati in iskati v prevodih klasičnih leposlovnih del. S pomočjo svetovanja ter lastne raziskave sem ugotovila, da je bil rodilnik nekoč uveljavljen pri premih predmetih gl. čakati, o tem priča Pleteršnikov slovar. Za gl. iskati pa nisem našla podobnih dokazil. To vprašanje še ostaja odprto.

Glede na to, da se moje diplomsko delo omejuje zgolj na klasična leposlovna dela, bi bilo dobro, če bi se raziskava razširila na ostala leposlovna in neleposlovna dela, recimo znanstvena, strokovna ipd. To bi lahko bil naslednji korak k nadgradnji teme o vezljivostnih lastnosti glagolov ciljnosti v treh slovanskih jezikih. S tem zaključujem svojo diplomsko nalogo.