Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Češki jezik in književnost
IZBRANI MEDMETI IN NJIHOVA STAVČNOČLENSKA VLOGA V ČEŠČINI IN SLOVENŠČINI
Diplomsko delo
Ime in priimek: Nika Krmelj
Mentorica: izr. prof. dr. Petra Stankovska
Kranj, 2020/2021
Stran | 2 ZAHVALA
Moji mentorici, izr. prof. Petri Stankovski, ki me je potrpežljivo spremljala skozi celoten postopek pisanja in mi svetovala takrat, ko sama nisem našla pametne rešitve. Neizmerno hvaležna sem za vse vzpodbudne besede in konstruktivne kritike.
Moji družini in fantu, ki so me spodbujali takrat, ko mi je najbolj manjkalo motivacije.
Nenazadnje pa mojima dvema navihanima muckoma, ki sta testirala mojo potrpežljivost in se prišla crkljati ravno takrat, ko sem imela najmanj motivacije za pisanje.
Stran | 3 IZVLEČEK
Izbrani medmeti in njihova stavčnočlenska vloga v češčini in slovenščini
Diplomsko delo se osredotoča na medmete kot besedno vrsto tako iz praktičnega okvirja, kot praktične analize uporabe medmetov v konkretnih stavčnih situacijah. V teoretskem delu pojem medmetov razčleni glede na češko in slovensko tradicijo in se zraven opira tudi na nekaj
lingvističnih dognanj o jeziku samem. V praktičnem delu delo išče vzporednice med konkretnimi izbranimi medmeti med obema jezikoma in raziskuje, kako ta dva jezika medmete uporabljata v splošni rabi jezika, bolj konkretneje na stavčnočlenski ravni.
Ključne besede: Medmet, besedotvorje, besedna vrsta, sintaksa, stavčni člen
ABSTRACT
Cross-linguistic onomaopoeia: selected examples from Czech and Slovene
The thesis focuses on interjections as a word type both from the practical framework and practical analysis of the use of interjections in concrete sentence situations. In the theoretical part, the concept of interjections is analyzed according to the Czech and Slovene linguistic traditions and is also based on some linguistic findings about the language itself. In the practical part, the work seeks parallels between selected interjections between the two languages and explores how these two languages use interjections in the general use of language, more specifically at the sentence level.
Key Words: Interjections, word formation, word types, syntax, sentence clause
Stran | 4 KAZALO VSEBINE
1. Uvod ... 5
2. Cilji in metodologija ... 6
2.1. Tema in cilji ... 6
2.2. Metodologija in teoretski okvir ... 6
2.3. Težave pri raziskovanju ... 7
3. Medmeti: definicija, tvorjenje, sintaksa ... 8
3.1. Besedotvorje: forma, tvorjenje ... 8
3.2. Funkcije medmetov, sintaksa ... 10
3.3. Vrste medmetov v češki in slovenski tradiciji ... 13
4. Izbrani medmeti in njihova kategorizacija ... 15
5. Sintaktična uporaba izbranih medmetov ... 24
5.1. Analiza stavčnočlenskih vlog medmetov v zbranih primerih ... 40
6. Zaključek ... 42
7. Viri in literatura ... 45
Stran | 5 1. Uvod
Vsi vemo kaj so medmeti, ali pa smo zanje gotovo že slišali. Prvič smo se z njimi spoznali, ko so nam mame brale otroške knjige in so žabice regljale svoj rega rega kvak. Spet drugič smo nanje naleteli v glasbi, poeziji in prozi, ki smo jo prebirali. Nenazadnje pa medmete v vsakdanjem življenju uporabljamo v čisto preprostem pogovoru – pozdravimo prijatelja, oponašamo naše hišne ljubljenčke, vzkliknemo, ko se udarimo v prst.
Sama nikoli nisem posvečala pretirane pozornosti medmetom, zakaj in kako pogosto jih uporabljamo in kaj vse v to besedno vrsto sploh spada. Prvič so v meni spodbudili zanimanje na eni od začetnih lektorskih vaj češkega jezika, ko je lektorica češkega jezika na tablo pisala različne zvoke posnemanja živali. Ko je napisala zvok oglašanja krav (češ. búú) me je prvič v življenju zadela misel, da ljudje po vsem svetu isto stvar lahko dojemamo povsem drugače.
Seveda gre tu le za fonetično razlikovanje med slovensko različico muu, vendar se je ravno zaradi te, na videz majhne nianse, moja ljubezen do učenja slovanskih jezikov poglobila. Že takrat sem nekje v kotičku mojih misli shranila idejo o tem, da bo tema medmetov nekoč postala moje diplomsko delo.
Leta so minevala in vedno bolj sem spoznavala, kako pomembni so medmeti pri izražanju misli posameznika, orisevanju določenih situacij in subjektivnih čutenj. Ampak čeprav je to očitno eden od pomembnih gradnikov jezika, vseeno o tej besedni vrsti ne obstaja veliko študij. Svojo željo po pisanju o medmetih sem se zato le odločila uresničiti.
Sam potek pisanja diplomskega dela je bil vse prej kot lahek. Kot sem omenila zgoraj, je bilo pomanjkanje literature ena večjih težav, s katero sem se na tej poti srečala. Literature za pisanje teoretične plati diplomskega dela mi sicer ni zmanjkalo, problem je nastal pri iskanju literature, iz katere bi lahko črpala konkretne primere. S to težavo sem se borila kar nekaj časa, prišlo je že tako daleč, da sem resno razmišljala o menjavi teme. Na koncu se mi je le prikazala luč na koncu predora, ko je moja sestra čisto naključno odkrila raziskovalno delo Irene Stramljič Breznik Medmeti v slovenskem jeziku. Eureka, našla sem vir, iz katerega bom lahko črpala moje izbrane medmete! Preostanek pisanja, raziskovanja in analiziranja je potem stekel kot po maslu in diplomsko delo se je skoraj da napisalo samo. Kot je v nesmrtnih besedah povzel Gustave Flaubert: Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.
Stran | 6 2. Cilji in metodologija
2.1. Tema in cilji
Medmeti kot besedna vrsta so pri raznih analizah in podrobnih raziskavah slovničnih pojavov večkrat zapostavljeni, sploh ko gre za primerjavo med dvema sorodnima jezikoma, kot sta češčina in slovenščina. Diplomsko delo je s teoretičnim izhodiščem Romana Jakobsona in definicijami medmetov to besedno vrsto podrobno opisalo in teorijo še dodatno podkrepilo s praktičnim delom, kjer so predstavljeni izbrani medmeti v obeh jezikih, ter prikazane njihove vloge v stavkih, najdenih v češkem in slovenskem korpusu.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne slovnične aspekte medmetov v omenjenih jezikih, analizirati njihovo frekventnost in pojavnost v govorjenem in pisnem jeziku, kakšna je njihova stavčnočlenska vloga v različnih pozicijah v stavku, ter nenazadnje primerjati, kako se medmeti, ki opisujejo isti zvok, fonetično, oblikoslovno in skladenjsko razlikujejo med češčino in slovenščino.
Diplomsko delo je želelo preveriti, kakšna je frekvenca pri rabi medmetov v češčini in v slovenščini (tako v govorjenem, kot tudi pisnem jeziku), v kakšnih kontekstih in kako se osnovne definicije te besedne vrste med obema jezikoslovnima tradicijama razlikujejo, sploh ko je govora o različnih vrstah medmetov. Zanimalo me je, ali bo fonetična analiza pokazala, da so si medmeti, ki opisujejo isti zvok, med jezikoma podobni, saj gre nenazadnje za dva sorodna slovanska jezika, ali si bodo med seboj precej različni.
