Nekatere nove smeri in ugotovitve moderne geomorfologije po svetu

G e o g r a f s k i vestnik, L j u b l j a n a , XXXIII (1%I)

RAZGLEDI

NEKATERE NOVE SMERI IN UGOTOVITVE MODERNE GEOMORFOLOGIJE PO SVETU

I v a n G a m s

Vsak opis n a p r e d k a in dosežkov m o d e r n e g e o m o r f o l o g i j e je n u j n o osebno p o b a r v a n in enostranski. S a j m o r e posameznik zasledovati č e d a l j e m a n j š i del nove g e o m o r f o l o š k e l i t e r a t u r e , pri v r e d n o t e n j u novih pobud, smeri in do- g n a n j p a se ne m o r e iznebiti osebnega n a g n j e n j a . Kolikor se da, bo tu opis r a z v o j a g e o m o r f o l o g i j e p r i posameznih n a r o d i h p r e p u š č e n geomorfologom, ki so o b j a v i l i u s t r e z e n pregled. S tem j e osebni z n a č a j omiljen, ni p a od- p r a v l j e n .

Naš p r e g l e d ne z a j e m a k v a r t a r n e , p o s e b e j p e r i g l a c i a l n e in glacialne geomorfologije. Predv,sem p r v a j e bila do n e d a v n a v modi in j e doživela t a k r a z m a h , da ji l a h k o sledi le še specialist. P r a v t a k o n e bo govora o k r a š k i k l i m a t s k i geomorfologi ji, o k a t e r i smo v z a d n j i h letnih G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a že v e č k r a t poročali, o p r o u č e v a n j u pobočij, reliefa m o r s k e g a dna in o geomorfološkein k a r t i r a n j u . O s m e r e h in o r e z u l t a t i h teli panog, ki j i m m o d e r n a g e o m o r f o l o g i j a posveča vedno več pozornosti, bi bilo t r e b a na- pisati posebne š t u d i j e . To v e l j a p r e d v s e m za p o d r o b n o geomorfološko k a r t i - r a n j e , ki se j e r a z m a h n i l o p o s e b n o na P o l j s k e m , Č e š k e m in v d r u g i h vzhodno- evropskih d r ž a v a h . S a j bomo morali tudi pri nas p r e j ali s l e j pristopiti k t e m u delu, k a r pa z a h t e v a p o z n a v a n j e i z k u š e n j in metod, ki so si jih pri- dóbili drugod.

Ko j e p r e d č e t r t s t o l e t j e m llešič1 seznanil brav.ee G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a s s m e r n i c a m i v sodobnem m o r f o g e n e t s k e m p r o u č e v a n j u , j e svetovna geo- m o r f o l o g i j a še čvrsto slonela na konceptih dveh klasikov W. M. D a v i s a in W a l t e r j a Pencka. P o t l e j p a gre r a z v o j v smeri o p u š č a n j a n j u n i h pozicij in i s k a n j a novih, širših poti.

Č e p r a v j e vedno teže govoriti o nacionalnih geomorfologi j a h , je ta s t r o k a ponekod le o b d r ž a l a svojstvene poteze. Začnimo s Severno Ameriko, domovino Williama Morrisa Davisa, n a j v e č j e g a k l a s i k a geomorfologije, ki je sintetiziral i d e j e P o w e l l a , G i l b e r t a in D u t t o n a ter zasnoval g e n i a l n o t e o r i j o o e r o z i j s k i h ciklih. Sam j e sicer stalno z a t r j e v a l , da j e g e o m o r f o l o g i j a geo- g r a f s k a disciplina, toda m e t o d e in cilji n j e g o v e g e o m o r f o l o g i j e so bližji geo- logiji k o t g e o g r a f i j i . Menda j e to vzrok, da so s e v e r n o a m e r i š k i geografi p r e - pustili g e o m o r f o l o g i j o geologom in se na sploh o d d a l j i l i od fizične geogra- f i j e . Novejši r a z v o j g e o m o r f o l o g i j e v ZDA o z n a č u j e o d k l a n j a n j e Davisovih k o n c e p t o v o e r o z i j s k i h ciklih, t e ž n j a po k v a n t i t a t i v n e m o p i s o v a n j u r e l i e f a in močan p o u d a r e k n a kv,artarni geomorfologiji ter p r o u č e v a n j u fluvialnih procesov. » P r e t r e s a j o se p r a k t i č n o vsi geomorfološki koncepti. P r i t e r e n s k i h š t u d i j a h se u p o r a b l j a j o b o l j precizne m e t o d e in n a r a š č a l a b o r a t o r i j s k o raz-

1 S. Ilešič, N e k a j smernic v sodobnem m o r f o g e n e i s k e m p r o u č e v a n j u . G e o g r a f s k i vestnik XII-XIII, LjuBljana 19%—1937.

165

i s k o v a n j e . To se bo d o m n e v n o še n a d a l j e v a l o , k e r se s p r e m i n j a i z o b r a ž e v a n j e študentov, ki v k l j u č u j e več m a t e m a t i k e , fizike, k e m i j e , m e h a n i k e tal t e r h i d r a v l i k e v povezavi s solidnim geološkim z n a n j e m « (MII.LER, 1959, 577).

N e k a t e r i s e v e r n o a m e r i š k i geografi so skušali zasnovati novo, g e o g r a f - sko geomorfologijo, ki se n e bi toliko u k v a r j a l a z genezo oblik, temv,eč bi opis r e l i e f a in r a z i s k a v e oblik naslonila na p o t r e b e splošne g e o g r a f i j e (KESSELI, 1954). P o d o b n e pomisleke proti p r e t e ž n o genetski g e o m o r f o l o g i j i in p o u d a r j a n j e , da n a j bo g e o g r a f s k a g e o m o r f o l o g i j a p r e d v s e m f u n k c i j s k a , smo čitali tudi že v našem »Vestniku«.2

F r a n c o s k a g e o m o r f o l o g i j a j e doživela v letih 1940—1950 p r e o k r e t . K l j u b zagovorom Bauliga so več ali m a n j opustili Davisovo ciklično p o j m o v a n j e in postavili v o s p r e d j e k l i m a t s k o g e o m o r f o l o g i j o (B1ROT, 1958, 124—125).

O d t l e j se v f r a n c o s k i , n e m š k i in d r u g i zahodno e v r o p s k i geomorfološki lite- r a t u r i vedno b o l j m n o ž i j o očitki, da j e Davisov.o p o i m o v a n j e o ciklih, o mladem, zrelem, s t a r e m r e l i e f u ter o končni f a z i - p e n e p l e n i z a c i j i v višini e r o z i j s k e osnove vse p r e v e č shematično. Koristno j e za šolski pouk, a j e š k o d l j i v a zasnova za t e r e n s k o r a z i s k o v a n j e , k e r se v resnici relief d r u g a č e r a z v i j a (JUDSON, 1960). P e n e p l e n o v v Davisovem smislu ni n i k j e r in j i h ne m o r e biti, k e r se relief ne r a z v i j a le v z a k l j u č e n i h ciklih, a m p a k v spi- r a l i ; p r e d e n se konča ena faza, se začne že d r u g a . V r a z v o j u pomeni le nov d o d a t e k k policikličnemu r e l i e f u , ki ga ne samo s p r e m i n j a , a m p a k se ji tudi p r i l a g a j a . Od t r e h osnov, na k a t e r i h sloni Davisova k o n c e p c i j a (geološka s t r u k t u r a , geomorfološki proces in r a z v o j n i stadij) d a j e n o v e j š a geomorfo- logija p o u d a r e k na proces. O d k a r pa so se geomorfološka r a z i s k o v a n j a raz- širila iz z m e r n e g a k l i m a t s k e g a pasu, k j e r so se začela, proti e k v a t o r j u in po- loma, j e vedno b o l j očitno, k a k o različni procesi p r e v l a d u j e j o v različnih klimah. Po drugi strani pa množi p a l e o k l i m a t o l o g i j a v e d n o več d o g n a n j o tem, k a k o so se k l i m a t s k i pasovi po svetu s p r e m i n j a l i tudi v, času, v k a t e - r e m so se r a z v i j a l e d a n a š n j e r e l i e f n e oblike. To so t e o r e t s k e osnove k l i - m a t s k e geoinorfologije, ki j e z a d n j a d e s e t l e t j a na pohodu po vsem svetu.

Novo pobudo ji j e dala obnovitev r e v i j e Zeitschrift für Geomorphologie 1. 1957.

V n j e j s o d e l u j e j o poleg Nemcev n a j v e č F r a n c o z i ; oboji p o s e g a j o pri razisko- v a n j u v e d n o b o l j v geomorfološko m a n j p o z n a n e dele zemlje, od k o d e r se tudi že oglaša vedno več domačih raziskovalcev.

K l i m a t s k a g e o m o r f o l o g i j a j e prinesla nove poglede v t o l m a č e n j e na- s t a n k a u r a v n a n i h z e m e l j s k i h površin. Tu se vodi ž i v a h n a d i s k u s i j a o tem.

ali eksogene sile u r a v n a v a j o relief od vrha, v smislu p e n e p l e n i z a c i j e . to j e z z n i ž e v a n j e m razvodnih v.išin in z m a n j š e v a n j e m strmin, ali pa bočno, v smislu p e d i p l e n i z a c i j e , z o d m i k a n j e m v e d n o e n a k o s t r m i h po- bočij, pod k a t e r i m i se š i r i j o podgorske r a v n e — pedimenti. O b a procesa j e p r e d v i d e v a l že Davis. W a l t e r P e n c k , ki ga s m a t r a j o za d r u g e g a n a j v e č j e g a t e o r e t i k a geoinorfologije, j e dal več p o u d a r k a pediplenizaciji, ko j e z metodo

