Geografski vestnik. L j u b l j a a a , XXXV (1963)
MANJŠI PRISPEVKI
ALEKSANDER SUP AN, NEMŠKI GEOGRAF SLOVENSKEGA R O D U S i l v o K r a n j e c
Ko j e »mesto p r e d g o v o r a « v p r v i številki GV 1. 1925 V. Bohinec opisal
» R a z v o j g e o g r a f i j e p r i Slovencih«, j e ugotovil, da so do leta 1919 » n a j b o l j š i p r e d s t a v i t e l j i s l o v e n s k e z n a n o s t i delovali v e č i n o m a v t u j i n i , t a k o da ni čudo, da j e m a r s i k a t e r i izmed n j i h tonil v t u j e m o r j e in p o m a g a l t u j i z n a n o s t i do v e č j e v e l j a v e — m e d t e m ko svet ni vedel, da m u j e rojistna k o č a stala v b o r n i in n e p o z n a n i Sloveniji.« To v e l j a v polni m e r i za v B o h i n č e v i raizpravi o m e - n j e n a g e o g r a f a A. Č i ž m a n a (1821—1874) in V. F. K l u n a (1823—1875), d e l o m a pa tudi za m n o g o m l a j š e g a in pomemlbnejšega A l e k s a n d r a S u p a n a (1847 do 1920). N j e m u sicer »rojistna koča« ni stala v S l o v e n i j i , k a r j e le posledica s l u č a j a , da j e n j e g o v s l o v e n s k i oče k o t d r ž a v n i u r a d n i k služboval m e d j u ž n o - t i r o l s k i m i Nemci, v e n d a r j e p r i š e l Suipan že ikot d e s e t l e t e n d e č e k v L j u ' h l j a n o , k j e r j e k o n č a l g i m n a z i j o in s e po v s e u č i l i š k e m š t u d i j u v G r a d c u v r n i l v L j u l b l j a n o . Tu j e z a č e l s v o j e p e d a g o š k o in z n a n s t v e n o delo in ostal v g l a v n e m do 1. 1877, k o s e j e za v s e l e j poslovil od S l o v e n i j e in s l o v e n s t v a .
T u d i S u p a n o v slovenski izvor med Nemci ni Ibil povsem n e z n a n . V j u - l i j s k e m z v e a k u P e t e r m a n n s M i t t e i l u n g e n 1. 1920 j e n a m r e č H. W a g n e r ob n j e g o v i s m r t i z a p i s a l : »V A l e k s a n d r u S u p a n u smo imeli moža pristno' n e m - š k e g a m i š l j e n j a , č e p r a v j e i z h a j a l iz s t a r e g a s l o v e n s k e g a r o d u g o r e n j s k i h k m e t o v . Samo ime, ki ga j e r o d b i n a v,se do n a š e g a g e o g r a f a pisala Suippan ( = ž u p a n ) , d o k a z u j e ugled, k i so iga tam od d a v n a uživali.«
R o j e n j e b i l A l e k s a n d e r J u r i j S u p a n 3. m a r c a 1847 v J n n i c h e n u na T i r o l s k e m ( s e d a j u r a d n o S. C a n d i d o v Italiji) kot n a j m l a j š i od petih o t r o k . N j e g o v oče J a k o b S u p p a n j e bil t a m c. k r . o k r o ž n i g o z d a r , r o j e n 23. j u l i j a 1794 v Zasipu pri Bledu kot sin M a t e j a S u p p a n a in M a r i j e Slivniik. P o k o n č a n i g i m n a z i j i v L j u b l j a n i j e tri leta rtbiskoval g o z d a r s k o šolo v M a r i a - B r u n n u , bil osem let o k r a j n i g o z d a r v R a d o v l j i c i , nato pa šel služit na T i r o l s k o . Kot A l e k s a n d r o v a m'ati j e v k r s t n i k n j i g i v J n n i c h e n u z a p i s a n a » A n t o n i j a S t e y r e r (ali t u d i S t e u r e r ) , r o d o m iz R a d o v l j i c e na G o r e n j s k e m , « iz ljulbljansikega na- g r o b n i k a S u p p a n o v e r o d b i n e p a izvemo, da j e bila r o j e n a 23. dec. 1801. K e r so bile m a t i č n e k n j i g e za 19. stol. iz ž u p n i j s k e g a a r h i v a v R a d o v l j i c i m e d n e m š k o o k u p a c i j o o d n e š e n e in ne v r n j e n e , s e ni d a l o o m a t e r i n e m r o d u k a j več d o g n a t i . D a so S u p p a n o v i v Innicfhenu imeli z d o m o v i n o dolbre zveze, lahiko s k l e p a m o iz d e j s t v a , da j e d v e m a n j i h o v i m a o t r o k o m a osebno b o t r o v a l f u ž i n s k i g r a š č a k F i d e l i s T e r p i n c , n a j m l a j š e m u . A l e k s a n d r u , pa p o z a s t o p n i k u n j e g o v stric J u r i j S u p a n » k a n o n i k v L j u b l j a n i « . O č i t n o n j e m u na čaist j e k r š č e n e c dobil s v o j e d r u g o i m e J u r i j .