2.2. Metodologija in teoretski okvir
V diplomskem delu sem se v teoretičnem delu posluževala teoretične deskriptivne raziskovalne metode. V več čeških in slovenskih slovničnih priročnikih sem raziskovala razne definicije in opredelitve medmetov in to vrsto leksemov poskusila kar najnatančneje opisati iz aspekta besedotvorja in sintakse. Tu sem lahko tudi jasno videla, ali se definicije v češki in slovenski literaturi mogoče kje razlikujejo. Pri teoretičnem delu sem si za lažje razumevanje funkcij medmetov pomagala tudi z razpravo uveljavljenega ruskega lingvista Romana Jakobsona
Stran | 7 Lingvistika in poetika (rus. Лингвистика и поэтика). Sledil je praktični del, ki je osnovan na komparativni analizi. Pri praktičnem komparativnem delu sem najprej izbrala trideset najpogostejših slovenskih medmetov, po deset iz vsake vrste kot so opredeljene v monografiji Irene Stramljič Breznik »Medmeti v slovenskem jeziku« (Stramljič Breznik 2014), kjer je avtorica zbrala vse medmete, najdene v treh slovenskih slovarskih delih – v Pleterniškovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998) in Slovenskem pravopisu (2001). Tem medmetom sem nato poskušala poiskati ustreznice v češčini, pri čemer so mi na pomoč priskočili tudi naravni govorci jezika, ko sama nisem našla zadovoljivih ustreznic. Nato sem frekventnost teh medmetov preverjala v češkem narodnem korpusu (Český národní korpus1) in v slovenskem korpusu Gigafida2. Tu me je zanimalo tudi, ali so z različnimi besedotvornimi postopki iz teh medmetov nastali tudi glagoli in samostalniki, kako so nastali in če se le-ti v govorjenem in pisnem jeziku tudi uporabljajo. Na koncu sem analitično ugotavljala, kakšne stavčnočlenske funkcije imajo zbrani medmeti v raznih kontekstih in jih med seboj primerjala. Tudi tu sem si pomagala z zgoraj omenjenima korpusoma tako da sem primere črpala iz njiju.
2.3. Težave pri raziskovanju
Pri praktičnem raziskovanju medmetov v korpusih sem naletela na nekaj težav, ki so mi onemogočili podrobnejšo analizo izbranih medmetov. Prva težava je nastala pri preverjanju frekventnosti medmetov, saj se iskani zadetki niso vedno omejevali zgolj na medmete, ki sem jih iskala. Primer za to je slovenski medmet mah, ki ponazarja zvok, ki ga proizvedemo, ko smo nad nečim obupali – tu mi zadetki niso ponudili le takega konteksta, ampak sem v zadetkih našla tudi besedno zvezo na mah, rastlino mah in podobno. Ker je bilo zadetkov za leksem mah 12.915, nisem uspela predelati vseh primerov, in analiza frekventnosti zato ni točna. Žal pa medmet mah ni bil osamljen primer. V nadaljnje bi analiza lahko bila točnejša, če bi vse zadetke vseh iskalnih nizov ročno pregledala, seštela in tako dobila točno informacijo o pojavnosti določenega medmeta.
1 https://korpus.cz/
2 http://www.gigafida.net/
Stran | 8 Druga težava pri uporabi korpusov pa je njihova relativna novost. Gigafida na svetovnem spletu tako obstaja od leta 2006, medtem ko podkategorija češkega korpusa Český národní korpus, KonText, iz katere sem črpala frekventnost čeških besed, šele od leta 2014. Razlika med letoma ustanovitve spletnih strani je vidna predvsem v številu virov, iz katerih korpusa črpata svoje informacije. Tako so slovenski medmeti na prvi pogled bolj frekventni kot pa češki, pa čeprav nam osebne bralske izkušnje pravijo drugače. Tak primer sta med drugim zelo pogosta pozdrava: slovenski živijo in češki ahoj – slovenski živijo ima v korpusu 420.379 zadetkov (verjetno je pa veliko od teh zadetkov tudi oblika 3. os. mn. sed. glagola »živeti«), medtem ko ima češki ekvivalent ahoj le 2.670 zadetkov. Že samo na podlagi razsežnosti oz. količine čeških in slovenskih zapisanih besedil bi čeških zadetkov moralo biti več. Upajmo, da bo v bodoče možno bolj natančno pregledovati korpuse.
Tretja težava je na nek način paradoksalna, saj je istočasno tudi ena od bistvenih lastnosti medmetov, in to je v določenih primerih njihova nestalna in mnogovrstna podoba. Nemogoče je na primer natančno zapisati določen zvok iz narave, saj si ga vsak posameznik lahko reproducira nekoliko drugače. Če za primer vzamem medmet, ki ponazarja kihanje, bi ta lahko bil ačih, apčih, ačiha, in verjetno še mnogo drugih variant. Pri moji prvotni izbiri medmetov mnogovrstnost sicer ne bo predstavljala problema, saj je osnovna slovarska oblika besede le ena.
Problem bo nastal, ko bom njihovo frekventnost in kontekst iskala po korpusih. Tu bom težavo rešila sicer z lematizacijo, ker bom vse možne variacije, ki jih bom našla, vnesla pod eno lemo in jih tako štela kot en sam element, torej en medmet, vseeno pa bodo morda neraziskane ostale variacije, na katere sama nisem niti pomislila.
3. Medmeti: definicija, tvorjenje, sintaksa 3.1. Besedotvorje: forma, tvorjenje
Pri ukvarjanju z medmeti moramo na začetku izpostaviti temeljne termine, ki nam bodo omogočali poglobljeno razumevanje tega besednega pojava - medmet je namreč ena besednih vrst, v katere razvrščamo leksem glede na njihove pomenske, oblikoslovne in funkcijske lastnosti.
Stran | 9 Vse besede nekega jezika lahko, glede na njihov leksikalen pomen, ali glede na oblikosloven tip razdelimo v nekaj skupin, ki jih imenujemo besedne vrste (češ. slovní druhy).
Število besednih vrst je lahko različno glede na različne principe slovničnih opisov oziroma metod klasifikacije – slovenska slovnica (Toporišič 2000:109) razlikuje devet besednih vrst, to so samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov, povedkovnik, predlog, veznik, členek, medmet, medtem ko tradicionalne češke slovnice, npr. Mluvnice češtiny 2 (Komárek 1986:15) določajo deset besednih vrst, med katerimi razlikujemo še polnopomenske (češ.
autosémantická slova) in nepolnopomenske (češ. synsémantická slova) besede (Stankovska 2009:130). Polnopomenske besede so tiste, ki nosijo nek konkretni pomen in v stavku lahko stojijo samostojno, med katere sodijo samostalnik (češ. podstatné jméno/substantivum), pridevnik (češ. přídavné jméno/adjektivum), zaimek (češ. zájmeno/pronomen), števnik (češ.
číslovka/numerale), glagol (češ. sloveso/verbum), prislov (češ. příslovce/adverbium) in medmet (češ. citoslovce/interjekce); nepolnopomenske besede pa svoj pomen dobijo šele v kombinaciji s polnopomensko besedo, torej samostojno nikoli ne morejo obstajati v stavku – to so predlog (češ.
předložka/prepozice), veznik (češ. spojka/konjunkce) in členek (češ. částice/partikule). Za primer vzamemo stavek Babička a dědeček, kteří se moc milují, žijí ve městě (Babica in dedek, ki se imata zelo rada, živita v mestu). Besede babička, dědeček, moc, milují, žijí in městě so vse polnopomenske, saj vsaka označuje neko osebo, premet, stanje ali lastnost, ki lahko stoji tudi samostojno, in bo njihov pomen še vedno razumljiv. Na drugi strani pa sta besedi a in ve, ki samostojno ne moreta obstajati, saj nam sami po sebi ne povesta ničesar konkretnega. Ampak v kombinaciji s polnopomenskimi besedami zaživita, in z njihovo pomočjo lahko razberemo tudi njun pomen in vlogo v stavku. V diplomskem delu se konkretno posvečamo medmetom, ki so torej polnopomenska besedna vrsta in nosijo konkreten leksikalni pomen, torej tudi brez konteksta ohranijo svoj izviren pomen.
Z besedotvornega vidika so medmeti izrazito produktivna besedna vrsta, kar pomeni da se zelo pogosto tvorijo novi, obstoječi se hitro spreminjajo, lahko pa tudi zelo hitro preidejo v pozabo. Pogosto se celo dogaja, da ima isti medmet več variant, ki so tudi istočasno v rabi (npr.
mijav/mjav, mljask/mlask), pogosto pa pride do zagate z njihovim zapisom. Ena izmed pomembnih lastnosti medmetov je torej njihova spremenljivost in nestalnost. Nemogoče je objektivno zapisati zvok iz narave, saj ga vsak človek lahko razume in sliši drugače, tako da je pogosto več načinov zapisov tovrstnih medmetov.
Stran | 10 Med medmete lahko sodijo besede (npr. toktok), besedne zveze (npr. dober dan), lahko pa tudi cele povedi (npr. fej te bodi). Najpogosteje se medmeti tvorijo na podlagi onomatopeje, tj. kot posnemanje glasov z namenom doseganja posebnega slušnega vtisa, kar nam da bolj živo predstavo o določeni situaciji. Medmeti se pogosto tvorijo tudi s pomočjo besedotvornega postopka sklapljanja, ko s sestavljanjem dveh ali več besed dobimo novo besedo – sem lahko uvrstimo tudi podvajanje iste besede (npr. ohoho, ulala, ohoho,…) (Krvina 2017:202). Iz medmetov se nadaljnje lahko izpeljejo glagoli s pomenom onomatopoičnega označevanja zvoka in zmožnostjo prevzemanja skladenjskih glagolskih vlog, npr. trkati, mijavkati, cingljati ipd..