»geomorfološke analize« p r i k a z a l o d m i k a n j e in p r e o b l i k o v a n j e p o b o č i j pod vplivom istočasnih in n a s p r o t u j o č i h si endogenih in eksogenih procesov, b e n d a r ni d o v o l j upošteval, d a so eksogeni procesi v raznih klimatskih paso- vjh močno različni. V tem pogledu mu n e k a t e r i očitajo, d a pomeni n j e g o v a šola k o r a k n a z a j v p r i m e r j a v i z Davisovo, ki pozna poleg t a k o imenovanega n o r m a l n e g a še ledeniški. morski, p u s t i n j s k i in k r a š k i ciklus. Klimatska geo- m o r f o l o g i j a j e p e n e p l e n i z a c i j o in p e d i p l e n i z a c i j o p r o s t o r n o opredelila. P r v a p r e v l a d u j e v h u m i d n i klimi, d r u g a tam, k j e r j e d e n u d a c i j a n a j ž i v a h n e j š a m e d vsemi p r e o b l i k o v a l n i m i procesi, to j e v a r i d n i h in s e m i a r i d n i h pod- n e b j i h . V celem se pa zdi, da dobiva pedip»lenizacija v moderni geomorfo- logiji na pomenu. N a j v i d n e j š i n j e n zagovornik j e v, n o v e j š i dobi KING (1942, 1951), ki j e v A f r i k i ugotovil štiri pediplenizaci j s k e cikle, g o n d v a n s k e g a (od paleozoika do k o n c a krede), a f r i š k e g a (miocen), v i k t o r i j a n s k e g a (ime po V i k t o r i j i n i h slapovih, pliocen ali s p o d n j i pleistocen) t e r kongoškega ( s r e d n j i pleistoeen). N j e m u in še m a r s i k a t e r e m u m o d e r n e m u geomorfologu p a ciklus ne pomeni več to, k a r j e pomenil Davisu, k e r ne o z n a č u j e z a k l j u č e n e g a

! C. Malovrh. O metodi geomorfoloäke analize g o r a t e p o k r a j i n e z vidika ekonomske, pose- b e j a g r a r n e g e o g r a f i j e . G e o g r a f s k i v e s t m k XXIX-XXX, 1957 -1958

166

Hazglcdi

k r o g a , a m p a k f a z o v r a z v o j u r e l i e f a . Od tod t a k o d o l g a r a z d o b j a , k i j i h p r e d - v i d e v a j o za n a s t a n e k p e d i p l e n o v in p e n i p l e n o v .

R a z l a g e in opise a f r i š k i h p e d i p l e n o v s s t r m i m i p r e o s t a l i m i osamelei n a m j e p o d a l t u d i D R E S C H (1959), ki pa se ne s t r i n j a s K i n g o m g l e d e p e d i - plenov,.

K i n g j e s k u š a l s v o j o s h e m o u v e l j a v i t i t u d i na d r u g i h k o n t i n e n t i h . V B r a - z i l i j i j e našel g o n d v a n s k i p e d i p l e n , ki n a j bi n a s t a l i s t o d o b r o s s o r o d n i m v A f r i k i , k o sta se do s r e d e m e z o z o i k a oba k o n t i n e n t a še s t i k a l a3 (KING 1957, p o v z e t o po P R E S T O N 1959). P e d i m e n t e v d o k a j p o d o b n i h v i š i n a h j e n a š e l še na d r u g i h k o n t i n e n t i h , k j e r n a j bi n a s t a l i v t e d a n j i h a r i d n i h in semi- a r i d n i h k l i m a h . G o v o r i n a j v e č o u r a v n a v i m e d 1000 in 1500 m, k i n a j bi bila e k v i v a l e n t n a g o n d v a n s k e m u ciklu, t e r o u r a v n a v i m e d 350 in 600 m (KING, I960). N a j o b s e ž n e j š i niv.oji v S l o v e n i j i ( P o k l j u k a , Jelovica, M e ž a k l j a , V e l i k a P l a n i n a . M e n i n a , P o h o r j e , v i s o k e Tobne d i n a r s k e p l a n o t e itd., k i j i m z a d n j i čas p r i p i s u j e m o p a n o n s k o ali s r e d n j e p l i o c e n s k o s t a r o s t , bi bili p o K i n g u n a s t a l i v dobi g o n d v a n s k e g a cikla. V p r i d m i š l j e n j u , da so n a s t a l i k o t pedi- pleni. bi l a h k o K i n g n a v e d e l n j i h o v o lego. Številni so pod v i š j i m i g o r a m i , n a P o h o r j u 300 d o 500 m e t r o v pod r a z v o d n i m s l e m e n o m . K o m n a , P o k l j u k a in J e l o v i c a so š i r o k e s t o p n j e o b a k r a j B o h i n j s k e S a v e pod v,išjimi v z p e t i n a m i . S p r i č o obsežni h p o d g o r s k i h , večidel a k u m u l a c i j s k i h r a v n i in v s e m i a r i d n e m z a h o d n o s r e d o z e m s k e m p o d n e b j u ( Š p a n i j a , Atlas), z a s t a v l j a M E N S C H I N G (1958) v p r a š a n j e , ali niso m o r d a tudi n i v o j i v s r e d n j e e v r o p s k i h g o r a h n a - stali v osnovi k o t p e d i m e n t i v t e d a n j i s e m i a r i d n i k l i m i . P a l e o n t o l o š k e n a j d b e n a j bi d o v o l j e v a l e s k l e p a n j e t a k o na h u m i d n o kot na s e m i a r i d n o m i o p l i o c e n - sko p o d n e b j e S r e d n j e E v r o p e .

O b e n e m se p o j a v l j a j o glasovi, da n e g r e p e d i p l e n i z a c i j e p o s p l o š e v a t i , t e m v e č j o j e t r e b a o m e j i t i p r e d v s e m na a r i d n o in s e m i a r i d n o p o d n e b j e s p r e v l a d u j o č i m i d e n u d a c i j s k i m i procesi ( M E S C E R J A K O V , 1954, 74). P r a v i j o tudi, d a so d a n e s r e s p a j o b s e ž n e j š e u r a v n a n e p o v r š i n e v a r i d n i in semi- a r i d n i k l i m i . T o d a s t e m še ni rečeno, da j i h u s t v a r j a j o s a m o p r o c e s i v semi- a r i d n i ali a r i d n i klimi. T u so se p a č n a j b o l j e o h r a n i l i , m e d t e m k o j i h j e d r u g o d p r e v l a d u j o č a f l u v i a l n a e r o z i j a r a z k o s a l a .

BAŠEN1NA (1960) je p r i oceni p e d i m e n t i z a c i j e n a k a z a l a z a n i m i v n a č i n , k a k o n a s t a j a j o v n i v a l n i k l i m i S i b i r i j e in U r a l a n e k a j k i l o m e t r o v š i r o k e r a v n e na p o b o č j i h . N a m a j h n i h z l o ž n e j š i h p r e e i b i h se n a b i r a in z a d r ž u j e sneg, ki v a r u j e t l a p r e d d e s t r u k c i j o . N a d snežišče p a m e d t e m e k s o g e n i p r o - cesi p o l a g o m a o d m i k a j o p o b o č j e , s č i m e r se r a v n i n a širi. S t a k i m i p r o c e s i bi se d a l o m o r d a t u d i v naših A l p a h tu in t a m p o j a s n i t i p r e g i b s s t a l n i m i snežišči in melišči.

T R I C A R T in C A I L L E U X (1952) z a g o v a r j a t a n e n a v a d n o m n e n j e o na- s t a n k u u r a v n a v . P r a v i t a , da j e v s e d a n j o s t i i n t e n z i v n o u r a v n a v a n j e r e l i e f a o m e j e n o na p o l p u s t i n j s k o k l i m o , k j e r je i n t e n z i v n a p l o s k o v n a d e n u d a c i j a . U r a v n a v e pa so r a z š i r j e n e t u d i v d r u g i h p o d n e b j i h . N e s k l a d n o s t p o;a s n j u j e t a s tem, d a so n a s t a l e n a j o b s e ž n e j š e u r a v n a v e v dobi, k o se ž i v l j e n j e še ni razširilo iz m o r j a na k o p n o , to j e med k a m b r i j e m in p r e d n j i m . P o g l a v i t n e u r a v n a v e n a j bi i z h a j a l e iz p r e d k a m b r i j s k e . p o s t h e r c i n s k e . p r e d k r e d n e , e o c e n s k e in m i o c e n s k e dobe. Č i m s t a r e j š e - s o . tem b o l j so r a z š i r j e n e .

Za s r e d n j e e v r o p s k e n i v o j e s l e j ko p r e j p r e v l a d u j e m i š l j e n j e , d a so n a s t a j a l i v h u m i d n i topli m i o - p l i o c e n s k i klimi. BULLA (1958) z a g o v a r j a n a - s t a n e k u r a v n a v v t r o p s k i s a v a n s k i in e k v a t o r i a l n i d e ž n i klimi, k j e r sta k e m i č n o p r e p e r e v a n j e in p l o s k o v n a d e n u d a c i j a p o g l a v i t n a p r o c e s a . T a m - k a j š n j e d o l i n e so r a z l i č n e od n a š i h ; i m a j o zelo š i r o k a p o p l a v n a d o l i n s k a d n a , s t r m e c p o d o l ž n e g a p r o f i l a r e k je m e d slapovi m i n i m a l e n , k e r voda ne p r e n a š a g r o b e g a g r a d i v a . P o l o ž n a p o b o č j a o b l i k u j e j o t u d i i n t e n z i v n i u s a d i . Ni sledov l i n e a r n e e r o z i j e , k i j e v n a š i h p r e d e l i h r a z r e z a l a s t a r e j š e u r a v n a v e .

1 CHEVALLIER in CAILLEUX (1959) menita, r a č u n a j o č s s k r č e n j e m kontinentov in šelfov pri g u b a n j i h v r a z m e r j u 1:2,9 in p r i m e r j a j o č k o n f i g u r a c i j e kontinentov, da so le-ti p r v o t n o p r e d s t a v l j a l i eno samo kopno.

167

M n e n j u , da so n a s t a l e gorske s r e d n j e e v r o p s k e u r a v n a v e (Rumpfflächen) v vlažni ali obdobno vlažni tropski klimi, se p r i d r u ž u j e tudi MACHATSCHEK (1957).

V soglasju s t a k i m p o j m o v a n j e m j e dolgoletno p r i z a d e v a n j e J. Roglića, da bi dokazal n a s t a n e k k r a š k i h r a v n i k o v v pliocenski vlažni topli klimi.

D a n e s so ti r a v n i k i večji del fosilne tvorbe, ki so jih r a z r e z a l e r e k e v pleisto- cenu. ko so s p r o d o m izdolble k a n j o n e (ROGLIČ, 1959).