Ta stric, deset let s t a r e j š i b r a t očeta Jaikaba, theol. d r . J u r i j S u p a n , j e bil k o n z i s t o r i a l n i s v e t n i k , stolni k a n o n i k , r a v n a t e l j b o g o s l o v n i h š t u d i j in š k o f i j s k e g a s e m e n i š č a ter g i m n a z i j s k i p o d r a v n a t e l j v L j u b l j a n i (roj. 2. IV.
; Geografski vestnik 65
1784 v Z a s i p u , u. 10. XI. 1857 v L j . ) . J u r i j Su,pan s p a d a m e d v o d i l n e s l o v e n s k e j a n z e n i s t e in j e z a č e l p i s a t i » D u h o v n o p a s t i r s t v o « , k i ga j e n a d a l j e v a l Jožef P o k l u k a r , a j e o s t a l a v r o k o p i s u . N a j b r ž z a r a d i t e g a u g l e d n e g a istriica j e p r i š e l m l a d i A l e k s a n d e r j e s e n i 1857 v I. r a z r e d l j u b l j a n s k e g i m n a z i j e , k a j t i s t a n o v a l j e p r i n j e m v hiši M e s t o št. 260. K o j e s t r i c k m a l u u m r l , s r e č a m o A l e k s a n d r a kioit d r u g o š o i o a ma s t a n o v a n j u p r i (starših v Stuid/entovski ulici 84 { k a s n e j e 290) ; p o s l e j u ž i v a v s e do k r a j a g i m n a z i j s k i h š t u d i j s t r i č e v o » r o d b i n s k o š t i p e n d i j o « l e t n i h 50 g i d . O č e j e v š o l s k i h k a t a l o g i h n a v e d e n k o t u p o k o j e n e c , k a j t i 1. 1858 se j e d a l po 41 s l u ž b e n i h l e t i h u p o k o j i t i ( n a z a d n j e j e b i l o k r o ž n i g o z d a r v B r u n e c k u ) in se n a s t a n i l v L j u b l j a n i , k j e r m u j e 1. 1866 u m r l a ž e n a .
M e d S u p a n o v i m i sošolci n a g i m n a z i j i j e p o l e g J o s i p a J u r č i č a v n i ž j i h r a z r e d i h n a j z n a m e n i t e j š i k a s n e j š i » t r i g l a v s k i ž u p n i k « in s k l a d a t e l j J a k o b A l j a ž . Kot v e m o t u d i iz n j e g o v e a v t o l b i o g r a f i j e , so b i l i t a k r a t n i g i m n a z i j c i m o č n o - n a r o d n o p r e b u j e n i , s a j j e r a v n o A l j a ž z a r a d i s p o r a z d v e m a n e m š k i m a p r o f e s o r j e m a v asmi šali izgulbil s v o j e d o t e d a n j e p r v e n s t v o v r a z r e d u . K a k o j e b i l o v t e m p o g l e d u z Z u p a n o m ? M o r d a se j e v v i š j i g i m n a z i j i č u t i l S l o v e n - ca, k a j t i v g i m n a z i j s k i h p o r o č i l i h j e v p r v i h p e t i h r a z r e d i h n a t i s n j e n k o t S u p a n , v z a d n j i h t r e h p a k o t Z u p a n . T u a i n j e g o v o č e j e p o p i s n o polo l j u d - s k e g a š t e t j a 1. 1869 p o d p i s a l z Zoipan, č e p r a v ga j e p o p i s u j o č i u r a d n i o r g a n n a poii p i s a l S u p a n .