3.2. Funkcije medmetov, sintaksa
Pri vprašanju funkcij jezika in njegovih temeljnih delov, tj. besed moramo za boljše razumevanje na začetku nekaj besed posvetiti tudi pomembnemu ruskemu lingvistu in enega od ustanoviteljev Praškega lingivsitčnega krožka Romanu Jakobsonu, ki se je v svoji razpravi Lingvistika in poetika (rus. Лингвистика и поэтика 19953) posvečal predvsem vprašanju o strukturi jezika.
Jakobson namreč jezik razume kot besedno komunikacijo, sestavljeno iz šestih temeljnih delov, od katerih ima vsak določeno funkcijo: pošiljalca (emotivna funkcija), naslovljenca (konativna funkcija), sporočila (poetska funkcija), konteksta (referencialna funkcija), koda (metajezikovna funkcija) in stika (fatična funkcija). (Jakobson 1995:77)
Vseh teh šest dejavnikov torej opredeljuje različne funkcije jezika. Еmotivna funkcija se nanaša na pošiljatelja, in kaže njegov odnos in emocije do govorjenega, poetska funkcija se tiče samega sporočila, referencialna funkcija se usmerja na kontekst in opravlja glavni namen sporočil, metajezikovna funkcija izhaja iz koda, v katerem je sporočilo poslano (ki ga morata tako pošiljalec kot naslovljenec poznati, drugače komunikacija ne steče), fatična funkcija je usmerjena k stiku in vzdrževanju komunikacije, konativna pa k naslovljencu, in ima svoj najčistejši gramatični izraz v zvalniku in velelniku. Pri tem pa je po Jakobsonu pomembno poudariti, da nobeno besedno sporočilo ne opravlja le ene od teh funkcij – besedilo dobi določeno lastnost na podlagi svoje dominantne funkcije. Tudi elemente, iz katerih so besedila sestavljena, lahko ocenimo glede na njihovo prevladujočo funkcijo. Tako je na primer pri medmetih zaradi njihove čustvene in razpoloženjsko-odzivne nabitosti, pri čemer imam v mislih
3 Letnica prve izdaje 1960
Stran | 11 predvsem čustveni odziv na konkretno situacijo, dominantna emotivna funkcija, vendar pa je prav tako vidna tudi referencialna funkcija, saj medmeti posnemajo predvsem zvoke iz okolice in s tem tudi nekaj sporočajo.
Slika 1 Shematski prikaz strukture jezika po Jakobsonu
Besede posameznih besednih vrst so v stavkih med seboj, poleg pomenskih odnosov, tudi v skladenjskih odnosih, na podlagi katerih v stavku prevzemajo vlogo stavčnih členov (češ. větné členy), kot je vidno na primer v stavku Babička žije ve městě (Babica živi v mestu). Osnova vsakega stavka sta t. i. osebek (češ. podmět) in povedek (češ. přísudek), ki opredeljujeta, da nekdo nekaj počne. V našem primeru je tako babička osebek, žije pa povedek. Povedek in osebek sta vedno v ujemalnem skladenjskem razmerju, kar pomeni, da se slovnično vedno ujemata v skupnih slovničnih kategorijah, to pa so oseba, število in spol. (Stankovska 2013:14) Poleg tih dveh osnovnih stavčnih členov pa poznamo še vrsto drugih, ki osnovno dejanje razširijo in nam podajo še neko novo informacijo. V našem primeru se tako srečamo še s prislovnim določilom kraja (češ. příslovečné určení) ve městě, ki nam razloži okoliščine dejanja, torej kraja. Namesto kraja pa bi lahko opredeljeval tudi čas, pogoj, dopustnost itd. Stavek bi lahko še dodatno popestrili s preostalima stavčnima členoma – prilastkom (češ. přívlastek) in predmetom (češ. předmět). Stavek še z ostalimi stavčnimi členi bi se tako lahko glasil: Moje babička z Tábora spokojena už dlouho žije ve městě (Moja babica iz Tábora že dolgo živi zadovoljna v mestu).
Stran | 12 Besedne vrste pa se lahko, poleg osnovne delitve na samostalnik, pridevnik, glagol, ipd., naprej razdelijo še na primarne in sekundarne besedne vrste. Primarne besedne vrste so samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi, s pomočjo katerih lahko izrazimo neko osnovno informacijo ali idejo (Štícha 2013:81), npr. Mladý kluk vesele zpívá (Mlad fant veselo poje). Na drugi strani imamo sekundarne besedne vrste, to so vezniki, predlogi, členki in medmeti. Te besedne vrste osnovno informacijo ali idejo lahko razširijo in poglobijo, npr. Mladý kluk a jeho matka, kteří spolu velmi často zpívají, samozřejmě i dneska vesele zpívají lalala (Mlad fant in njegova mati, ki zelo pogosto skupaj pojeta, seveda tudi danes veselo pojeta lalala). Medmeti (češ. citoslovce, interjekce) torej spadajo med t. i. sekundarne besedne vrste.
Pri tvorjenju novih besed lahko pride do prenosa pomena med različnimi besednimi vrstami s pomočjo transpozicije. To pomeni, da pomen določene besede prehaja iz ene besedne vrste v drugo, pri čemer se spremeni zgolj izrazna podoba besede, ne pa tudi njen predmet poimenovanja. (Stankovska 2009:60) Tako na primer medmet muu lahko preide v glagol mukati.
V tem primeru se iz medmeta formalno s pomočjo izpeljave spremeni v glagol, pomensko pa se predmet poimenovanja (značilen zvok oglašanja krav) ne spremeni, torej je prišlo do prenosa – transpozicije pomena ene besedne vrste (medmeta muu) na besedo druge besedne vrste (glagol mukati).
K transpoziciji prihaja pogosto tudi pri tvorjenju medmetov iz besed raznih besednih vrst, npr. iz samostalnikov (Pozor! Pomoc! Ofsajd!), pridevnikov (Úžasné! Strašné!), prislovov (Výborně! Jasně. Určitě), glagolov (Kušte! Prosím. Promiň. Děkuji) in členkov (»Bohužel, pane«). (Štícha 2013:83-88) Navadno takšni medmeti stojijo samostojno kot enodelni brezglagolski, lahko tudi eliptični stavki. Bistvo eliptičnih stavkov je v tem, da v njih spuščamo posamezne člene, ki so sami po sebi razumljivi (Je to úžasné! × Úžasné!). V veliki meri medmeti izgubijo (pri tvorjenju iz besed pregibnih besednih vrst) svojo fleksijo, pregibnost, kar je znak stavčnočlenske transpozicije prvotno nemedmetskih izrazov. Nekateri medmeti pa lahko še vedno oponašajo tipične značilnosti pregibnih besednih vrst (nate, ahojte), predvsem medmeti, ki so nastali iz glagolov, in imajo značilnosti imperativnih, tj. velelnih oblik. (Štícha 2013:86)
Zgoraj omenjeni teoretski okvir Jakobsona pa lahko impliciramo tudi na sam medmet. Ta lahko stoji v vlogi povedka, torej stavčnega člena, ki o nekom ali nečem nekaj »pove«, ali pa v skladenjski vlogi nastopa v podobni vlogi kot samostalnik. (Stankovska 2009:206) Največkrat pa
Stran | 13 so medmeti preproste, pojmovno enostavne, nečlenjene izjave, katerih bistvo je na ekspresiven način izraziti to, kar lahko v stavku po navadi izrazimo z osebkom in povedkom (kdo ali kaj nekaj dela), npr. To boli × Av (češ. To bolí × Au). Nadalje to pomeni, da so medmeti izrazito subjektivni, saj jih vsak posameznik v razne situacije lahko dodaja po svojih presoji in notranjih vzgibih, in so neodvisni od drugih ljudi.