Še vedno n a m k l i m a t s k a geomorfologija ni p o d a l a n e s p o r n e klimo- m o r f o l o š k e r a j o n i z a c i j e naše z e m l j e . E d e n izmed n a j v i d n e j š i h m a d ž a r s k i h k l i m a t s k i h geomorfologov BULLA (1956. 26), ki skuša, k o t sam prav,i, za- m e n j a t i »idealistične agnostične geomorfološke k o n c e p c i j e D a v i s a in P e n c k a s k o m p a r a t i v n o f u n k c i j s k o geomorfološko k o n c e p c i j o o d i n a m i č n e m r a z v o j u v zgodovini«, j e svet razdelil n a tele k l i m a t s k o - m o r f o l o š k e cone: glacialno, periglacialno, f l u v i a l n o - e r o z i j s k o v z m e r n o toplem p o d n e b j u , m e d i t e r a n s k o p r e h o d n o , stepsko (polaridno), aridno, t r o p s k o s a v a n s k o z eno deževno dobo poleti t e r e k v a t o r i a l n o stalno toplo cono.'

Po svojskih poteh se r a z v i j a g e o m o r f o l o g i j a v S o v , j e t s k i z v e z i . Tu in v sosednjih socialističnih d r ž a v a h j e postala »uporabna« znanost; do- živela j e velik k v a n t i t a t i v n i r a z m a h , ki m u p a ni v e n a k i m e r i sledila k v a - l i t a t i v n a rast. Na sploh j e v tem z n a n s t v e n e m k r o g u čutiti, da bi r a d i s p r e j e l i in o h r a n i l i vse dosežke d o s e d a n j e g a r a z v o j a geoinorfologije po svetu. Ta h v a l e v r e d n a t e ž n j a p a i m a m o r d a tudi slabo stran, da s o v j e t s k a geomorfolo- g i j a ne d a j e p o b u d in novih smeri, ki bi u s t r e z a l e silnemu r a z m a h u t e r e n - skega r a z i s k o v a n j a (GERASIMOV, 1960). Novih geomorfoloških k o n c e p c i j pa Rusi p o g r e š a j o tudi v svetovni geomorfologiji po P e n c k o v i geomorfološki analizi (MESCERJAKOV 1955, 74). Ko s k u š a j o z d r u ž i t i r a z n e razlage o nasta- j a n j u u r a v n a v , g o v o r i j o o poligenetskih u r a v n a v a h (MESCERJAKOV 1955).

k a r se zdi umestno, posebno, če upoštevamo s p r e m e n l j i v o s t klime v raz- d o b j u , ko so oblike n a s t a j a l e . Ker s k u š a j o o h r a n i t i vsestranskost, stalno p o u d a r j a j o , da m o r a geomorfolog upoštevati vse p r i n c i p e in m o r a raziskovati relief z vidika vseh sil, ki ga u s t v a r j a j o (GERASIMOV 1960). Oblike, ki jih u s t v a r j a j o p r e d v s e m endogeni procesi, i m e n u j e j o m o r f o - s t r u k t u r o . eksogene sile p a o b l i k u j e j o m o r f o s k u l p t u r o (GERASIMOV, 1946). Analitiki raziskoval- n e g a dela p a k l j u b temu u g o t a v l j a j o splošen p o j a v , da d a j e j o n e k a t e r i geomorfologi težišče tem, d r u g i pa d r u g i m oblikovalnim silam. Vsi p o d č r t u - j e j o , da m o r a biti g e o m o r f o l o g i j a genetska. N e n e h n o z a t r j u j e j o , da j e geo- m o r f o l o g i j a s a m o s t o j n a veda. ki pa se z a r a d i zgodovinskega r a z v o j a g o j i v sklopu g e o g r a f s k i h in geoloških ved. N e k a t e r i v i d i j o g e o g r a f s k o smer v tem, da bi se u k v . a r j a l a p r e d v s e m s k v a r t a r n i m i p o j a v i (ZEKKEL, 1960, 30).

Zdi se, da so tudi tisti s o v j e t s k i geomorfologi, k i o b j a v l j a j o r e z u l t a t e v geo- g r a f s k i l i t e r a t u r i , močno pod vplivom geološke k o n c e p c i j e . Z a d n j i čas dobiva t a k o imenovana n e o t e k t o n i k a še na v e l j a v i (glej VOSKRESENŠKEGA 1960.

poročilo o delu Nikolaeva). Z n e o t e k t o n s k i m i p r e m i k i s k u š a j o razložiti pod- r o č j a r e c e n t n e g a n a s i p a v a n j a r e k v R u s i j i (ASEEV, 1960). Zanimiva j e ugo- tovitev, da p o t e k a j o o r o g r a f s k e smeri v s e v e r o z a h o d n e m delu E v r a z i j e v k o n c e n t r i č n i h krogih, ki i m a j o središče med G r e n l a n d i j o in severno S k a n - d i n a v i j o , v severni A m e r i k i pa v krogih s središčem ob B a f f i n o v e m otoku (RICHTER, KAMANINE, 1956). P o n e k o d po svetu s k u š a j o s t e k t o n s k i m i s m e r m i razložiti tudi smer vodnih tokov n a n a p l a v i n i (v p o r e č j u A m a z o n k e in Mississippija. STERNBERG — RÜSSEL, 1952), k a r si t e o r e t s k o ni mogoče p r a v z l a h k a razložiti.

Č e bo bodočnost p o t r d i l a t r d i t v e r u s k i h geomorfologov, o r e c e n t n i h pre- mikih r u s k e g a n i ž a v j a , bo t r e b a to n i ž a v j e prišteti k o z e m l j e m živahne r e c e n t n e tektonike. Sem spada z a e n k r a t n e s p o r n o samo S k a n d i n a v i j a s svo- j i m postwiirmskim d v i g a n j e m . Mlade t e k t o n s k e p r e m i k e so skušali d o k a z a t i t u d i n a B r i t a n s k e m otočju. Š t u d i j arheoloških sledov (HAFEMAN, 1954) in k o l e b a n j a m o r s k e gladine po p o d a t k i h merilnih p o s t a j (VALENTIN, 1953), pa j e dal n a s p r o t u j o č e si r e z u l t a t e in n o b e n e g a z a n e s l j i v e g a z a k l j u č k a .

Z a p u š č a n j e Davisovih in Penckovih k o n c e p c i j j e značilno za geomor- f o l o g i j o v e č j i h narodov. N e k a t e r i m a n j š i pa se jih še vedno t r d n o o k l e p a j o : Bolgarska geomorfologija se še v e d n o izživlja p r e d v s e m v, u g o t a v l j a n j u ni1

Ilazgledi

vojev, k i [ih d a t i r a v s p o d n j i miocen, sarmat, pont,- stari in m l a d i pliocen (MESCERJAKOV, 1960, 141). V n a s p r o t j u z n a š i m Rogličem, ki o d k l a n j a m i š l j e n j e , da o b s t a j a y k r a s u h i d r o g r a f s k i nivo in da j e r e g u l a t o r zniževa- n j a in a p l a n a c i j e reliefa, na Č e š k e m v z t r a j a j o na k r a š k e m ciklu v Daviso- vem smislu in n a v a j a j o i n s t r u k t i v n e p r i m e r e o b n a v l j a n j a k r a š k e g a p r e t o k a po z n i ž a n j u h i d r o g r a f s k e g a n i v o j a (KREIČ1, 1960). O s n o v n a k o n c e p c i j a n a j - b o l j plodnega v z h o d n o a l p s k e g a geomorfologa A. "WINKLERJA (1959) i z h a j a iz Penckov.e morfološke analize in skuša k l a s i f i c i r a t i u r a v n a v e , ki so plod istočasnega ali časovno ločenega d e l o v a n j a t e k t o n s k i h p r e m i k o v in eksogenih procesov u r a v n a v a n j a . O n j e g o v i k n j i g i sino v GV poročali že v letu 1959.

Ze dolgo v r s t o let r a z b u r j a j o duhove po svetu t e o r i j e o e v s t a t i č n i h n i v o j i h . I z v i r a j o iz F r a n c i j e k j e r je BAULIG (1928) ugotovil v P a r i š k i kotlini n i v o j e v n a d m o r s k i višini 100—110 m, 120 m. 160 m, 220—210 m. 260 do 270 m, 300—320 m in 395—405 m (morda 395—420 m), v podobnih višinah (180, 280. 380m) pa k a s n e j e tudi v C e n t r a l n e m p l a t o j u (BAULIG, 1953). V podobnih višinah jih je našlo p o d r o b n o k a r t i r a n j e v Belgiji, in sicer v viši- nah 180—200, 280—30Ó, 380—400 in 480—500 m (LEFÈVRE, 1952). V p r a š a n j a k o r e l a c i j e t e r a s in n i v o j e v so našla odziv v Mednarodni geografski zvezi, ki j e 1. 1925 osnovala k o m i s i j o za p r o u č e v a n j e teras, 1. 1931 k o m i s i j o za p r o u č e v a n j e u r a v n a n i h površin, n a m e d n a r o d n e m k o n g r e s u v, W a s h i n g t o n u I. 1952 p a k o m i s i j o za p r o u č e v a n j e in k o r e l a c i j o e r o z i j s k i h površin in u r a v - n a n i h površin o k r o g A t l a n t i k a . Do n a s l e d n j e g a m e d n a r o d n e g a k o n g r e s a v Riu de J a n e i r o j e k o m i s i j a podala 800 s t r a n i dolgo poročilo, ki obsega rezul- t a t e p r o u č e v a n i v Evropi, A f r i k i in Ameriki. Iz p o s r e d n j e g a vira (GORUNNG- MESČERJAKOV, 1959) povzemam, d a m e d a v t o r j i p r i s p e v k o v t e g a poročila v m a r s i č e m ni enotnosti. R a z l i k e v glediščih, k a k o so niv.oji n a s t a j a l i , si l a h k o deloma raztolmačimo s stvarnimi r a z l i k a m i v n j i h o v e m n a s t a j a n j u . K l j u b različnim m e t o d a m in rezultatom pa k o m i s i j a meni, da le g r e za evstatične nivoje, ki so jim razni a v t o r j i določili n a s l e d n j e n a d m o r s k e višine:

. S e v e r n a A m e r i k a

Nova A n g l i j a Antiljski otoki

270—300—400 m (peneplen

(Schooley) 150—200 m (peneplen H a r r i s b u r g )

120—150 m (peneplen Somerville)

270—300 m

110—160 m

40—50 m

Z a h o d n a E v r o p a

B r e t a n i j a Belgija F r a n c i j a

400 m 280—300 m

180—120 m 180—200 m

J u ž n a A m e r i k a

B r a z i l i j a 1100—1300 m 450—700 m 180—200 m

A f r i k a 1600 m 800 m 500 m 200 m

N o v e j š e š t u d i j e so t a b e l a r n i p r e g l e d še dopolnile. P o d r o b n o k a r t i r a n j e v A n g l i j i je našlo sledove d o l g o t r a j n e g a z a d r ž e v a n j a m o r s k e gladine v n. v.