H. W a g n e r p r a v i v o m e n j e n e m n e k r o l o g u , da j e b i l Siupan k o t g i m n a - z i j e c i z r a z i t o pesiniško n a d a r j e n in j e l e s t e ž a v o k r o t i l s t r a s t n o l j u b e z e n do g l e d a l i š č a ; že v š a l i d a j e z a č e l t u d i p i s a t e l j e v a t i in n a d a l j e v a l s t e m n a u n i - v e r z i v G r a d c u , k j e r j e po m a t u r i 1866 š t u d i r a l z g o d o v i n o in l i t e r a t u r a . K m a l u p a ga j e z g r a b i l a p o l i t i k a , n a v d u š e v a l s e j e za » n e m š k o n a c i o n a l n o s t v a r « in n a D u n a j u j e - k a s n e j e p o s t a l buriš — č l a n A r m i n i j e .
N a S upamo vo .nemško u s m e r i t e v v e r j e t n o n i b i l b r e z v p l i v a n j e g o v n a j - s t a r e j š i b r a t , k a s n e j š i v o d i t e l j k r a n j s k i h N e m c e v in l j u b l j a n s k i ž u p a n d r . J>o»ip S u p p a n (noj. 9. I. 1828 v Inmsb.ru.cku, u. 5. VII. 1902 v L j u b l j a n i ) . T a j e p r e ž i v e l s v o j o m l a d o s t po v e č i n i na T i r o l s k e m ; v M e r a n u j e o b i s k o v a l n i ž j o g i m n a z i j o , 5. in 6. r a z r e d p a v L j u b l j a n i in f i l o z o f i j o v I n n s b r u i c k u . P r a v o j e š t u d i r a l n a u n i v e r z a h v I n n s l b r u e k u iin Gradiču, k j e r j e jesenu 1851 p r o m o - virali. Kot š t u d e n t v I n n s b r u i o k u se j e 1. 1848 celo b o r i l v p r o s t o v o l j s k i l e g i j i p r o t i I t a l i j a n o m z a n e o k r n j e n o T i r o l s k o . Iz G r a d c a j e p r i š e l v L j u b l j a n o , p r a k t i c i r a l p r i k o m o x n i p r o k u r a t u r i in o d v e t n i k i h v L j u b l j a n i in C e l j u in bil n a t o dive leti s a m o s t o j e n a d v o k a t v P r č š e v u na S l o v a š k e m . L. 1856 j e p r i š e l v N o v o m e s t o in čez p e t let v L j u i b l j a n o . Ze 1. 1861 j e b i l v slkupini d o l e n j s k i h m e s t in t r g o v i z v o l j e n v d e ž e l n i zlbor. S t e m j e z a č e l u s p e š n o p o l i t i č n o k a - r i e r o , ki ga j e p r i v e d l a n a m e s t o d e ž e l n e g a o d b o r n i k a , n a m e s t n i k a d e ž e l n e g a g l a v a r j a i n l j u b l j a n s k e g a ž u p a n a (1869—1871).
T u d i J o s i p S u p p a n j e bil s p o č e t k a n a k l o n j e n s l o v e n s k i m t e ž n j a m . L. 1864 j e biil n a B l e i w e i s o v i listi i z v o l j e n v l j u b l j a n s k i olbčinski s v e t , b i l j e u s t a n o v n i č l a n S l o v e n s k e M a t i c e in 1. 186>6 g l a s o v a l v d e ž e l n e m iziboru za u v e d b o s l o v e n - š č i n e v s r e d n j e šole. Se isto l e t o p a se j e o b r n i l n a nemiško s t r a n in b i l po H r i b a r j e v i s o d b i » n a j i n t e l i g e n t n e j š i in n a j d e j a v n e j š i v v s e j n e m š k u t a r s k i s t r a n k i « . Ko j e 1. 1883 p u s t i l p o l i t i č n o d e l o in se p o s v e t i l g o s p o d a r s t v u , j e k o t r a v n a t e l j Kranjislke h r a n i l n i c e p o d p i r a l p r e d v s e m n e m š k e šole in d r u š t v a , v e n d a r j e ibil S l o v e n c e m v e d n o k o n c i l i a n t e n n a s p r o t n i k .