3.3. Vrste medmetov v češki in slovenski tradiciji
Medmeti, podobno kot gestikulacija, predstavljajo neposreden odnos govorca do določene komunikacijske situacije:
1. Odnos samega do sebe - so distinktivno emocionalni,
2. Odnos do poslušalca - na tak ali drugačen način stremijo k navezanju stika z drugo osebo 3. Odnos do predmeta, o katerem se govori. (Komárek 1986:24-25)
Pri zapisovanju medmetov pa nemalokrat pridemo do zadrege, kako točno zapisati določen zvok iz narave, ki ga želimo opisati, posledica česar je njihova nestalna in mnogovrstna podoba. Zapis seveda ne more, na primer, posnemati vseh raznih medmetov oh (oooh, ohhh, oh!,…), ki lahko izražajo ali veselje, ali žalost, mogoče celo razočaranje ali presenečenje. V govorjenem jeziku nam o naravi medmeta priča barva in višina glasu, pa tudi akcent in melodija (Bajec 1956:280), v zapisanem jeziku teh možnosti ni.
Medmeti se, tako v slovenščini kot češčini, delijo na več vrst - delitev je opredeljena na podlagi tega, kateri zvok določeni medmet ponazarja. Pri tej delitvi sta si slovenska in češka tradicija precej podobni, vendar se v nekaterih aspektih vseeno razlikujeta. V slovenščini tako po Toporišiču medmete delimo na:
1. Razpoloženjske: medmeti, ki izražajo človekovo razpoloženje (odnos samega do sebe):
uf, ah, mah, oh,…
2. Posnemovalne ali onomatopejske: medmeti, ki posnemajo zvoke, šume in gibe iz narave:
Stran | 14 a. Šumi v zvezi s človekom: vriski (juhuhu, joj, ajs), smeh (haha, hehe, hoho), jok
(ue ue), sopihanje (phh, uff), kihanje (ačih, ahči), smrčanje (hrrr), škrtanje (škrt, škrt), mlaskanje (mlask),…
b. Živalsko oglašanje: posnemajo živalske glasove (ti medmeti imajo velikokrat tudi glagolsko ustreznico: mijav > mijavkati) – hovhov, muu, bee, mekeke, krakra, kuku, čričri, regarega, koko…
c. Zvoki naprav: to so medmeti, ki posnemajo zvoke glasbenih inštrumentov, orodij, naprav, strojev,… – tiktak, žiga žaga, cin cin, bum bum, brum brum, čihapuha…
d. Slušni vtis kretnje ali giba: predmet pri takem dejanju pade, se ob kaj zadane,… – štrbunk, čof, klop klop, frc, smuk, štrk, klof, hrsk,…
3. Velelni: medmeti, ki nekaj zapovedujejo ali prepovedujejo
a. Velelnice za ljudi: Ko želimo nekomu nekaj veleti, zapovedati, skušamo doseči, da otrok opravi fiziološke potrebe, itd. – na, horuk, juriš, marš, pozor, alo, pst, kaka, lulu, ajde…
b. Velelnice za živali: te se navadno omejujejo, ko želimo nakazati začetek gibanja, smer gibanja, dovoljenje ali prepoved itd. – hajd (ko želimo, da žival gre v neko smer), ššš (ko želimo, da so tiho), fuj (ko nočemo, da žival kaj pusti pri miru), šc (ko želimo, da gre žival stran),…
c. Vabni klici – z njimi vabimo živali: muc muc muc (ko privabljamo mačko), pipipi (ko privabljamo kure), hama hama (ko spodbujamo, da bi žival jedla),…
d. Zvalnice in pozdravi: to so medmeti, ki želijo vzpostaviti medčloveški stik – ej, hej, ahoj, servus, dober dan, dan, čer, prosim, hvala,…
(Toporišič 2000:451-462)
Češka tradicija je, v primerjavi s slovensko, nekoliko drugačna, vendar pa sta si v poglavitnih kategorijah vseeno enotni. Štícha in Komárek češke medmete tako delita na:
1. Emocionalni medmeti (češ. citoslovce emocionální): Tovrstni medmeti so osnovani na občutkih, tako na pozitivnih, kot tudi negativnih. Ti medmeti so pogosto povezani z izdihi, in zaobjemajo razne vzklike, sopihanje in lahko izhajajo iz vrst nabožnih, seksualnih in fizioloških izrazov. Izražajo lahko veselje, žalost, bolečino, strah,
Stran | 15 presenečenje itd.: a, á, ach, cože, fujtajksl, hergot, hm, joj, juchú, kruciš, krucifix, marjá, mmm, mňam, no bože, páni, och, sakra, uf,…
2. Kontaktni medmeti (češ. citoslovce kontaktová): Bistvo teh medmetov je navezovanje ali zaključevanje kontaktov, kamor pa v češki tradiciji sodijo tudi medmeti, ki izražajo razne pozdrave in odgovore na vprašanja. Razlog zakaj so ti medmeti nastali je bila težnja po poenostavljanju raznih izrazov, da bi jih lažje razumeli otroci in živali: aha, ahoj, ano, ba, čiči, člověče, děkuji, dobrý den, e-e, haló, hej, hele, kdepak, k noze, marš, nashledanou, no, pane, pardon, pozor, pravda, promiňte, prosím, pššš, sbohem, správně, stop, tytyty, víš, vole,…
3. Posnemovalni medmeti (češ. citoslovce zvukomalebná): Ti medmeti posnemajo zvoke iz zunanjosti, kamor spada oglašanje živali, človeka, zvoki naprav, kretnje,… : bzz, bé, bú, buch, cink, frr, haf, hehe, hihi, hrr, hurá, cheche, kokodák, kykyryký, tik-tak, žbluňk, prásk, ťap ťap,…
4. Velelni medmeti (češ. citoslovce povelová): Tovrstni medmeti pa, tako kot pri slovenski tradiciji, vključujejo ukaze, prepovedi in povelja določeni osebi ali živali: Čekej, ke mně, lehni, pozor, prr, sedni, stop, vztyk, aport,…
(Štícha 2013:534-535), (Komárek 1986:242-250)
Ob primerjavi obeh tradicij vidimo, da sta si češka in slovenska delitev precej podobni, le da so pri češki delitvi štiri večje delitve medmetov (emocionalni, kontaktni, posnemovalni in velelni medmeti), medtem ko so v slovenščini po Toporišiču tri (razpoloženjski, posnemovalni in velelni), te pa so potem še nadaljnje razdeljene v podkategorije.
4. Izbrani medmeti in njihova kategorizacija
V začetku praktične analize medmetov si bom izbrala trideset medmetov – po deset iz vsake kategorije. Izbiro sem naredila v skladu z monografijo Medmeti v slovenskem jeziku (Stramljič Breznik 2014), kjer je avtorica na enem mestu zbrala vsa slovarska gesla za medmete, najdene v Pleterniškovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998) in Slovenskem pravopisu (2001). Poleg tega je avtorica naredila tudi pogostnostno listo medmetov v korpusu Gigafida, kar bo moja iztočnica za izbrane medmete – preprosto bom
Stran | 16 izbrala prvih deset razpoloženjskih medmetov, prvih deset posnemovalnih in prvih deset velelnih medmetov. Nato bom vsem tem medmetom poskusila najti pomenske ustreznice v češčini, kjer mi bodo na pomoč pri iskanju priskočili tudi češki naravni govorci. Menim, da bodo rezultati pokazali, da imata jezika, že zaradi svoje sorodnosti, veliko enakih medmetov, ki se bodo razlikovali bolj na fonetični in oblikoslovni ravni, kot pa leksikalni.
V drugi fazi bom s pomočjo češkega in slovenskega korpusa (Synchronní reprezentativní korpus4 in Gigafida5), ter spletnih portalov Fran6 in Internetová jazyková příručka7 ugotavljala, ali so se iz teh medmetov izpeljale nove besede, tj. glagoli in samostalniki. S pomočjo zgoraj omenjenih priročnikov bom preverjala tudi njihovo frekventnost v obeh jezikih, in rezultate med seboj tudi primerjala. S tem želim preveriti, v katerem od primerjanih jezikov je pogosteje zaznana uporaba medmetov in njihovih izpeljank.
Ustvarila bom dve razpredelnici – eno s slovenskimi in eno s češkimi medmeti. Vsak člen tabele bo vseboval opis zvoka, ki ga medmet posnema, medmet, nato pa še morebitne glagolske in samostalniške izpeljave. Na koncu bom samo kot zanimivost vključila še frekventnost tega medmeta, ki jo bom našla s pomočjo korpusov. Frekventnost pa se ne bo omejevala zgolj na tiskano literaturo, ampak bo vsebovala tudi rabo na internetu in govorjenem jeziku, torej celotno sfero danega jezika. Pri slovenskih medmetih bom kot zanimivost pri frekventnosti vključila število, ki je napisano v monografiji in število na Gigafidi, torej realno stanje – zanima me namreč, ali se je v sedmih letih frekventnost zaznamkov danih medmetov povečala, pomanjšala, oziroma je ostala relativno enaka.