274—280 m j 250—256 m, 201—207 m, 176—183 m, 128—143 m, 56—61 m. Klifi so ostali v n. v . 287—293 m, 213—229 m, 140—146 m in 79—85 m. E r o z i j s k e povr- šine, ki so se razvile za obalo, p a so v n. v. 305—311 m, 225—244 m, 195—201 m, 128—134 m, 61—73 m (BALCH1N. 1952). Posebno lepo je o h r a n j e n nivo višine 183 m v A n g l i j i (BROWN. 1952) kot tudi d rini god ob A t l a n t i k u (LEFÈVRE. 1959).

1 6 9

Evstatične n i v o j e si t o l m a č i j o kot delo različnih eksogenih procesov, ki v l a d a j o v različnih klimah. S k u p n a jim j e m o r s k a gladina kot e n o t n a e r o z i j s k a .baza. N a j v e č j i obseg so dosegli seveda ob morskih obalah.

Ti rezultati so zbudili podobno r a z i s k o v a n j e tudi v Sloveniji. Z a d n j a l e t a j e z a j e l o u g o t a v l j a n j e n i v o j e v s k o r a j že vso p e r i p a n o n s k o nizko Slove- n j i o , Goričko,4 Slovenske gorice,® D r a v i n j s k e gorice,8 š a l e š k o dolino,7 Haloze,8

Rogaško podolje,9 k r a j e m e d Savo in Sotlo,10 vzhodno K r š k o kotlino,1 1 Novo- m e š k o kotlino,1 2 Belo k r a j i n o ,1 3 na p r i m o r s k i strani pa G o r i š k a brda1 4 in Š a v r i n s k o gričevje.1 5 Slovensko g e o m o r f o l o g i j o č a k a z d a j hvaležna in o b e n e m z a h t e v n a naloga, da v,zporedi u g o t o v l j e n e n i v o j e in n a p r a v i regionalne za- k l j u č k e . Ali in koliko bo to v z p o r e j a n j e potrdilo domneve, ki j i h dobimo pri b e ž n e m p r e g l e d u teh nivojev, da so na p e r i p a n o n s k e m g r i č e v j u o h r a n j e n i sledovi n a j i z r a z i t e j š i h n i v o j e v v n. v. okoli 300. 400 in 500m? To so e n a k e višine kot j i h s r e č u j e j o v Zahodni Evropi. N o v e j š a geološka l i t e r a t u r a pravi, da j e v.ladala v mladem pliocenu v P o d o n a v j u že k o p n a faza ali j e z e r o brez zveze z Atlantikom. Kako bi si s e d a j razlagali e n a k e višine? Ali ne bi bila h v a l e ž n a tema za s o d e l o v a n j e panonskih držav, če bi skušali vzporediti vse n i v o j e n a p e r i p a n o n s k e m svetu? Hvaležne r e z u l t a t e bi dalo v z p o r e j a n j e ni- v o j a 180—220 m, ki j e t a k o n a široko r a z p r o s t r t na nizkem slov.enskem in h r v a t s k e m k r a s u . Y višini 500m pa se pri nas še n e konča s e r i j a n i v o j e v : i z r a z i t e j š i si s l e d i j o v r a z m a k u po 100 m, n e i z r a z i t e j š i vmesni pa po okoli 50 m, še do 800 m visoko.

Zdi se, da bi k a r t i r a n j e n i v o j e v te d o m n e v e z l a h k a potrdilo. P r i dose- d a n j e m delu pa se j e izkazalo, da se ti n i v o j i p r i p o d r o b n e m r a z i s k o v a n j u r a z b l i n i j o v celo s e r i j o vmesnih slemenskih n i v o j e v . P o k a z a l o se je, k a k o p r a v bi bilo, če bi imeli p r e d začetkom k a r t i r a n j a in t e r e n s k e g a raziskovan ja p r a v i l n o p r e d s t a v o o tem, k a k š e n z n a č a j so imeli ti n i v o j i ob n a s t a n k u in k o l i k o so se do danes spremenili. Spričo s u b t r o p s k e in t r o p s k e klime v pliocenu si l a h k o p o m a g a m o z nivoji, ki d a n e s n a s t a j a j o v tropih in subtropih. N j i h o v i raziskovavci p r a v i j o , da j e klasična g e o m o r f o l o g i j a s ciklično shemo relief- n e g a r a z v o j a za t o l m a č e n j e t a m k a j š n j e g a reliefa n e u p o r a b n a . T a m k a j š n j e r e k e , bogate s slapovi, ne u r a v n o t e ž i j o podolžnega p r o f i l a in so v n e k e m t r a j n e m mladem s t a n j u . K o r e l a c i j a s r e d n j e e v r o p s k i h Gipfelflur po istih višinah j e t e d a j dvomljiv,e vrednosti. V tropih tudi grobi sedimenti v doli- n a h niso dokaz strmih in fini sedimenti blagih pobočij, k e r jih ne p r e n a š a j o r e k e (BAKKER. 1957). K o r e l a t i v n a metoda, na k a t e r i gradi A. W i n k l e r svojo geomorfologijo vzhodnih Alp, j e t e d a j d v o m l j i v a .

BÜDEL (1957) loči cono u r a v n a v a n j a (Flächenbildungszone) in cono do- lin. P r v a z a j e m a približno p o d r o č j e tropov; t a m n a s t a j a t a istočasno dve, le m a l o višinsko r a z m a k n j e n i u r a v n a v i . Z g o r n j a . >denudacijski pediment«

n a s t a j a na robu širokih n a p l a v n i h r a v n i n pod pobočji. N a n j se obdobno nalaga s pobočij sprani drobir, ob visoki vodi pa ga p r e p l a v i in u r a v n a reka.

S p o d n j a urav,nava j e ž i v e s k a l n a podlaga, na k a t e r i ležita v dolini n a p l a v i n a in e l u v i j . ki sta pogosto več deset m e t r o v debela. P r e v e l i k a debelina živoskalno osnovo zaščiti, pod t a n k o pa so procesi p r e p e r e v a n j a h i t r e j š i in zato o h r a n j a u r a v n a n o obliko. O b z n i ž e v a n j u r e k e se obe u r a v n a v i vzpo- r e d n o z n i ž u j e t a . S t e m i o p a ž a n j i v tropih j e skušal Biidel tolmačiti s t o p n j i - časti relief N e m š k e g a s r e d o g o r j a .

R a č u n a t i m o r a m o tudi s s t r u k t u r n i m i s t o o n j a m i , ki jih n a j d e m o v vseh p o d n e b n i h pasovih (SCHMITTHENNER. po BLUME, 1959). K a k o važna j e

4 I. G a m s , G e o m o r f o l o g i j a itt g o s p o d a r s k a i z r a b a tal v P o m u r j u , Gcogr. z b o r n i k , V, 1959.

3 B. Kart, Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric, GZ V, 1959. — B. Belec, H geo- m o r f o l o g i j i Slovenskih in Meidjimurskih goric, GZ, V 159.

« S. P o l a j n a r , Morfološki r a j v o j v P o d r v i n j u , GZ V. 1959.

I A. Sore, Šaleška dolina, G e o g r a f s k i vestliik XXVII-XXVIH (1955—1956).

8 B. Belec, G e o m o r f o l o g i j a Haloz, GZ VI, 1961.

9 D. Meze, v p r i p r a v i za tisk.

" C. Kokole, Mórfoloeki r a z v o j p o d r o č j a med Savo in Sotlo, GV XXV, 1953.

I I S. Rakovec-Lipoglavšek, K r š k a k o t l i n a . GV XXIII. 1951.

" M. S i f r e r , Prispevek li geomorfologiji Novomeške kotline, D o l e n j s k i geogr. zbornik 1962.

13 I. Gams, H geomorfologiji Bele k r a j i n e , GZ VI, 1961.

14 I. Vrišer. Morfološki r a z v o j v Goriških Brdih, GZ IV, 1955.

15 V. Kokole, M o r f o l o g i j a Š a v r i n s k e g a gričevja in n j e g o v a o b r o b j a , GZ IV, 1956.

1 7 0

Ilazgledi

p e t r o g r a f s k a s t r u k t u r a za r a z v o j reliefa, j e p r i k a z a l TRICART (1949, 1952) na p r i m e r u P a r i š k e k o t l i n e in se l a h k o p r i nas p r e p r i č a m o na v.sakem ko- r a k u . V e n d a r m o r a m o upoštevati, da sta odpornost in neodpornost k a m e n i n do eksogenih sil odvisni od p o d n e b j a in se t e d a j z n j i m v r e d s p r e m i n j a t a . G r a n i t , n a primer, j e v topli suhi klimi l a h k o r a z p a d l j i v ; v Sloveniji bi bil v m e d i t e r a n s k i coni mnogo m a n j odporen kot j e n a P o h o r j u . H i t r o r a z p a d a tudi v vročem in deževnem p o d n e b j u (BAULIG, 1952. 262). Apnenec, ki j e pri nas odporen, j e v a r i d n i klimi slabo odporen. ROUGERIE (1952) meni, da j e v tropih k o r o z i i a silikatnih k a m e n i n slaba. M e r j e n j a t r d o t e t a m k a j š - n j i h voda pa so CORBELU (1959, 20) pokazala i z r e d n o intenzivno korozijo, ki znaša na Javi in v p o r e č j u A m a z o n k e 4,0 do 9,0 m3 letnega odnosa s km2

p o r e č j a . Sledi k o n t i n e n t a l n a k l i m a tipa O r e g o n (5,0), h l a d n a klima, zelo važna k l i m a (1,0—5,0), t r o p s k a klima s suho periodo, o c e a n s k a z m e r n a t e r a r k t i č n a klima. R a č u n a t i m o r a m o t e d a j , da j e bilo pri nas r a z m e r j e med silikati in k a r b o n a t i v, pliocenu drugačno, kot j e v k v a r t a r n i klimi, p a še tu bo t r e b a ostro razlikovati m e d periglacialno in drugačnimi conami.