V G r a d c u j e n a A l e l k s a n d r a S u p a n a m o č n e j e v p l i v a l le z g o d o v i n a r K r o n e s in že d r u g o leto j e z a č e l p r i p r a v l j a t i š t u d i j o » Z a d n j a š t i r i l e t a ž i v l j e - n j a g r o f a U r h a II. C e l j s k e g a « (izšla 1868 n a D u n a j u z n a s l o v o m : »Die v i e r l e t z t e n L e b e n s j a h r e d e s G r a f e n U l r i a h II. v o n Ci Iii m i t b e s o n d e r e r B e r ü c k - s i c h t i g u n g d e r S t ä n d e - R e v o l u t i o n in Ö s t e r r e i c h in d e n J a h r e n 1451 u n d 1452.«
Str. 118 + k a r t a ) . D a s i ni čisto v z d r ž a l a p r e d k r i t i k o , k a ž e le i z r e d e n p i s a - t e l j s k i d a r , n a j b r ž j e š t e l a z a d i s e r t a c i j o , k o j e bil n j e n a v t o r 2. II. 1870 p r o - m o v i r a n . M e d t e m j e n a p r a v i l S u p a n t u d i p r o f e s o r s k i i z p i t iz z g o d o v i n e , z e m - l j e p i s a i n n e m š č i n e in b i l j e s e n i 1869 p o s t a v l j e n z a p o s k u s n e g a k a n d i d a t a n a g i m n a z i j i v L j u b l j a n i , n a s l e d n j e l e t o p a j e p o s t a l s u p l e n t in k m a l u n a t o p r a v i u č i t e l j n a l j u b l j a n s k i r e a l k i .
M a n j š i p r i s p e v k i
Med S u p a n o v i m i učenci v g i m n a z i j i sta bila tudi d v a k a s n e j š a s l o v e n s k a z g o d o v i n a r j a : I v a n V r h o v e c in I v a n V r h o v n i k . Ta piše v ž i v l j e n j e p i s u s v o j e g a sošolca V r h o v c a : »Zgodovino j e o d u š e v l j e n o p r e d a v a l p o s k u s n i k a n d i d a t Alleksander S u p a n . M e n d a se n e motim t r d e č , da se j e V r h o v e c p r a v o d n j e g a n a v z e l ljulbezni do zgodovine«. In v e r j e t n o se tudi ne motimo, če mislimo, da ibo isto v e l j a l o 'bolj ali m a n j za V r h o v n i k a .
N a r e a l k i je S u p a n u r e d i l tudi s t r o k o v n i in listovni k a t a l o g za t a k r a t e n o t n o ( u č i t e l j s k o in d i j a š k o ) k n j i ž n i c o ter n a p r a v i l n a č r t a za zibirko zgodo- v i n s k i h in g e o g r a f s k i h učil. Z a n i m i v o je, da j e n e d a v n i » o d u š e v l j e n i p r e d a - v a t e l j « z g o d o v i n e k m a l u o d k r i l v sebi g e o g r a f a , k a j t i že k o n e c 1. 1872 j e za- pisal v d n e v n i k : »Od d n e do d n e b o l j čutim, da j e g e o g r a f i j a m o j p r a v i poklic.« K l j u b s k r o m n i š o l s k i p r a k s i se j e š e istega l e t a lotil p i s a n j a u č b e n i k a
» L e h r b u c h d. G e o g r a p h i e nach den P r i n z i p i e n d. n e u e r e n W i s s e n s c h a f t f.
ö s t e r r . Mittelischulen u. v e r w a n d t e L e h r a n s t a l t e n sowie zum S e l b s t u n t e r r i c h t « . K n j i g a j e izišla v L j u b l j a n i pri K l e i n m a y r & B a m b e r g u in doživela il. Ï875 d r u g o i z d a j o . V zvezi z učlbenikom ie o b j a v i l v l e t n e m p o r o č i l u r e a l k e z a š. 1. 1872/73 n a str. 14—35 r a z p r a v o »Über d e n g e o g r a p h i s c h e n U n t e r r i c h t an uniseren M i t t e l s c h u l e n « , k a t e r e v s e b i n a j e tudi d a n e s — po d e v e t d e s e t i h letih
— še v m n o g o č e m a k t u a l n a .
P r e d v s e m g r a j a S u p a n tu p o d r e j e n o vlogo, ki j o ima g e o g r a f i j a na s r e d - n j i h in visokih šolah in z a h t e v a , n a j se u s t a n o v e na v,seh u n i v e r z a h g e o g r a f - ske stolice, na s r e d n j i h šolah pa n a j bo p o u k g e o g r a f i j e in z g o d o v i n e v e d n o v eni roki. P r a v i , d a se j e v g e o g r a f i j i n a j d a l j o h r a n i l a » d u h o v n a suša« p r e j š - n j i h s t o l e t i j in da š e v e d n o m i s l i j o , da sta n a j v a ž n e j š i s t a t i s t i k a in t o p o g r a - f i j a ; po n j e g o v e m j e g e o g r a f i j a »(zvezni člen imed n a r a v o s l o v j e m in zgodo- vino«.