OPIS ZVOKA MEDMET VRSTA MEDMETA
FREKVENTNOST MEDMETA V VIRU/
AKTUALNO STANJE V KORPUSU
IZPELJANKA
Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost, tudi
Oh Razpoloženjski 22.766/22.807 /
4 https://www.korpus.cz/kontext/query?corpname=syn2015
5 http://www.gigafida.net/
6 https://www.fran.si/
7 https://prirucka.ujc.cas.cz/
Stran | 17 trpljenje, nejevoljo
Izraža obžalovanje, naveličanost, tudi občudovanje, zadovoljnost
Ah Razpoloženjski 19.784/19.863 /
Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost, tudi začudenje in presenečenje
Joj Razpoloženjski 15.380/15.416 /
Izraža posmeh, tudi opozorilo in presenečenje
Ha Razpoloženjski 14.094/62.0548 /
Izraža
zamišljenost, premišljevanje, dvom
Hm Razpoloženjski 13.043/13.051 /
Izraža
zadovoljnost pri domisleku,
dognanju, najdenju
Aha Razpoloženjski 7.479/7.487 /
Izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem
Eh Razpoloženjski 5.474/5.541 /
Izražanje olajšanja, nejevoljo, telesno ali duševno trpljenje, tudi podkrepitev kakšne trditve
Uf Razpoloženjski 4.213/4.379 /
Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost, tudi gnus, trpljenje, nejevoljo ali podkrepitev trditve
Uh Razpoloženjski 3.837/3.886 /
Izraža posmeh, nejevoljo, odpor
Ho Razpoloženjski 3.522/3.541 /
Izraža
brezpredmetno govorjenje
Bla Posnemovalni 10.205/87.102.0939 /
Smejanje, smeh Haha Posnemovalni 9.480/9.542 Hahljati (se),
8 Tukaj je lepo razvidna težava pri raziskovanju, ki sem jo omenila na začetku.
9 Tudi tukaj je težava pri raziskovanju več kot očitna.
Stran | 18 hahljanje
Posnema pasji lajež
Hov Posnemovalni 899/967 /
Izraža veselje, radost, navdušenje
Juhej Posnemovalni 513/513 /
Posnema oglašanje vrabca, tudi drugih ptic
Čiv Posnemovalni 265/270 Čivkanje, čivk
Posnemanje ritma glasbe
Tuc Posnemovalni 187/207 /
Posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu, tudi padec v vodo
Čof Posnemovalni 165/166 Čofotanje,
čofanje, čofotati, čofotaje
Oglašanje mačk Mijav Posnemovalni 164/165 Mijavkati,
mijavkanje, mijavkec, mijavkajoče Posnema močen
pok, glas pri padcu, udarcu
Bumf Posnemovalni 89/89 /
Posnema glas pri prelomu, pretrfu, trenju
Hrsk Posnemovalni 71/73 Hrskanje,
hrskati, hrskajoče Ko želimo
pritegniti
pozornost nekoga
Ej Velelni 12.927/12.944 /
Pozdrav Hej Velelni 10.420/10.422 /
Pozdrav ob razhodu
Adijo Velelni 6.693/6.694 /
Ko želimo nekoga okarati zaradi nečesa
Alo Velelni 4.539/5.233 /
Pozdrav ob razhodu
Zbogom Velelni 4.140/4.140 /
Pozdrav Oj Velelni 2.934/2.955 /
Pozdrav ob razhodu
Nasvidenje Velelni 2.280/2.282 /
Izraža veselje, spodbudo
Hura Velelni 2.200/2.204 /
Ko želimo pritegniti
pozornost nekoga
Ejga Velelni 902/902 /
Izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči
Pst Velelni 418/428 /
Stran | 19 POPIS ZVUKŮ CITOSLOVCE DRUH
CITOSLOVCÍ
FREKVENCE CITOSLOVCÍ
ODVOZOVÁNÍ/
DERFIVACE Vyjadřuje
překvapení, odmítnutí,
smutek
Oh Citoslovce
emocionální
929 /
Vyjadřuje různé pocity (povzdechnutí, utrpení, rozpaky,
obdiv, touhu, překvapení apod.)
Ach Citoslovce
emocionální
5.277 /
Vyjadřuje údiv, leknutí
Joj Citoslovce
emocionální
43 /
Vyjadřuje
překvapení, podiv Ha Citoslovce
emocionální 2.078 /
Vyjadřuje váhavý souhlas
Hm Citoslovce
emocionální
1.689 /
Vyjadřuje, že mluvčí pochopil tvrzení či situaci
Aha Citoslovce
emocionální
3.703 /
Povzdechnutí vyjadřující
určitou bezvýchodnost
situace, roztrpčení, rozpaky apod.
Ech Citoslovce
emocionální 94 /
Vyjadřuje úlevu, utrpení, fyzickou
potíž
Uf Citoslovce
emocionální
197 /
Vyjadřuje úlevu, utrpení, fyzickou
potíž
Uh Citoslovce
emocionální
856 /
Vyjadřuje zesměšnění,
odpor
Oho Citoslovce
emocionální
31 /
Vyjadřuje nesouvislou
mluvu
Bla Citoslovce
zvukomalebná
236 /
Smích Haha (cheche, hihi)
Citoslovce zvukomalebná
114 Hihňat se, hihňalka, cheche, chechot, chechtavý, chechtat
se, chechtáky
Stran | 20
Zvuk štěkání psa Haf Citoslovce
zvukomalebná
108 Hafan, hafat, hafík Vyjadřuje radost,
štěstí, nadšení Jupí Citoslovce
zvukomalebná 41 /
Zvuk ptáků Píp Citoslovce
zvukomalebná 79 pípnout, pípat, pípot Vyjadřuje tupý
úder
Prásk Citoslovce
zvukomalebná
309 prásknout, práskat, praskot, práskač Vyjadřuje
tlumený hlas pádu do vody
Žbluňk Citoslovce zvukomalebná
16 žbluňknout,
žbluňkání Zvuk mňoukání
kočky
Mňau Citoslovce
zvukomalebná
33 mňoukat, mňoukání Vyjadřuje zvuk
nárazu
Tup, bum Citoslovce zvukomalebná
2, 403 /
Vyjadřuje lámání Křup Citoslovce zvukomalebná
25 křupnout, křupot, křupky, křupinky,
křupan Zavolání na
určitou a nebo i neurčitou osobu
Hej Citoslovce
kontaktová
1025 /
Pozdrav Ahoj Citoslovce
kontaktová
2.673 /
Pozdrav na rozločenou
Nashle Citoslovce kontaktová
113 Na shledanou
Když chceme někoho za něco
nadávat
Hele Citoslovce
kontaktová
2.653 /
Pozdrav na rozločenou
Sbohem Citoslovce kontaktová
1.204 /
Pozdrav Ahojky Citoslovce
kontaktová
17 /
Pozdrav na rozločenou
Na shledanou Citoslovce kontaktová
431 /
Vyjadřuje radost Hurá Citoslovce kontaktová
476 /
Když chceme upoutat něčí
pozornost
Hej, hele Citoslovce
kontaktová 1025, 2.653 /
Vyjadřuje pokyn
být zticha Pst, pšt Citoslovce
povelová 141 /
Za nekaj slovenskih medmetov nisem uspela najti čiste češke ustreznice, to so medmeti ''ho'', ''ej'', ''alo'' in ''ejga''. Nekateri od teh medmetov so v slovenščini precej regijsko pogojeni
Stran | 21 (npr. ''ejga'' in ''ej''), kar bi lahko bil razlog za moj neuspeh. Seveda dopuščam možnost, da v češčini tudi obstajajo medmeti, ki bi opisovali takšno duševno stanje, vendar jih sama nisem uspela najti v korpusu in slovarjih. Razpredelnico sem po posvetu s češko govorko dokončala tako, da sem nekatere češke medmete v razpredelnici ponovila, saj mi je bilo rečeno, da se le-ti lahko uporabijo tudi v iskanih kontekstih.
Na splošno so rezultati frekventnosti pokazali, da so v slovenščini medmeti v precej večji količini zajeti v korpusu kot v češčini. Vprašanje je, ali to dognanje odraža dejansko stanje uporabe medmetov v obeh jezikih, saj v slovenščina v splošni rabi medmetov ne uporablja prav pogosto, ali pa je to samo posledica neenakosti kropusov, namreč slovenski korpus Gigafida ima v svoji bazi podatkov preko 1,2 milijardi besed, medtem ko ima češki KonText le 120 milijonov besed. Poleg tega je tudi možno, da so v obeh korpusih zajeta besedila drugačnih žanrov in da je rezultat našega iskanja lahko zaznamovan tudi s tem.