Kaže t e d a j , da naši n i v o j i v pliocenu še daleč niso bili t a k o u r a v n a n i kot so n a p r i m e r d a n e s k v a r t a r n e terase. Vse to j e t r e b a upoštevati, če n a j poiščemo p r i m e r n o metodo za u g o t a v l j a n j e in v z p o r e j a n j e n i v o j e v . Sicer se l a h k o zgodi t a k o kot se j e zgodilo s e v e r n o a m e r i š k i m geomorfologom, o k a t e - rih' p r a v i MILLER ( 1959, 569), da jih je bilo po vzniku Davisovega cikla n a j v e č zaposlenih z u g o t a v l j a n j e m d v i g n j e n i h in r a z l o m l j e n i h peneplenov.

»V n e k a t e r i h predelih, posebno v A p p a l a c h i h in v Skalnem g o r o v j u , so našli, n e v e r j e t n o število e r o z i j s k i h površin. P r i raznih raziskovavcih j i h j e bilo različno število in rezultati so izzvali dolg ter u t r u d l j i v p r e p i r o morfološki zgodovini.« »Ob z a č e t k u d r u g e svetovne v o j n e j e i n t e r e s za p e n e p l e n e in d r u g e a s p e k t e Dav.isovega cikla izginil do t a k e mere, da j e v geološki lite- r a t u r i r e d k o s t članek, posvečen p r v e n s t v e n o t e j stvari.«

Za m o d e r n o g e o m o r f o l o g i j o j e m o r d a n a j b o l j značilen r a z m a h d i n a - m i č n e g e o m o r f o l o g i j e , ki se u k v a r j a p r v e n s t v e n o s p r e o b l i k o v a l - nimi procesi. I z h a j a iz k r i t i k e stare, p r e t e ž n o s p e k u l a t i v n e geomorfologije.

ki sloni n a osebnih vtisih in i n t e r p r e t a c i j a h r a z v o j a . P r a v i j o , d a se s u b j e k - tivne m e t o d e v geomorfologi ji ne s k l a d a j o z n j e n i m p r e d m e t o m , to j e s pri-

rodnimi zakonitostmi, ki se d a j o spričo s e d a n j e g a tehničnega r a z v o j a že s k o r a j v celoti m e r s k o določevati. P r i r o d o s l o v j e ima v e d n o m a n j koristi, če n e k d o obogati l i t e r a t u r o še z eno, m o r d a že šesto t e o r i j o svoje vrste, če ta ni nič b o l j in nič m a n j d o k a z a n a kot p r e j š n j i h pet. P o geomorfološkem opisu, ki govori na p r i m e r le o b o l j ali m a n j s t r m i h pobočjih, -si b o l a h k o n a p r a v i l p r a v i l n o p r e d s t a v o samo tisti, ki relief že pozna. Če pa so s t r m i n e izražene v naklonskih s t o p i n j a h , o d p r a v i m o s u b j e k t i v n o s t . Ni čuda. če s t r e m i j o za tem. da bi že sam opis r e l i e f a podali v o b j e k t i v n i h merilih. (Glej STRAH- LER, 1954.)

Č e p r a v so e k s a t n e m e r i t v e še maloštevilne, se j e začelo p r e v r e d n o t e n j e postavk, n a k a t e r i h sloni s t a r a geomorfologija. Vzemimo p r i m e r iz p r i m e r - j a l n e k r a š k e geomorfologije. V razprav,ah smo čitali in še na j a v n e m p r e d a - v a n j u v L j u b l j a n i slišali, da se v tropih a p n e n e c »topi kot sladkor«, k e r da ie tam k o r o z i j a na (intenzivnejša. T a k o so sklepali po reliefnih oblikah, b i z a r n o oblikovanem t r o p s k e m krasu.1 6 Meritve k a r b o n a t n e t r d o t e voda so ï e s potrdile, da j e v vlažnih t r o p i h k o r o z i j a na p o v r š j u intenzivna, ni j e pa v globinah. V h l a d n e j š i h p r e d e l i h pa se o d v i j a tudi v globini. Zato je m e n d a n a j i n t e n z i v n e j š a v vlažni a r k t i č n i klimi s k a n d i n a v s k e g a tipa. Sledijo ji kon- t i n e n t a l n a klima, h l a d n a suha a r k t i č n a , m e d i t e r a n s k a , gorska, vlažno trop- ska. z m e r n o topla in m e d i t e r a n s k a suha k l i m a (CORBEL, 1959, 19, CORBEL.

1957). Sicer pa so o tem b r a v c i GV že obveščeni.1 7

D r u g p r i m e r : k e r so v Sloveniji n a apnencu n a j b o l j razvite k r a š k e oblike, se nam zdi umevno, da j e na n j e m k o r o z i j a i n t e n z i v n e j š a kot na

11 Morda n a j b o l j značilen in n a j m a n j poznan j e na južnem K i t a j s k e m . S k l e n j e n i k r a š k i t e r i t o r i j v p r o v i n c a h J u n a n , Kweicou in K w a n s i je z okoli 600.000 kin2 (BALAZS, 1961, 14) n a j - obsežnejši na svetu.

17 G l e j llešičevo poročilo a Corbelovi k n j i g i (GV XXXI, 1959, str. 195).

1 7 1

dolomitih, k j e r j e relief često dolinast. Toda tudi pri nas so m e r j e n j a k a r b o - n a t n e t r d o t e voda pokazala, da j e na dolomitu k o r o z i j a intenzivnejša.1 8 P o oblikah se t e d a j ne da v s e l e j sklepati na intenzivnost procesov.

M e r j e n j a prodonosnosti, kalnosti r e k in t r d o t e voda so dala solidnejšo osnovo tudi k l i m a t s k i geomo.rfologiji. V novejši geomorfološki l i t e r a t u r i je precei meritev zbral in jih v n a m e n e k l i m a t s k e g e o m o r f o l o g i j e u p o r a b i l CORBEL (1959, 23), ki j e o b j a v i l s p o d n j o tabelo. P r v i stolpec pomeni l e t n o o d n a š a n j e v m3 z 1 km2 p o r e č j a — to je obenem z n i ž a n j e p o v r š j a za 1 mm v 1000 letih — d r u g a kolona pa odstotke odnesenega v r a z t o p l j e n e m s t a n j u .

Ravnine:

z i m s k o h l a d n a klima 29 95 «/e o c e a n s k a z m e r n o topla k l i m a (Spodnji Ren. Sena) 27 83°/o topla suha klima (Sredozemlje, Nova Mehika) 12 1 0 % topla vlažna k l i m a z vlažnimi letnimi časi 32 3 4 % e k v a t o r i a l n a klima (gost dežni gozd) 22 7 0 %

Gorovja:

polvlažna periglacialna klima 604 3 4 % višinska nivalna k l i m a (Južna Alaska) 800 2 4 % • klima m e d i t e r a n s k i h visokih gora 449 1 8 % topla suha k l i m a (Jugovzhodna ZAR, Tunizija) 177 4°/o vroča vlažna klima 92 3 3 %

V p r e t e k l i h geoloških r a z d o b j i h , v k a t e r i h se j e izoblikoval s e d a n j i relief, j e bila prodonosnost nedvomno m a n j š a , k e r človek še ni izkrčil obsež- nih površin. S k l e p a n j e na starost r e l i e f n i h oblik na t e j podlagi ima z a t o o m e j e n o vrednost. D r u g a č e j e s korozijo, ki j e i n t e n z i v n a tudi n a n e k a r b o - natnih k a m e n i n a h . V n a s p r o t j u z R O U G E R Ï E - j e v i m (1952) r a z g l a b l j a n j e m o k o r o z i j i v tropih so CORBELU (1957, 5) z b r a n e m e r i t v e t r d o t e vode p o k a - zale. da j e k o r o z i j a silikatnih k a m e n i n v vlažnih t r o p i h tolika, da bi znižala relief v dolžini t e r c i a r n e dobe za 1540 m, v ekvatorialrii klimi za 2849 m. K e r na k o r o z i j o človek n i m a v e č j e g a v,pliva, s skepso p r e b i r a m o »ugotovitve«, ila so t a m k a j š n j i n i v o j i in p e n e p l e n i iz p a l e o z o j s k e ali mezozojske dobe.

F l u v i a l n o g e o m o r f o l o g i j o so v marsičem dopolnila m e r j e n j a rečnega t r a n s p o r t a . Zal še ni p r e m o s t e n a razlika med l a b o r a t o r i j s k i m i p r e i s k a v a m i in p r i r o d n i m i r e k a m i . E k s p e r i m e n t a l n o so n e d v o m n o dokazali, d a količina t r a n s p o r t a vpliva na s t r m e c reke. Ko so v z n a n e m moskovskem hidrološkem l a b o r a t o r i j u do s e d e m k r a t povečali k o n c e n t r a c i j o a l u v i j a , to j e p e s k a z 0,35 do 0.42 mm p r e m e r a , so morali več kot t r i k r a t povečati s t r m e c vodnega toka, pri č e m e r se j e b r z i n a toka povečala za n e k a j n a d 5 0 % (SPIRIDONOV, 1951).

R a z u m l j i v o j e t e d a j , da p o m e n i j o v Rusiji, k j e r i m a j o do nad 1000km dolge r e k e v s r e d n j e m t o k u n a v a d n o le 4—10cm s t r m c a na 1 kilometer, glacialne pleistocenske dobe faze r e č n e g a n a s i p a v a n j a , č e p r a v si višin k v a r t a r n i h t e r a s samo s povečano prodonosnost jo še ne m o r e j o zadovol j i v o razložiti (MAKKA- VE1EV, 1956, 210. 211). Ker j e k a l n o s t odvisna od m e r s k o določljivih činite- ljev, so j o skušali določiti že s f o r m u l a m i (LOPATIN, 1958).

E k s p e r i m e n t a l n o so že ugotovili, k a k š e n s t r m e c oziroma k a k š n a hitrost t o k a j e p o t r e b n a za p r e n o s različnih g r a n u l a c i j v o d n e g a t r a n s p o r t a , ki se vali k o t p r o d po dnu s t r u g e ali ga voda p r e n a š a v s u s p e n z i j s k e m ali v. ko- loidnem s t a n j u . Le glede p r e n a š a n j a mešanice različnih g r a n u l a c i j podoba še ni povsem j a s n a (SUNDBORG, 1956). D a j e s t r m e c slovenskih r e k odvisen p r e d v s e m od grobosti rečnega t r a n s p o r t a , j e tudi očitno.18 Madžari so z me- ritvami t r a n s p o r t a na D o n a v i in p r o d a v n j e n i strugi določili štiri s e k t o r j e :

V porečju L j u b l j a n i c e na p r i m e r Cerkniščica in Logaščica (glej H. O e r t l v . K a r b o n a t h a e r t e von K a r s t g e w a e s s e m . S t a l a c t i t . Z e i t s c h r i f t d. Schweizerischen Gesellschuft f. H ö h l e n f o r s c h u n g , št. 4), v porečju K r k e Temcnicrr; Višnjica (glej f. Gams, N e k a j značilnosti Krke in njenih pri- tokov. Dolenjski g e o g r a f s k i z b o r n i k , L j u b l j a n a 1962).