-Nato p o p i s u j e s v o j o m e t o d o z a č e t n e g a p o u k a g e o g r a f i j e , k i se j e ne d a učiti m e d štirimi s t e n a m i , a m p a k j e tre!ba z u č e n c i v e n v n a r a v o . S a m j i h j e p e l j a l n a G r a d in na Golovec, pokaizal ji.m ie r a z n e v r s t e tal in k a m e n i n , jim dal r i s a t i n a č r t T i v o l s k e g a d r e v o r e d a itd. B r a n j e k a r t in splošni z e m l j e p i s n i p o j m i so gllavna n a l o g a z e m l j e p i s n e g a p o u k a v I. r a z r e d u ; vse to j e trelba z d r u ž i t i z o n a z o v a n j e m v n a r a v i in v e d n i m p o n a v l j a n j e m , zlasti o r i e n t a c i j s k e v a j e j e t r e b a d e l a t i celo leto. E n a k o v a ž n e so v a j e v m e r j e n j i u , z n j i m i j e dosegel, da j e znal .učenec na o k o ceniti r a z d a l j e na k a r t i . Ko p o u d a r j a po- t r d b o p o n a z o r i t v e , p r a v i : » K a j ,si m o r e u č e n e c misliti, če mu r e č e m : K r a n j s k a m e r i 181 k v . m i l j ? Č e m u pa r e č e m : B a r j e , L j u b l j a n s k o in K a m n i š k o p o l j e , ki j i h p r e g l e d a š 7. Golovca, m e r i j o 7 k v . m i l j in s e d a j misli 25 t a k i h enot okoli te r a v n i n e položenih — m u p o s t a n e velikost K r a n j s k e že b o l j r a z u m - ljiva.«
P r i p o u k u v naislednjiih r a z r e d i h p a maj p o S u p a n o v e m m n e n j u » u č i t e l j n i č e s a r ne pove, k a r l a h k o e n a k o dolbro p o v e učenec«, zato j e » r a z g o v o r n a m e t o d a . n a j b o l j š a « . Č e se j e u č e n e c v I. r a z r e d u d o b r o n a u č i l b r a l i k a r t o , b o na r a z u m n o v p r a š a n j e u č i t e l j a , n p r . o f i z i k a l n i h r a z m e r a h , laHko sam od- govoril. Sele p o t e m n a j da u č i t e l j o d p r e t i k n j i g o in p r e b r a t i z a d e v n o po- g l a v j e . G l e d e r i s a n j a p o u d a r j a S u p a n , da to ni g l a v n a n a l o g a , a m p a k le po- možno s r e d s t v o z e m l j e p i s n e g a p o u k a . P r e r i s o v a n j e iz š o l s k e g a a t l a s a j e š e celo b r e z k o r i s t i ; b o l j e j e risati d e ž e l e »od z n o t r a j ven«, pri č e m e r j e u p o - š t e v a t i le p r i b l i ž n e r a z d a l j e , za g l a v n o o g r o d j e j e vzeti r e k e , g o r o v j a pa označiti z d e b e l i m i č r t a m i .
R a z e n v šoli j e bil S u p a n po W a g n e r j e v i h b e s e d a h v L j u b l j a n i t u d i
» d e l a v e n na p o l i t i č n e m p o d r o č j u v l i b e r a l n e m in v e l i k o n e m š k e m d u h u « . V e r j e t n o m u j e tudi t o pri pomogli o, d a j e dobil za šolsko leto 1875/76 š t u d i j s k i dopust, ki se j e n a d a l j e v a l še v n a e l e d n j e m š o l s k e m letu. Š t u d i r a l j e n e k a j časa v G r a d c u , n a t o pa šel p r e k o D u n a j a in D r e s d e n a v H a l l e p o s l u š a t A. K i r c h h o f f a . Ko j e dobil s p o m l a d i 1877 nov d o p u s t s p o t o v a l n o š t i p e n d i j o , j e o d š e l za en s e m e s t e r v Leipzig. J e s e n i 1877 so ga p r e m e s t i l i na g i m n a z i j o v Č e r n o v i e e , da bi mu omogočili h a b i l i t a c i j o na t a m o š n j i u n i v e r z i , k j e r j e t a k o j p o s t a l p r i v a t n i d o c e n t in 1. 1881 i z r e d n i p r o f e s o r .