Zanimivi so se mi zdeli tudi rezultati mojega raziskovanja frekventnosti v češčini. Naj za primer vzamem medmet, ki posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu. Sama sem poiskala, da bi bil češki medmet za ta zvok bum, od češke govorke pa sem dobila še eno možnost, za katero sama pravi da jo večkrat sliši v govorjeni češčini, in to je medmet tup. Moji rezultati pa so, zanimivo, pokazali, da je bum frekventnejši od tup. Tu bi lahko šlo za razliko med zapisanim in govorjenim jezikom, lahko pa je tudi mnenje govorke zaznamovano njenimi jezikovnimi izkušnjami, npr. narečjem.
Rezultati pa so mi ponudili tudi zanimivo dognanje, da izpeljanke navadno nastajajo pri medmetih, ki posnemajo zvoke okolice, tj. onomatopejskih medmetih. Za medmete, ki opisujejo človeško emocionalno stanje nisem našla nikakršnih izpeljank, medtem ko jih velika večina onomatopejskih medmetov ima. Za velelne (in tudi kontaktne v češčini) pa je iskanje izpeljank po večini brezpredmetno, saj so le-ti običajno nastali s pomočjo stavčnočlenske transpozicije.
Za boljši pregled izpeljank v obeh jezikih sem v nadaljevanju naredila razpredelnico, kjer so vključeni medmeti, izpeljanke, poleg tega pa sem zraven pripisala še, s katerimi besedotvornimi sredstvi so te izpeljanke nastale. Naprej bo razpredelnica s slovenskimi medmeti, sledila bo še češka.
Stran | 22 OPIS
ZVOKA
MEDME T
IZPELJANKA BESEDOTVORN
A VRSTA
NOVA BESEDNA VRSTA
Smejanje , smeh
Haha • Hahljati (se)
• Hahljanje
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Glagol
• Samostalnik
Posnema oglašanje vrabca, tudi drugih ptic
Čiv • Čivkanje
• Čivk
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Glagol
• Samostalnik
Posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu, tudi padec v vodo
Čof • Čofotanje
• Čofanje
• Čofotati
• Čofotaje
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Samostalnik
• Samostalnik
• Glagol
• Pridevnik
Oglašanj
e mačk Mijav • Mijavkati
• Mijavkanje
• Mijavkec
• Mijavkajoče
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Glagol
• Samostalnik
• Samostalnik
• Pridevnik
Posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju
Hrsk • Hrskanje
• Hrskati
• Hrskajoče
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Priponska izpeljava
• Samostalnik
• Glagol
• Pridevnik
POPIS ZVUKŮ
CITOSLOVC E
ODVOZOVÁNÍ/
DERFIVACE
SLOVOTVORNÝ POSTUP
NOVÝ SLOVNÍ DRUH
Smích Haha • Hihňat se,
• Hihňalka,
• Cheche,
• Chechot,
• Chechtavý,
• Chechtat se,
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Podstatné jméno
• Citoslovce
• Podstatné jmnéno
Stran | 23
• Chechtáky • Odvozování • Přidavné jméno
• Sloveso
• Podstadné jméno Zvuk
štěkání psa
Haf • Hafan,
• Hafat,
• Hafík
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Podstatné jméno
• Sloveso
• Podstatné jméno Zvuk
ptáků Píp • Pípnout,
• Pípat,
• Pípot
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Sloveso
• Podstatné jméno Vyjadřuje
tupý úder
Prásk • Prásknout,
• Práskat,
• Praskot,
• Práskač
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Sloveso
• Podstatné jméno
• Podstatné jméno Vyjadřuje
tlumený zvuk pádu do vody
Žbluňk • Žbluňknout,
• Žbluňkání
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Podstatné jméno
Zvuk mňoukání kočky
Mňau • Mňoukat,
• Mňoukání
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Podstatné jméno Vyjadřuje
lámání
Křup • Křupnout,
• Křupot,
• Křupky,
• Křupinky,
• Křupan
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Odvozování
• Sloveso
• Podstatné jméno
• Podstatné jméno
• Podstatné jméno
• Podstatné jméno Pozdrav
na rozločeno u
Nashle • Na shledanou • Odvozování • Citoslovce
Stran | 24 Glede na rezultate moje analize lahko z gotovostjo rečem, da so vse nove besede, ki so nastale iz izbranih medmetov, nastale s pomočjo izpeljave (češ. odvozování/derivace). To je besedotvorni način, s katerim z dodajanjem različnih obrazil, oziroma besedotvornih morfemov, na besedotvorno podstavo (v naših primerih na medmete) ustvarimo novo besedo. (Stankovska 2009:60) Glede na to, ali obrazilo stoji pred ali po besedotvorni podstavi ločimo predponsko izpeljavo (češ. prefixace), priponsko izpeljavo (češ. sufixace), redko pa srečamo tudi predponsko-priponsko izpeljavo. (Stankovska 2009: 61) V naših primerih gre pri vseh novih besedah za priponsko izpeljavo, iz medmetov pa večinoma nastajajo samostalniki in glagoli, nekoliko redkeje pridevniki in novi medmeti. V večini primerov so uporabljene pripone izrazito produktivne, kar pomeni, da se pri tvorjenju novih besed v jeziku uporabljajo zelo pogosto. Tu se tudi jasno vidi, da je češčina pri tvorjenju novih besed produktivnejša od slovenščine, saj sem za izbrane medmete našla več izpeljank kot v slovenščini (verjetno pa bi jih bilo še več, če bi bilo moje znanje jezika še bolj poglobljeno).
Pri primerjavi čeških in slovenskih medmetskih dvojic sem lahko potrdila mojo prvotno tezo o tem, da se bodo besede razlikovale bolj kot ne le na fonetični in morfološki ravni. Češčina ima namreč bogatejšo paleto fonemov od slovenščine in ni čudno, da se zapisi na fonetični ravni razlikujejo. Medmeti so si vseeno skorajda povsem enaki, le pri onomatopejskih medmetih se je sem in tja pojavila različna zunanja oblika leksemov, na primer slovenski zvok za oponašanje ptic čiv in češka ustreznica píp ter še nekaj drugih primerov.
5. Sintaktična uporaba izbranih medmetov
V zadnjem delu praktične analize bom vse med seboj primerljive medmete, torej tiste, ki obstajajo tako v slovenščini, kot tudi v češčini, kontekstualizirala v stavkih. Zanima me, ali češčina in slovenščina medmete uporabljata na enak način, ali jih je mogoče uporabiti tudi v vlogi stavčnih členov in ne samo kot samostojne enočlenske stavke, kot je običajno.
Glede tega bi lahko češčina bila bolj fleksibilna od slovenščine, saj sem iz lastnih izkušenj kot bralka že prišla v stik s stavki v češčini, v katerih medmeti zamenjujejo določene stavčne člene, predvsem povedke, kar pa ne morem reči za slovenščino. Tudi pri tem delu si bom
Stran | 25 pomagala s češkim in slovenskim korpusom, iz katerih bom za vsak medmet izpisala 5 primerov njegove rabe. Zaradi obširnosti podatkov ne bom pregledala vseh dobljenih zadetkov, ampak samo prvih 100. Menim, da bo v večini primerov medmet samostojni pastavek, ki z nadaljevanjem ne bo povezan skladenjsko, ampak le pomensko, saj nam bo zarisal nek določen čustven okvir celotnega stavka. Za lažje primerjanje bodo na levi strani zapisani slovenski primeri, na desni pa češki.
Oh:
1. Oh! Načrt za kaj?
2. Oh, ti ne poznaš skrivnosti ženske duše.
3. Oh, kako ljubim pogled čez tvoj pisan, žuboreč travnik.
4. Oh, nikar, je odvrnil in zavrtel z očmi.
5. Oh, žal mi je.
Oh:
1. "Oh , máte zpoždění ?" Lord Vetinari vzhlédl od papírů, které měl na stole, a pozvedl obočí.
2. Oh? Oh! Takže vy si myslíte, že jsem seržant, ano, desátníku Nóblhóchu.
3. Oh, bohové, pomyslel si Elánius.
4. Oh, tyhle historky!
5. ''Oh!'' vykřikne Vidocq . ''Krásná Jeanne - Victoire!