,B G l e j I. Gams, T r a n s p o r t n i m a t e r i a l slovenskih rek. P r o t e u s XX, 1957—1958, št. 2.

Ilazgledi

v prvem, k j e r r e k a odlaga, p o s t a j a j o z r n a navzdol vse m a n j š a , d r u g i je pre- hodni sektor, v t r e t j e m j e na dnu s t r u g e b o l j grobo gradivo kot ga p r e n a š a r e k a . K j e r ni tako, teži r e k a k m e a n d r i r a n j u . V z a d n j e m odseku j e debelina z r n v s t r u g i in v t r a n s p o r t u e n a k a ; tam D o n a v a teži h k r i v e n č a n j u in spre- m i n j a n j u s t r u g e (KAROLYI, 1957).

I'ÀRDÉ-jii (1952 a), ki že dolga leta z uspehom tolmači razne geomorfolo- ške p o j a v e z a p l i k a c i j o h i d r o m e h a n s k i h in s e d i m e n t a c i j s k i h zakonitosti, mean- d r i r a n j e ni odraz e r o z i j s k e nemoči reke, a m p a k določenega r a z m e r j a med globinsko in bočno erozijo. Vzrokov, ki p o j a č i j o d r u g o na škodo prve, j e več (sprememba strmca, globine, r e č n e g a t r a n s p o r t a , p e t r o g r a f s k e sestave).

Sicer so z a d n j i čas našli že obilo vzrokov za m e a n d r i r a n j e , ki pa se d a j o v k l j u č i t i v P a r d é j e v o shemo. V n a k a z a n e m smislu tolmači P A R D É (1952. b) bočno e r o z i j o vobče. Po h i d r o d i n a m i č n e m t o l m a č e n j u j e e r o z i j a presežek sile. ki j o ima r e k a na razpolago, nad silo. ki j e p o t r e b n a za p r e n a š a n j e da- nega t r a n s p o r t a . P r v a sila se s p r e m i n j a s h i t r o s t j o toka, druga je po hidrav- ličnih zakonih odvisna od globine vode in od strmca, v k r a j n i meri pa od samega strmca (PARDÉ 1952. c).

Menim, da l a h k o rečna geomorfologija še veliko p r i č a k u j e od hidro- m e h a n i k e in p r o u č e v a n ja sedimentaci je. p o s e b n o k o bodo točne je poznani vplivi p e t r o g r a f s k e sestave na f o r m i r a n j e rečne struge. Morda ne bo več t r e b a iskati razlage za obglavl j e n je. s e l e k t i v n o erozijo, u j e t j e v živoskalno osnovo in podobno v p r e t e k l i h geoloških r a z m e r a h , a m p a k v s e d a n j i h zako- nitostih.

Meritve p e s k a in p r o d a so dale g e o m o r f o l o g i j i nov,o metodo za razisko- v a n j e sedimentov. N a j v e č m e r i j o sploščenost.20 Iznašli so celo vrsto g r a n u l o - metričnih formul.2.1 Izkazalo pa se je, da v p l i v a n a sploščenost p r e d v s e m p e t r o g r a f s k a sestava prodnikov, ne pa sam t r a n s p o r t . Le obrežni, morski in jezerski, prodi so b o l j sploščeni od ostalih.

Več u s p e h a j e prineslo m e r j e n j e zaobljenosti. T u d i za to se je p o j a v i l o nič koliko formul, pa se j e izkazala ena. Cailleuxova2 2 za zadostno. Tudi od teh m e r i t e v so s k r a j a pričakovali preveč. P r i m e r j e n j u r e c e n t n e g a p r o d a so ugotovili, da ima po p r v i h kilometrih p r e n a š a n j a zaobljenost, ki ustreza p e r i g l a c i a l n e m u fluv,ialnemu gradivu, n a n a d a l j n j i poti pa j e z a o b l j e n kot glaciofluvialno ali m a r i n s k o gradivo. P o 20—30 k m doseže m a k s i m a l n o za- o b l j e n o s t ki se n e dvigtfie več zaradi vedno v e č j e g a števila strtih prodnikov.

T e bi zato k a z a l o meriti p o s e b e j . Z a d n j i čas t e d a j upravičeno u g o t a v l j a j o , da n a m e n a s a m a m e r i t e v z a o b l j e n o s t i k a j malo pove. D r u g a č e je s histo- grami. s številnimi m e r j e n j i na večjo r a z d a l j o . Ce j e v terasi n a v e č j o raz- d a l j o podobna slaba z a o b l j e n o s t (indeks x okoli 0.10). smemo sklepati na lede- niško gradivo. C e j e z a o b l j e n o s t še slabša (x okoli 0.05), g r e za soliflukcijski.

pri vrednosti x okoli 0,20 za periglacialni f l u v i a t i l n i t r a n s p o r t . Ti indeksi v e l j a j o za s r e d n j e o d p o r n e k a m e n i n e (granit). V e n d a r razlike niso velike in n e k a t e r i sploh z a n i k u j e j o vpliv p e t r o g r a f s k e sestave. Le pri jezerskih in m o r s k i h prodih se ne da ugotoviti način t r a n s p o r t a , k e r ima recentni prod e n a k o z a o b l j e n o s t kot glacialno gradivo (BLENK. 1960).

Z m e r i t v a m i z a o b l j e n o s t i so Madžari ločili nanos D o n a v e od a k u m u l a - c i j e pritokov. Uv,ideli so. da so prodi, ki so bili t r a n s p o r t i r a n i v p l e i s t o c e n e dosegli m a n j š o z a o b l j e n o s t od holocenskih in p r e d g l a c i a l n i h (PECS. 1959. 178).

H i d r o g e o m o r f o l o š k e raziskave so se r a z m a h n i l e tudi v ZDA (STRAHLER.

1952). k j e r s k u š a j o z n j i m i razvozlati p r o b l e m e z a d e n j s k e erozije, n a s t a n k a u j e t i h m e a n d r o v in a n t e c e n d e n c e (MILLER. 1959. 572).

D i n a m i č n a g e o m o r f o l o g i j a j e povečala z a n i m a n j e za š t u d i j drobnih oblik. P r a v i j o , d a iz m a l e g a r a s t e veliko in če hočemo raziskovati velike r e l i e f n e oblike, m o r a m o začeti z malimi. Z a n i m a n j e z b u j a j o o p a ž a n j a , k a k e oblike n a s t a j a j o pri p r e p e r e v a n j u kamenine, oziroma k a k o se ta k r o j i (glej

I z r a ž a se v indeksih med n a j v e č j o dolžino, širino in višino p r o d n i k a (pri nas u p o r a b l j a j o namesto višine izraz debelina, ki pa je še bolj d v o u m n a ) .

!1 P r i nas jih j e ovrednotil R. Pavlovec, Prvi poskusi z m o r f o m e t r i č n o metodo v Jugosla- viji. Zbornik II. kongresa geologa P'NRJ, S a r a j e v o 1957.

! ! Glasi se 2 r/L. k j e r je r polmer n a j m a n j š e krivine na obodu. L pa n a j v e č j a dolžina p r o d n i k a .

1 7 3

MURAWSKI, 1958). G r a n i t n i (tonalitni) k a m n i so z a r a d i k o r o z i j e l a h k o že

»a mestu n a s t a n k a z a o b l j e n i in gladki. Kamni, ki g l e d a j o v r h P o h o r j a iz ruše, so gladki. O b p o d r o b n i analizi a p n e n i š k e g a d r o b i r j a v prsti so ugotovili l u k n j i c e , ki jih bržčas p o v z r o č a j o k o r e n i n i c e rastlin s pospešeno biokemično k o r o z i j o (BERTRAND, 1958).

Z r a z k o p a v a n j e m kopic, ki so pogoste tudi n a naših višinskih pašnikih in gozdovih na P o k l j u k i , Mežaklji, Jelovici itd., k j e r j e pod r u š o k a m e n i t i drobir, so na P o l j s k e m ugotovili, da n a s t a j a j o tudi z a r a d i r u v a n j a debel s k o r e n i n a m i vred. D r o b i r , ki ga k o r e n i n e i z t r g a j o iz tal in d v i g u j e j o , se nato posiplje in n a p r a v i k u p č e k (GERLACH, 1960). V nemški l i t e r a t u r i o b s t a j a j o razne razlage za n a s t a n e k Buckelngemiese.

D i n a m i č n a g e o m o r f o l o g i j a zahteva od raziskovavcev veliko b o l j š o o p r e m l j e n o s t s tehničnimi pripomočki za t e r e n s k o delo kot tudi v l a b o r a t o - r i j i h . To pa so dosegli tudi z delom za proizvodnjo, k a m o r j e dinamični geomorfologiji odprlo pot p r e d v s e m k v a n t i t a t i v n o in k v a l i t a t i v n o u g o t a v l j a - n j e procesov ( a p l i k a t i v n a g e o m o r f o l o g i j a ) . V okviru g e o g r a f s k e d e j a v n o s t i j e m o r d a n a j b o l j znan C e n t e r za a p l i k a t i v n o geomorfologijo na u n i v e r z i v Strassbourgu, ki ga vodi prof. J. T r i c a r t . Č e p r a v n j e g o v a e k i p a za t e r e n s k o delo in l a b o r a t o r i j s k e raziskave ni m a j h n a , j e a n g a ž i r a n a za več kot eno leto n a p r e j za dela v F r a n c i j i in drugod, n a j v e č , v a f r i š k i h deželah.