V
P o v s e m v d u h u t i s t e d o b e se j e v teth l e t i h o d l o č n o z a v z e m a l za g e o g r a - f i j o k o t čisto p r i r o d n o z n a n o s t v n a s p r o t j u z m l a j š o R i t t e r j e v o šolo. L. 1878 j e v 3. i z d a j i s v o j u č b e n i k m o č n o p r e n o v i l a l a s t i j e r a z š i r i l p o g l a v j i o p o l j e - d e l s t v u in p o d n e b j u . V e d n o b o l j se j e z a n i m a l za m e r e in š t e v i l a , o r o m e t r i j - s k a i n m e t e o r o l o š k a m e r j e n j a so p o b u d i l a n p r . r a z p r a v e o p o s t a n k u d o l i n v t i r o l s k i h A l p a h , o d o l o č i t v i s r e d n j e g l o b i n e V e l i k e g a o c e a n a , o t o p l i n s k i h p a s o v i h n a z e m l j i , r a z p o r e d i t v i l e t n i h t o p l i n s k i h k o l e b a n j , o s t a t i s t i k i s p o d - n j i h z r a č n i h t o k o v itd.
P o t r e h l e t i h sikrbnega d e l a j e i z d a l S u p a n 1. 1884 s v o j z n a m e n i t i p r i - r o č n i k n a 500 s t r . » G r u n d z i i g e d e r p h y s i s c h e n G e o g r a p h i e « , k i j e izšel po- n o v o ' r a z š i r j e n i n p r e d e l a n z a n j e g o v e g a ž i v l j e n j a š e v 5 i z d a j a h , z a d n j o 1. 1916 j e a v t o r p r i p r a v i l že k o t n a p o l o h r o m l j e n b o l n i k .
K e r v d a l j n i h Č e r n o v i c a h S u p a n ni i m e l n a j i b o l j š i h p o g o j e v za z n a n - s t v e n o delo, j e r a d s p r e j e l p o v a b i l o P e r t h e s o v e z a l o ž b e v G o t h i in p r e v z e l 1. 1884 p o s m r t i E. B e l i m a u r e d n i š t v o z n a m e n i t e . g e o g r a f s k e r e v i j e P e t e r m a n n s M i t t e i l u n g e n . P o s e b n o j e i z p o p o l n i l p o r o č a n j e o n o v i g e o g r a f s k i l i t e r a t u r i , z a ikar si j e z n a l p r i d o b i t i cel š t a b s o d e l a v c e v , o b j a v i l p a j e t u d i v e č l a s t n i h r a z p r a v . P o g l a v i t n o d e l o te d o b e j e S u p a n o va » A v s t r o - O g r s k a « , ki j e izšla 1887 v K i r c h h o f f o v i z b i r k i r e g i o n a l n i h o p i s o v E v r o p e in j o i m a j o za p r v o s t r o g o z n a n s t v e n o g e o g r a f i j o A v s t r o - O g r s k e .
U r e d n i š t v o s t a t i s t i č n e g a d e l a G o t h a š k e g a H o f k a l e n d r a j e n a p o t i l o Su- p a n a v e d n o b o l j k s t a t i s t i k i . V r s t o let j e s o d e l o v a l z H . W a g n e r j e m p r i p u b l i - k a c i j i »Die B e v ö l k e r u n g d. E r d e « , s t e m v zvezi j e n a s t a l o t u d i d e l o »Die t e r r i t o r i a l e E n t w i c k l u n g d e r e u r o p ä i s c h e n K o l o n i e n « z m a l i m a t l a s o m .
V e l i k u s p e h j e d o s e g l a S u p a n o v a » D e u t s c h e S c h u l g e o g r a p h i e « , G o t h a 1895, in k a s n e j e še m n o g o i z d a j , k j e r j e s v o j p r v i l j u b l j a n s k i u č b e n i k p r i l a - godil p r u s k i m u č n i m n a č r t o m . Z a n i m i v o j e , d a t u S u p a n že n a s t o p a p r o t i p r e - m o č n e m u p o u d a r j a n j u n a r a v o s l o v n e g a d e l e ž a v g e o g r a f i j i .