Ah:
1. Ah, vse je težko in lahko obenem.
2. Ah ta božji sinek sv. Frančko!
3. Ah, kje pa!
4. Ah, daj, no, saj veš, da te nihče ne podi od tod, ostani, kolikor dolgo želiš.
5. Ah, problem vsakega moškega!
Ach:
1. ''Ach bože. To mě mrzí.''
2. "Ach bože," řekne Vicky. "To je mi hrozně líto.''
3. "Ach ! Kdybych aspoň věděl, že ten blonďatý hubeňour, který za ní všude chodí , není její milenec," svěřil se jednou večer Ernestovi.
4. "Ach, já nemám knihy ráda . . . ! Taková kniha není vůbec nic, není to předmět," řekla Isa .
5. Políbil jsem ji na růžový ušní lalůček."
Stran | 26 Ach," řekla.
Joj:
1. ''Joj, oči,'' reče in zavrti oči.
2. ''Joj, kako lepo diši!'' reče dekle.
3. Joj, to je bilo pa luštno!
4. Joj, kako se vam bo ježila koža.
5. ''Joj, kako potrebujem pijačo!'' se je vrtela na stolu.
Joj:
1. Joj, to bylo radosti!
2. Joj, to bude podívaná, jakou jste ještě neviděly.
3. Joj! Víc než pětadvacet let to je, co jsem tě, chlape, neviděl.
4. Čelist mu poklesla a já slyšela, jak dýchá ústy. Joj! Philip nevypadal špatně.
5. Kdybys mě předtím ještě trošičku víc rozparádil, rozdráždil jako šelmičku.
Joj. Ještě trochu víc, víš?
Ha:
1. Ha! Kot da je mogoče to dvoje primerjati!
2. Ha, ta je dobra!
3. Hillary = smrt za Ameriko. Amerika lahko ostane svobodna le, če Hillary izgubi. Toda madame Hillary bo zmagala, se boji madame Tyrrell - vse bo nategnila, ker bo hlinila, da je konzervativna! Ha!
4. Ha, še dobro, da Rusi z nasveti ne pomagajo IMF.
5. ''Samo čakajte, da to sliši Ricky Underwood. Ha!''
Ha:
1. Nová barva vlasů a nová barva vobličeje. Ha! Načež se rozhlídne, zaleze víc pod stůl a připálí si vode mě cigáro.
2. Muž napravo od tebe, Korejec, vykřikl:" Ha! To je smog. Smog!
Žádná krása, co? Smog! Ha-ha! Ha- ha! Smog!"
3. Ne, tentokrát to bohužel nedopadlo tak krásně jako nedávno, protože žena nevypadla sama od sebe, teď je skoro v bezvědomí, ha, já se k tobě zase vrátím!
4. Ha! Co by tady dělali? Matička Rus není tak pitomá, aby se do bojů přímo
Stran | 27 zapojila, a to platí i o všech cizích mocnostech.
5. Ha, dveře se již otvírají.
Hm:
1. Hm, polžev hišarjev je le še za vzorec in še zaščiteni so, glavni problem so lazarji, ki jih je vse več.
2. Visoke pokojnine, nizki davki. Hm?
3. ''Hm,'' je rekel ravnatelj.
4. ''Hm,'' je zamomljal Wunderlich.
5. Hm, ne vem, a je tisto tam na steni ruševec ali divji petelin.
Hm:
1. Hm! To se zdravému člověku těžko vysvětluje.
2. ''Hm," řekl Rhodan a vyčítavě se na něj podíval.
3. ''Hm. Docela pěkné. Doděláš to?'' 4. Hm . . . Ve skutečnosti ovšem není
zdaleka tak vysoký.
5. Hm . . . Jenže já znám tvoje sny jen zprostředkovaně, chápeš?
Aha:
1. ''Aha,'' se je vmešal Grof Olaf, ''kaj je že tisto, otroka moja, kar bi rada povedala gospodu Poeju?''
2. Nathan molče opazuje mojo predstavo, nakar me ošine s prodornim pogledom, sprejme pivo in tja v en dan zamomlja: ''Aha.''
3. Aha, je rekel dvomeče in zapisal nekaj besed.
4. ''Aha, tule mimo bodo prišli,'' si je rekel.
5. ''Aha,'' je pokimala babica in znova napolnila krožnik lačnemu vnuku.
Aha:
1. "Aha," řekne a dlouze se zadívá do dálky přes tvoje rameno.
2. Aha , tak jsi přišel . . . !
3. Aha! Ano! Už vím, který . . . Říkáš, že se na mě zlobí?
4. Aha, rektor mu něco chce.
5. Aha. Už chápu. Nikdo není tak hluchý jako ten, kdo nechce slyšet, to mi chcete naznačit?
Stran | 28 Eh:
1. Kaj delaš, Jože, v teh vročih dneh?
Eh, vidiš, mučim se.
2. Eh, to je drobiž proti ostalim velikanom v gradbeništvu.
3. Eh, Lina, slabo me poznaš.
4. Eh, te stare zgodbe.
5. ''Eh, vi mladi!'' se je nasmejal.
Ech:
1. ''Ech, při vší úctě, Náčelníku," řekl Rybinoha," v tomto případě se mýlíte.
2. ''Ech, na té mapě je to asi myšleno jen obrazně," odvětil Jeremy přezíravě.
3. Ech, co se stalo, stalo se a není možné to změnit.
4. Ech, to nic není. Jen menší dozvuky, však víš. Jsem v pohodě.
5. ''Ech, tu mi bude smutno,'' otřel slzu do rukávu.
Uf:
1. ''Uf!'' me je pretreslo do kosti.
2. Uf, madonca... kaj pa je to?
3. Uf, veliko je tega!
4. Uf, Marx se je motil.
5. Uf, zdaj se bo pa zakompliciralo!
Uf:
1. Uf , to se mi ulevilo!
2. Uf. Měli by je utratit. Myslím majitele.
3. Uf. Nikdy ti nevykládal, jak on a jeho kamarádi vodili letce přes hranice a tady jim obstarávali doklady, aby mohli odjet do Lisabonu nebo na Gibraltar?
4. ''Uf!!'' oddechl si kočkoroh hlasitě.
5. ''Viděla jsi tuhle?'' Vytřeštila oči . ''Panebože, tu ne! Uf, budu dávat lepší pozor, co mu chodí.''
Uh:
1. Uh, si dolgočasen!
2. Uh, tega je že dolgo.
3. Uh, kakšna burja.
4. Uh, to je bilo pa napeto.
5. Uh! Zoprno, ne. In smešno. Je kaj bolj Uh:
1. Prudce, oběma nohama najednou, paty do krechtu. "Uh!" vyrazil ze sebe, bolestí i námahou.
2. ''Uh, fuj! To byl skok. Asi budu blinkat.''
Stran | 29
absurdnega? 3. ''Uh,'' vydechla jsem znovu. Mozek
věděl, že jde do tuhého, Srdce se mi snažilo probít ven z hrudi.
4. ''Uh. Čtyřicet pět tisíc dolarů. A jak se dá přihlásit do té … do té jejich letecké školy?''
5. ''Uh - to může být dobrý nápad."
Ho:
1. Ho! Zaigrala sta tako veselo, da je odmevalo čez ves travnik.
2. /…/ ali pa ono tamle, ho, iz ročne torbice ji gleda kondom, Marička, ta je na razpolago za kar koli že hočem, juriš, na njo!
3. ''Ho, ho, ho,'' je sikala Jelinčičeva, ''tvoj Andrej ne bi mogel biti niti navaden šofer, saj nima vozniškega izpita! Ho, ho, ho ...''
4. ''Ho, ho … kaj pa bo? Mogoče
›ohcet‹ ali kaj? Ne bi prišla raje na igro košarke?'' se je posmehnil.
5. Ho, ho, ženskica neumna.
Oho:
1. Oho! Snad vás nechtějí obvinit z vraždy!
2. Oho! A vzala si vašeho strýčka nedávno, nemám pravdu?
3. ''/…/ Byla jsem z toho oho hodně rozpačitá,'' vzpomínala později na setkání Štěpánka.
4. Že někde za Bítovem vletěl do kostela , do sakristie . . . Oho ! A do sakristie?
5. Oho! Ten nám neřekl vůbec nic , pokud se pamatuju.
Bla:
1. Inovatorji... bla bla. In to v deželi, ki ima najmanj prijavljenih patentov na človeka.
2. Učim se igrati na kitaro in bla, bla, bla, se svojih izgovorov spominja Nelly.
Bla:
1. Bla, bla, bla, sem a tam. Přesně takovýhle věci jsem slyšela, napůl spící, napůl bdící.
2. Gabi by se byla stejně zdráhala vlézt tam dolů, to prý co vlasy, co džíny, co nová bunda, bla, bla, bla.
Stran | 30 3. ''Bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla,'' je
momljal sam zase, poiskal svinčnik in se lotil dela.