T r i c a r t u r e j u j e rev.ijo Reoue de Géomorphologie dynamique, ki j e svetovno glasilo dinamične g e o m o r f o l o g i j e . Štev. 5-6 in 11-12 l e t n i k a 1959 o p i s u j e t a s t a n j e a p l i k a t i v n e geomorfologije, ki ima od leta 1956 posebno k o m i s i j o v o k v i r u M e d n a r o d n e g e o g r a f s k e zveze, doma v F r a n c i j i in po svetu. Iz n j e izvemo o s e d i m e n t a c i j s k i h »aplikativ.nih« š t u d i j a h l a b o r a t o r i j a za fizično geo- g r a f i j o v A m s t e r d a m u . Velik l a b o r a t o r i j 'za š t u d i i e fluvialijih problemov si j e organiziral G e o g r a f s k i inštitut u n i v e r z e v Uppsali na Švedskem. Na Japon- s k e m se p o s v e č a j o p r e d v s e m zaščiti tal, poplavam in racionalni izrabi prsti.

P e d o m e h a n s k e r a z i s k a v e so v o s p r e d j u tudi v M a r o k u .

D i n a m i č n a g e o m o r f o l o g i j a se u v e l j a v l j a (udi v ZDA, k j e r so imeli p r v o d r ž a v n o p o s v e t o v a n j e o k v a n t i t a t i v n i h t e r e n s k i h š t u d i j a h (SYMPOSIUM 1959).

Morda n a j b o l j pa se j e g e o m o r f o l o g i j a povezala s p r o i z v o d n j o v S o v j e t s k i zvezi in sosednjih socialističnih držav,ah. V SZ, k j e r p r o u č u j e j o na visokih šolah v okviru g e o g r a f i j e tudi » g e o k e m i j c land.šaftov« (SČLJKIN, 1960, 22), j e v r a z d o b j u 1948—195? odšla polovica absolventov* »geomorfologov — spe- cialistov,« v proizvodnio in v p l a n s k e institucije. 24°/n na a k a d e m i j e in 10°/o na u n i v e r z e (SOVEŠČANIE. 1958, 142). Temu p r i m e r n o j e tudi š o l a n j e geomorfologov-specialistov. ki p o r a b i j o polovico učnega časa za t e r e n s k o in l a b o r a t o r i j s k o delo (RJABČIKOV. I960, 62). N e n e h n o p o u d a r j a j o , da m o r a j o geomorfologi i z r a b l j a t i r e z u l t a t e in metode d r u g i h ved. pelodne raziskave, r a d i o a k t i v n o metodo za d o l o č e v a n j e starosti sedimentov in podobno. Poroče- vavec o posvetovali j u s o v j e t s k i h geoinorfologov a p r i l a 1960 p r a v i : »Časi, ko so bili edino »orožje« geomorfologov aneroid, kladivo, k o m p a s in f o t o a p a r a t , postopoma o d h a j a j o v preteklost* (VOSKRESENSKIJ, 1960, 64).

Če j e potrebno o b v l a d a t i osnovne zakonitosti n e samo geologije a m p a k tudi h i d r o m e h a n i k e , h i d r o k e m i j e , p e d o m e h a n i k e in sedimentologije, se mo- r a m o vprašati, ali še m o r e gojiti geomorfologijo splošni geograf? Ali ni t a k a g e o m o r f o l o g i j a že s a m o s t o j n a veda, ne le po p r e d m e t u , a m p a k tudi po po- t r e b i š t u d i j a specialistov?

G e o g r a f i se v p r a š u j e m o , ali j e dinamična g e o m o r f o l o g i j a s š t u d i j e m pro- cesov in drobnih oblik geomorfološko r a z i s k o v a n j e oddal jila ali približala naši stroki. Po m o j e m m i š l j e n j u ga j e približala. P r e d m e t g e o g r a f i j e so s e d a n j i p o j a v i in razmere. K a d a r hočemo zgodovinsko p o j a s n j e v a t i s e d a n j e s t a n j e , se m o r a m o z a t e k a t i v p r i r o d o s l o v j u k p a l e o g r a f i j i , geologiji, paleoklimatolo- giji, paleobiologiji, v d r u ž b e n i h v.edah pa p r e d v s e m k zgodovini in n j e n i m v e j a m z e t n o g r a f i j o vred. V isto vrsto spada s t a r e j š a , p r e t e ž n o g e n e t s k a geo- m o r f o l o g i j a . Drugim s t r o k a m iz t e v r s t e smo priznali samostojnost, le genet- sko g e o m o r f o l o g i j o smo s m a t r a l i za pomožno g e o g r a f s k o panogo, menda p r e d - vsem z a r a d i zgodovinskega r a z v o j a v o k v i r u geologije in g e o g r a f i j e . D i n a - mična g e o m o r f o l o g i j a ima p r e d genetsko v s a j to prednost, da o b r a v n a v a s e d a n j o s t .

Ilazgledi

Zahtevi po eksaktnosti, ki jo postavl ja m o d e r n a geomorfologija, še dolgo ne bo mogoče ustreči v splošno geografskih opisih, posebno k a d a r g r e za m a n j z n a n a v e č j a ozemlja. Upoštevati pa j o bodo morali vedno b o l j tisti, ki h o č e j o s svojim delom doprinesti k r a z v o j u g e o m o r f o l o g i j e kot znanosti.

L i t e r a t u r a O k r a j š a v e

XVII I. G. C. — I n t e r n a t i o n a l G e o g r a p h i c a l Union, XVIlth I n t e r n a t i o n a l G e o g r a p h i c a l Congress, United States, 1452, A b s t r a c t of P a p e r s . Publication No. 6, Washington, D. C.

Proceedings XVII — Proceedings. Eighth General Assembly a n d Seventeenth I n t e r n a t i o n a l Congress, Washington, D C . August 8 - 1 5 , 1952. Published by the U. S. National C o m m i t t e e of the I. G. U., W a s h i n g t o n , D. C.

XVIII 1. G. C. - XVIIle Congrès I n t e r n a t i o n a l de G é o g r a p h i e , Brésil 1956, Résumés des C o m m u n i c a t i o n s . Union G é o g r a p h i q u e I n t e r n a t i o n a l e , Comité National d u Brésil, Rio de J a n e i r o , 1956.

Z. f. G. — Z e i t s c h r i f t f ü r Geomorphologie, Berlin.

A s e e v A. A., 1960. Roi tektoničeskogo i klimatičeskogo f a k t o r o v v, for- mirovanii aluvia r a v n i n n i h rek. Izvesti ja AN SSSR. ser. geogr., št. 2.

B a k k e r J. P.. 1957, Q u e l q u e s aspects du p r o b l è m e des sédiments cor- rélatifs en climat tropical humide. Z. f. G., zv. 1.

B a l â z s D., 1961. Die Höhlen des südchinesischen Karstgebietes. Die Höhle, XII, zv. 1. Wien.

B a 1 c h i n W. G. W.. 1952. The evidence for late t e r t i a r y eustatic changes of Sea level in Western Europe. Proceedings XVII.

B a u l i g H., 1953. Les h a u t s n i v e a u x de base du pliocène. R é v u e de G é o g r a p h i e de Lyon, št. 3.

B a u l i g H., 1953, S u r f a c e d'aplanissement. Annales de Géographie, LXI.

št. 325, LXI, št. 326.

B a s e n i n a N. V.. 1960, Poverhnosti golcovogo v i r a v n i v a n i j a k a k zonal- nie raznovidnosti pedimentov. Vestnik Moskovskogo univ.ersiteta, ser. V, geogr., št. 6.

B e r t r a n d C., 1958. D i v e r s e s f o r m e s d ' a l t é r a t i o n des calcaires dans les sols parisiens. Z. f. G., zv. 1/2.

B i r o t P.. 1958, Les t e n d a n c e s actuelles de la Géomorphologie en F r a n - ce. Z. f. G., 1—2, št. 2.

B 1 e n k A., 1960. Ein B e i t r a g zur m o r p h o m e t r i s c h e n S c h o t t e r a n a l v s e . Z. f. G„ 4. zv. 3/4.

B l u m e H., 1958, Das morphologische W e r k H e i n r i c h S c h m i t t h e n n e r s . Z. f. G„ 2, zv. 2.

B r o w n E. H.. 1952, T h e 600 -foot P l a t f o r m in Wales. Proceedings XVII.

B u l l a B., 1956. F u n d a m e n t a l C h a r a c t e r i s t i c s and Laws of t h e Deve- lopment of C r u s t a l Relief. XVII I. G. C.

B u l l a B.. 1958. B e m e r k u n g e n zur F r a g e der E n t s t e h u n g von R u m p f - flächen. F ö l d r a j z i Èrtezito, VII. št. 3.

B i i d e l J., 1957, Die »Doppelten E i n e b n u n g s f l ä c h e n « in den f e u c h t e n Tropen. Z. f. G., 1, zv. 2.

C h a c a l l i e r J. M., C a i l l e u x A., 1959, Essai de reconstitution géo- m é t r i q u e des continents primitifs. Z. f. G. 3, zv. 4.

C o r b e l J., 1957, L'érosion chimique des g r a n i t s et silicates sous cli- mats chauds. Revue de Géomorphologie d y n a m i q u e . VIII, št. 1-2.

C o r b e l J., Les Karstes du N o r d - O u e s t de l'Europe et de q u e l q u e s régions de comparaison. Institut des E t u d e s r h o d a n i e n n e s de l'Université de Lyon. Mémoires et documents 12.

C o r b e l J.. 1959. Vitesse de L'Érosion. Z. f. G.. 3, zv. 1.

D r e s c h J., 1959, Les s u r f a c e s d'aplanissement et les reliefs résiduels sur le socle cristallin en A f r i q u e Tropicale. XVIII I. G. K.

G e r a s i m o v P. I., 1946. Opit geomorfologičeskoj i n t e r p r e t a c i j obščej shemi geologičeskogo s t r o e n i j a . Problemi f i z i č e s k o j geografii, XII.

175

G e r a š i r n o v P. L, 1960, Osnovnie zadači i n a p r a v l e n i j a geomorfolo- gičeskih issledovanii v SSSR. I z v e s t i j a A k a d e m i i n a u k SSSR, ser. geogr., št. 5,

G e r l a c h R., 1960, W s p r a w i e genezy k o p s z y k o w ziemnych na Hali D l u g i e j w Gorcach. Przeglad G e o g r a f i c z n y . XXXII, zv. 1-2.

G o г u n n g M. B., M e š č e n j a k o v J. A.. 1959, Opit korelacii poverh- n o s t e j v i r a v n i v a n i j a i t e r a s v o k r u g Atlantiki. I z v e s t i j a A. N. SSSR, ser.

geogr., 1.