K o j e v z a č e t k u t e g a s t o l e t j a s m r t z a p o r e d o m a pobralla v r s t o g e o g r a f o v n a n e m š k i h v i s o k i h š o l a h , ,so 1. 1908 p o n u d i l i S u p a n u stolico v W r o c l a w u ( t a k r a t n e m B r e s l a u ) . Č e p r a v ž e v 62. l e t u , j e m e s t o r a d s p r e j e l in i m e l k m a l u v e l i k o s/lušateljev. T o d a že J. 1911 j e n e n a d o m a o s l e p e l n a l e v e m o č e s u in k o ga j e s p o m l a d i 1914 z a d e l a š e l a h n a k a p , j e m o r a l za e n o l e t o n e h a t i s p r e - d a v a n j i . S p o m l a d i 1916 p a ga j e h u j š i n a p a d o h r o m i l p o levi s t r a n i in p o s l e j j e o s t a l n a v e z a n n a n a s l a n j a č . K l j u b t e m u j e d e l a l z v e l i k o e n e r g i j o in p o - l e t i 1918 i z d a l » L e i t l i n i e n d e r a l l g e m e i n e n p o l i t i s c h e n G e o g r a p h i e « , ki so i z r a z p o č a s i d o z o r e l i h i z p r e m e m b v n j e g o v i h n a z o r i h p a t u d i v p l i v a R. K j e l l e - na. V p r e d g o v o r u p r a v i , d a j e d e l o n a s t a l o iz p r e p r i č a n j a , d a » e n o s t r a n s k i m o r f o l o š k i r a z v o j g e o g r a f i j o v e d n o bollj o d t u j u j e n j e n e m u n a j b o l j n o t r a - n j e m u b i s t v u , n a d r u g i s t r a n i p a , da j e t r e b a p o l i t i č n o g e o g r a f i j o p o s t a v i t i n a n o v e t e m e l j e , da b i m o g l a n u d i t i p r o t i u t e ž . «
K o j e s p o m l a d i 1920, p i s a l p r e d g o v o r d r u g i i z d a j i , j e d e j a l , da j e t r e b a
» n a c i o n a l n i p r i n c i p , k i se j e z r a z p a d o m A v s t r o - O g r s k e k a r n a j b o l j p r e p r i č - l j i v o i z k a z a l , b o l j t r d n o u t e m e l j i t i in o b n o v i h i z k u š n j a h d a l j e i z g r a d i t i . « Č e p r a v j e k n j i g a že v m a r s i č e m zastarella, h o č e b i t i v s a j » r e s n o m i š l j e n p o s k u s z a p r i p r a v o s p r a v e m o d t e r i t o r i a l n o in n a c i o n a l n o politiko.« I z i d a t e d r u g e i z d a j e , k i j o j e p r i p r a v i l n j e g o v z e t g e o g r a f E r i c h O b s t , a v t o r ni v e č d o č a k a l .
P o b e s e d a h B. Dietriicha j e b i l S u p a n v p r v i v r s t i u č e n j a k , k i j e k o t s i s t e m a t i k postavili t e m e l j e r a z n i m g e o g r a f s k i m p a n o g a m ; s i s t e m a t i k a mi leži v n a r a v i « j e n e k j e s a m z a p i s a l o sebi. Č e p r a v lble#toč p r e d a v a t e l j , j e bil h l a d e n in z a d r ž a n in si t u d i z a t o ni vzgojili p r a v i h u č e n c e v . Z a p r t vase, ni p r e n e s e l n o b e n i h u g o v o r o v ; zdi s e , d a j e v t e m p o g l e d u p o d e d o v a l p r e c e j g o r e n j s k i h l a s t n o s t i . V b o l e z n i o s a m l j e n , se j e č u t i l z a p u š č e n e g a in k e r j e v e d n o t e ž e g o v o r i l , si j e z a p i s o v a l s v o j e misli. Z n a č i l e n z a n j j e z a d n j i z a p i s tri d n i p r e d s m r t j o : »Ne cogito, e r g o s u m , a m p a k volo, e r g o sum!«
Manjši p r i s p e v k i
Viri in slovstvo
H. W a g n e r , A l e k s a n d e r S u p a n , P e t e r m a n n s Mitteilungen 1920, 7/8;
B. D i e t r i c h , A l e k s a n d e r Бирал, G e o g r a p h i s c h e Zeitschrift 1921, 1(93—198;
J a h r e s b e r i c h t e des O b e r g y m n a s i u s L a i b a c h 1837—1866;
J a h r e s b e r i c h t e der O b e r r e a l s c h u l e Laibach 1870—1877;
W u r z b a c h , Biograph. L e x i k o n XL, 328;
I. Vrhovnik, Ivan Vrhovec, L i . 1933, 7;
J. A l j a ž , Oris m o j e g a ž i v l j e n j a PV 1923;
m a t r i k e ž u p n i j e Zasip v Sk A L j . ; sporočili župnih uradov I n n i c h e n in R a d o v l j i c a ; k a t a - logi b i v š e k l a s i č n e g i m n a z i j e in popisne pole l j u d s k e g a š t e t j a 31. XII. 1869 v MA L j . ;
O J u r i j u S u p a n u : Glaser LIL, 87; Kidrič, Zgod. 223 , 379, 877;
O Josipu S u p a n u : rokopisna biogr. za SBL (R. A n d r e j k a ) ; H r i b a r , Spomini I. 134.