4. Postopki, pravila... bla, bla, bla.
5. Sploh pa ne pristajam na trditve, da je ves pravosodni sistem pokvarjen in bla, bla, bla...
3. Jen matně si uvědomuje hučení Cooperova hlasu, který svědomitě odpovídá na její otázku - bla, bla, minimalizmus, bla, druhotný, bla, vitalita.
4. "Bla bla bla, už jsem to řekla a opakovala," švitoří Amanda s rukou opřenou v bok a vyzývavým pohledem, ale už s pachutí popela v ústech.
5. Budeme vás muset propustit pro nadbytečnost . Bla, bla, bla. Bude ten život někdy jednoduší?
Haha:
1. Moral bi vzeti kar seznam, haha.
2. Ja, haha… Gradbenih dovoljenj nimam, niso mi jih pustili.
3. Čudno, mar ne, haha.
4. No, ni ravno tako, vendar kar 70- odstotno pa le velja, kar ste povedali.
Ne bom pa izdal, kaj drži, haha. Naj bo to skrivnost.
5. Bog ne daj, haha
Haha:
1. Haha, surrealistická odpověď, kampak na to ten Decebal chodil!
2. Jedem, jedem, mozkobouřka se blíží, haha!
3. ''Haha! Jsi bílá jako duch – ne, jsi bílá jako já!''
4. ''Haha!" zasmál se barman.
5. ''To si docela zašel. Haha …''
Hov:
1. Ne smemo pozabiti na gibalne vzorce (na primer ples), ritmične vzorce (plosk, tlesk, plosk, tlesk …), glasovne vzorce (hov, mijav, hov, mijav …).
2. Ako sem po končani seansi sedela na postelji in kadila cigareto, je
Haf:
1. Ulice byla prázdná, jen pejsek ho upřeně pozoroval. "Haf?" vyštěkl.
2. "Haf? Štěk? Kní?" řekl pejsek."
3. Pejsek za farmářem štěkl:"Haf, haf!'' 4. Mezi mými ujetými ''haf, haf'' a ''buf,
buf'' se také rozesmál.
Stran | 31 obmiroval poleg mene v pudelski pozi
in vzhičeno bevskal, hov-hov, tvoj pepelnik sem!
3. ''Hov,'' je zarepkal Bugi in z vlažnimi očmi strmel v Zajčka, ki ga je potolažil: ''Te bova midva peljala na sprehod ...''
4. Ko ga je enkrat pogledala, je namreč zalajal nanjo. »Hov, hov,« je zavpil.
5. In ko Đuro reče hov-hov po bosansko – ali po novem tudi štajersko –, se že valjamo od smeha.
5. Kopne do druhýho pytle a kluk vevnitř se ozve: ''Haf!''
Juhej:
1. Jaz se pa spravljam s tem bogastvom na skoraj 1.500 km dolgo pot. Juhej!
2. Torej je cilj dosežen: iz hladnega in dolgočasnega romana smo dobili hladen in dolgočasen film! Juhej!
3. Juhej, božični večer, juhej, polnočnice!
4. Pastirc pa prav', juhej, juhej.
5. Nič, pa gremo vikendu in zabavi in torti naproti. Juhej imejte se lepo!
Jupí:
1. Nejradši bych křičel jupí a vykopával nohama.
2. Vydala ze sebe nadšené ''Jupí!'' 3. Podle toho, jak vypadá, v něm nemůže
být panenka, kteřá křičí ''jupí!', ale jsem si jistá, že to bude něco hezkého.
4. ''Jupí!'' zaječela nadšeně a vsákla se do mojí duše.
5. ''Jupí,'' křikla sekretářka.
Čiv:
1. Vrabček čivka: čiv čiv čiv.
2. Le poslušajte jih: čič-čiv, Janša je kriv. Ker torej že ptički čivkajo, se ne moremo čuditi, če čivkajo tudi nerazgledani ljudje.
Píp:
1. ''Píp! Píp!'' ozývalo se z tašky.
2. Vyčkejte, až zazní zvukový signál … Píp.
3. Zoologickou zahradu pohledem zbloudilé slepice popisuje také další
Stran | 32 3. Drugi piščanček: Čiv, čiv, čiv. Mama
ima prav!
4. Začivkajte že - ali pa se boste vrtele na nabodalu! Čivkajte, cip, cip, čiv, čiv, da vam ne populim repov!
5. ''In čiv čiv, škorci!'' je začivkal tudi Toni.
rytmický opus s nezapomenutelným refrénem ''Píp čiki píp čiki píp píp píp''.
4. Nemůžu na Slavii říci ani píp , ani půl špatného slova , i když jsme se nedomluvili amusel jsem odejít.
5. Přívětivý, ale důrazný tón ozbrojenců vám přikáže projít rentgenovou září a běda , zazní-li zlověstné píp.
Tuc:
1. Tuc-tuc komercialna plesna glasba.
2. Skorajda ni bilo reklame, ki ne bi bila v ortodoksni tuc-tuc štajerščini.
3. Spomnimo se samo Boba Dylana, Joan Baez … To je vsekakor povsem nekaj drugega kot današnji 'tuc-tuc'.
4. ... je delala tuc, tuc, tuc. Tako je delalo tudi moje srce, ko sem začutil, da mi odpenjajo gumbe na vampirski srajci.
5. Zadnjim je podlegla tudi Šerifovićeva, in sicer s tem, ko je uvodoma odpela nekaj taktov Molitve à capella, potem pa jo je odneslo v ceneni tuc-tuc.
Prásk:
1. Dvě postavy proti mně. Prásk, prásk!
Tisíc bodů, jedné z mrtvol odebírám samopal.
2. Možná by tu se mnou byla Magda, jen co si sednu navopak, tak hned jako přilítne a prásk ho na mý kolena, vlasama do tváře, strčí si mou ruku mezi nohy, její polibky, její láska.
3. Zničehonic se totiž rozezní bum, prásk, výbuch a najednou je klídek, jako bych se skrz naskrz prokopal do ňáký krajiny pod vodou, /…/.
4. Nadzvedl se na lokty a prsty zkroutil do pěsti. "Drž hubu! Zalez, ty krávo!"
Prásk. Tělocvikářka odlítla jak v animovaném filmu.
5. Ozýval se hluk otevíraných a zavíraných dveří. Bum, prásk. Pár kluků si dávalo záležet.
Stran | 33 Čof:
1. ''Ta je pa dobra. Od tako daleč priletiš, potem pa naravnost čof v korito. Kako pa je pri vas doma?''
2. In seveda, naslednji hip ropot in žvenk in čof, ko je lopata, ki mi je ušla iz roke, končno obležala v brnenju kovine in mojega živčevja.
3. Čof in že se je sidro potopilo.
4. Nato pa: čof v vodo!
5. Namesto zmage čof v vodo!
Žbluňk:
1. Rajče udělalo žbluňk a šplíchanec vody jí div nepostříkal modré šaty.
2. A do toho si sousedé v Chrudimi pořídili velký bazén. Žbluňk!
Ááááááááááách! Uf!
3. Do vody dopadneš zadkem a zády – žbluňk!
4. Poslední krupky do toho žbluňk. Už je to, pane kolego? optal se s účastí pan Zajíc, /…/.
5. Odklápím naviják, vlasec musí být volný, protože dravec této velikosti útočí jako dělová koule. "Pum, pum, pum - žbluňk!" Malinkaté sluníčko klesá ke dnu, táhne za sebou imitaci.
Mijav:
1. Mijav, kakšna mačka!
2. Mijav, kako mi srce bije.
3. In če hočem biti maček, moram reči mijav.
4. ''Mijav, mijav,'' se je oglasilo.
5. ''Mijav,'' se je oglasila muca in obenem ji je glasno zakrulilo v želodčku.
Mňau:
1. Přitáhla jsem si ho k sobě. "Mňau,"
ozvalo se k mému údivu.
2. Já vím, že dělá kočku. Jakmile řekne ''Mňau'', je jasný, že dělá kočku.
3. Já jsem se podíval na něj. Řekl jsem mňau. On neřekl nic. Jeho pohled byl těžký, smutný a velice žlutý.
4. Holčička se mu vykroutí z objetí, postaví se na špičky, udělá zvuk, který připomíná cosi mezi méé a mňau, a přitom dělá pomalou piruetu.