J u d s o n S., 1960, William Moris Dav.is- an Appraisal. Z. f. G. 3/4.

H a f e m a n D., 1954. Zur F r a g e der j u n g e n N i v e a u v e r ä n d e r u n g e n an den Küsten der Britischen Inseln. Akad. Wiss. Lit., Mainz. Mat. Nat. К1. št. 7.

K a r o l y Z.. 1957, Morphologische F o l g e r u n g e n aus den Ergebnissen des G e s c h i e b e u n t e r s i i c h u n g e n der D o n a u . Földra.jzi értezito, VII, zv. 1.

K e s s e 1 i J. E.. 1954, A Geomorphology suited to t h e Needs of Geo- g r a p h e r s . Annals of t h e Association of A m e r i c a n G e o g r a p h e r s , 22, zv. 2.

K i n g L. C.. 1942, 1951, South A f r i c a n Scenery. E d i n b u r g — London K i n g L. C., 1950, T h e s t u d y of the W o r l d ' s Plainlands, a new A p p r o a c h in Geomorphology. T h e Q u a r t e r l y J. o. Geol. Soc. o. London, 106. št. 421.

K i n g L. C„ 1957, A Geomorphological C o m p a r i s o n b e t w e e n E a s t e r n Brazil a n d A f r i c a (Central a n d Southern). Q u a r t . J. Geol. Soc. London, v.ol. 112.

K r e i č i J., I960, K otâzce existence krasovèho cyklu. S b o r n i k Cesk.

spol. zem. 4, 65.

L e f è v r e M. A., 1952, C a r t e m o r p h o l o g i q u e de la Belgique. Bull. Soc.

Belge d'Études G é o g r a p h i q u e s , št. 1.

L e f è v r e M. A., 1959, Un niveau d'érosion universel à 200 m e t r e s d'altitude. XVII I. G. K.

L o p a t i n G. V., 1958, Opit analiza zavisimosti s r e d n e j mutnosti rečnih vod od glavnejšili p r i r o d n i h f a k t o r o v v o d n o j erozii. Izvestija A. N. SSSR, 4.

M - a c h a t s e h e k F.. 1957, B e m e r k u n g e n zu n e u e r e n geomorphologischen A r b e i t e n . Z. f. G., 1, zv. 3.

M a k k a v e i e v N. I.. 1956. L ' i n f l u e n c e de l'écoulement sur le p r o f i l longitudinal de la rivière. Essais de Géographie, Moskva—Leningrad.

M e n s c h i n g H.. 1958. Glacis-Fussfläche — P e d i m e n t . Z. f. G. 2, zv. 3.

M e š č e r j a k o v J. A., 1955. O n e k a t o r i h o s o b e n o s t j a h sov.remenogo s o s t o j a n i j a Geomorfologii za r u b e ž e m . Izvestija A. N. SSSR. ser. geogr., št. 5.

M e š č e r j a k o v N. A., 1959. O poliginetičeskih p o v e r h n o s t j a h v i r a v n i - v a n i j a . Izvestija A. N. SSSR, ser. geogr. 1.

M e s c e r j a k o v J. A., 1960 Geomorphologi j a v Bolgarii. I z v e s t i j a A. N.

SSSR. ser. geogr. št. 3.

M i l l e r j., 1959. G e o m o r p h o l o g y in N o r t h America. Przeglad Geogra- ficzny, XXXI, 3, 4.

M u r a w s k i IL. 1958. Beispiele f ü r die W i r k u n g s a b h ä n g i g k e i t mecha- nischer K r ä f t e von der G e s t e i n b e s c h a f f e n h e i t , z. f. g., 2, 1/2.

P a r d é M.. 1952 a, Sur la genèse et le d é d é v e l o p e m e n t des m é a n d r e s . XVII T. G. C.

P a r d e M., 1952 b, Sur le t r a v a i l latéral des rivières. XVII I. G. C.

P a r d é M., 1952 c, Sur le mécanisme des t r a n s p o r t s solides e f f e c t u é s p a r les rivières et sur les a l t é r a t i o n s verticales c o r r é l a t i v e s des lits f l u v i a u x . XVII I. G. C.

P e c s e M., P e c s i. D. E., 1959, Die A n w e n d u n g a n a l y t i s c h e r Forschungs- m e t h o d e n in der Geomorphologie. F ö l d r a j z i Értesitô. 2.

P r e s t o n J. E.. 1959, T h e geomorphology of E a s t e r n Brasil as i n t e r - p r e t e d b y Lester C. King. Geogr. Reyiew, April.

R j a b č i k o v A. M., 1960. Novie tendencii v razvitii geografii v Mo- skovskom universitete. Vestnik Moskovskogo u n i v e r s i t e t a , ser. V, geogr., št. 6.

R i c h t e r G. D., K a m a n i n e L. G., 1956. C a r a c t é r i s t i q u e c o m p a r a t i v e géomorphologie des boucliers de la p a r t i e e u r o p é e n e de L'ÛRSS. Essais de G é o g r a p h i e . Moscou—Leningrad. 1.

R o g l i é J„ 1959, Les s u r f a c e s de corrision dans le Karst D i n a r i q u e . P r o c e e d i n g s XVII.

R o u g e r i e G.. 1952, L a dissolution de la sillice en milieu tropical- humide. XVII I. G. C.

176

Razgledi

S p i г i d o n o v A. I., 1951, O p y t i z u č e n i j a vodne] erozii i d e n u d a c i i v laboratorii. Počvovedenie, št. 5.

Symposium concerning Q u a n t i t a t i v e T e r r a i n Studies. A m e r i c a n Assos.

f. adv." Science. Chicago, 19. Po Z. f. G.. 3, 1959, zv. 3.

S t r a h l e r A. N., 1954, Statistical Analysis in G e o m o r p h i c Research.

J o u r n a l of Geology, 62, št. 1.

S t r a h l e r A. N.. 1952, Recent D e v e l o p m e n t s in Q u a n t i t a t i v e Geomor- phology of Erosional Landscapes, XVII I. G. C.

Soveščanie po voprosu geomorfologii, 1958. Izvestija A. N. SSSR, ser.

geogr. 5.

S u n d b o r g A., 1956, T h e River K l a r ä l v e n . A S t u d y of Fluvial Pro- cesses. G e o g r a f i s k a A n n a l e r , XXXVIII, Stockholm, zv. 2-3.

S t e r n b e r g IL, R u s s e l l R.. 1952, F r a c t u r e P a t t e r n s in t h e Amazon a n d Mississippi Valleys. P r o c e e d i n g XVII.

Š č u k i n I. S., 1960, O meste geomorfologii v sisteme estestvenih n a u k i j e j o v z a i m o o t n o š e n i j a h s k o m p l e k s n o j f i z i č e s k o j geografici. Vestnik Mo- skovskogo universiteta, 1.

. T r i c a r t J. 1., 1949. 1952. La p a r t i e o r i e n t a l e du Bassin de Paris. É t u d e morphologique. T o m e I. La genèse du Bassin. Tome II. L'évolution m o r p h o - logique au q u a t e r n a i r e . Paris.

T r i c a r t J.. C a i l i e u x A. 1952. Ancient and P r e s e n t Conditions of P e n e p i e n a t i o n . XVII I. G. C.

V a l e n t i n H., 1953, P r e s e n t Vertical Movement in t h e British Isles.

G e o g r a p h i c a l Journal, št. 3.

V o s k r e s e n s k i j S. S., 1960, Vtoroe Vsesu j u z n o e soveščanie po geo- morfologii. Vestnik Moskovskogo u n i v e r s i t e t a . Ser. V, geogr., št. 4.

W i n k l e r A. H., 1957, Geologisches K r ä f t e s p i e l u n d L a n d f o r m u n g . Wien.

Z e k k e 1 J. D., 1958, O p u t j a h r a z v i t i j a i očerednih zadačah geomorfo- logii. I z v e s t i j a V s e s u j . Geogr. Obč. 90, 6.

Z e k k e 1 D. J., 1960, O n t h e Courses of D e v e l o p m e n t and t h e N e x t Tasks of Geomorphology. Soviet G e o g r a p h y . R e v i e w - T r a n s l a t i o n . New York.

S u m m a r y : Some New Trends and Results in the Contemporary Geomorphological Research

I v a n G a m s

In this review t h e a u t h o r e x p o u n d s some r e c e n t a c h i v e m e n t s in t h e field of geomorphology. Some lines of the research, h o w e v e r , h a v e not been dealt with, i. e. geomorphology of the pleistocene period, esp. periglacial research, f u r t h e r climatic geomorphology of t h e k a r s t , a l r e a d y r e w i e d in this j o u r n a l , the evolution of the slopes, the geomorphology of t h e sea-bottom a n d t h e m a p p i n g t e c h n i q u e s in geomorphology. T h e s e s u b j e c t s d e s e r v e a spe- cial attention and a s e p a r a t e review.

T h e evolution of t h e geomorphology in the U n i t e d States is described on t h e basis of a r e p o r t b y MILLER, while the evolution in F r a n c e a n d Russia is based on similar r e p o r t s by BIROT, MESCERJAKOV (1955, 1959), GERASIMOV and others. First of all, it b e c a m e e v i d e n t t h a t t h e r e s e a r c h in geomorphology w i t h i n t h e g r e a t e r nations has s h i f t e d f a r t h e r a w a y f r o m t h e basic concepts of W. M. Davis a n d W. P e n c k t h a n within t h e smaller nations.

T h e a u t h o r m a k e s a s u r v e y of t h e whole discussion on p e d i p l a n a t i o n a n d p e n i p l a n a t i o n a n d c o n t r a d i c t o r y a t t e m p t s to e x p l a i n b y m e a n s of t h e p e d i p l a i n -concept t h e origin of flat s u r f a c e s also in C e n t r a l E u r o p e , w h e r e climate has changed, a n d b y m e a n s of t h e p e n i p l a i n concept t h e older sur- faces also in the d r y and w a r m climates. T w o basic c o n t e m p o r a r y directions in t h e research, o f t e n s h a r p l y divergent, i. e. t h e climatic geomorphology a n d t h e neotectonic school a r e described in outline. In a u t h o r ' s opinion n e i t h e r of t h e s e two directions can pull g e o m o r p h o l o g y out of t h e s p h e r e of specu- lation. T h e r e a r e t w o reasons f o r t h a t : t h e c h a n g i n g climate d u r i n g the evo-

12 G e o g r a f s k i vestnik 177