S u m m a r y : Aleksander Supan — a German geographer of Slovene o r i g i n
S i l v o K r a n j e c
T h e G e r m a n g e o g r a p h e r A l e k s a n d e r S u p a n is d e s c e n d e d f r o m a Slovene f a m i l y Z u p a n (according to c o n t e m p o r a r y G e r m a n s o u r c e s s p e l t S u p p a n ) f r o m Zasip n e a r Bled in G o r e n j s k o . His f a t h e r J a k o b was b o r n t h e r e in 1794; h i s m o t h e r S t e y r e r w a s iborn in 1801 in t h e n e a r b y R a d o v l j i c a . J a k o b S u p a n w a s e m p l o y e d b y t h e local g o v e r n m e n t as a f o r e s t e r f i r s t in R a d o v l j i c a , a n d l a t e r on, f o r some d e c a d e s , in T y r o l w h e r e h i s son A l e k s a n d e r S u p a n w a s .'born in Inmiichen (now S. C a n d i d o , I t a l y ) on M a r c h 3, 1847. A t t h e a g e of t h e n h e c a m e to L j u b l j a n a to t h e g r a m m a r - s d h o o l a n d o n e y e a r l a t e r , w h e n his f a t h e r h a d r e t i r e d the w h o l e f a m i l y m o v e d to L j u b l j a n a . A f t e r t h e g r a m m a r - school, A. S. r e a d h i s t o r y a n d g e o g r a p h y a t t h e G r a z u n i v e r s i t y a n d he took his d e g r e e w i t h a d i s s e r t a t i o n o n t h e h i s t o r y of the C o u n t s of Cell j e . W h i l e in t h e l a s t y e a r s of the g r a m m a r - s c h o o l , he p r o b a b l y still r e g a r d e d himself as a Slovene, a n d did spell his s u r n a m e ,Zupan", h e b e c a m e l a t e r a d e t e r m i n e d G e r m a n n a t i o n a l i s t . T h e c h a n g e w a s p r o b a b l y d u e to t h e i n f l u e n c e of h i s r a t h e r e l d e r b r o t h e r , t h e l a w y e r d r . J o s e p h S u p p a n w h o was f i r s t in s y m p a t h y w i t h t h e .Slovenes too, b u t w a s s o o n tio b e c o m e the l e a d i n g giemmin p o l i t i c i a n olf the c o n t e m p o r a r y Carmiola.
In 1870 S. s t a r t e d t o t e a c h at t h e g r a m m a r - s c h o o l in L j u b l j a n a . H e r e h e a p p l i e d himself w h o l e - h e a r t e d l y to g e o g r a p h y . H e p u b l i s h e d a m a n u a l of g e o g r a p h y f o r s e c o n d a r y s c h o o l s as wetll as a t r e a t i s e on t h e t e a c h i n g of g e o g r a p h y in w h i c h h e a d v a n c e s m e t h o d o l o g i c a l p r i n c i p l e s , some of w h i c h h a v e r e t a i n e d t h e i r v a l u e to t h e p r e s e n t d a y s . A f t e r t w o y e a r s of f u r t h e r s t u d i e s a t G e r m a n u n i v e r s i t i e s h e b e c a m e in 1877 l e c t u r e r a n d s u b s e q u e n t l y p r o f e s s o r of g e o g r a p h y at the u n i v e r s i t y of Č e r n o v i c e . In y e a r s 1884—1908 h e w a s t h e e d i t o r of the g e o g r a p h i c a l r e v i e w P e t t e r m a n n ' s M i t t e i l u n g e n in G o t h a a n d a f t e r w a r d s p r o f e s s o r of g e o g r a p h y a t the u n i v e r s i t y of B r e s l a u till his d e a t h on J u l y 6, 1920. Best k n o w n a m o n g his n u m e r o u s s c i e n t i f i c w o r k s is the m a n u a l G r u n d z ü g e d e r p h y s i s c h e n G e o g r a p h i e p u b l i s h e d in 1884.
UGOTAVLJANJE PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA PREBIVALSTVA
I g o r V r i š e r
U g o t a v l l j a n j e p r i h o d n j e g a d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a in š t e v i l a p r e b i v a l s t v a sodi m e d n a j p o m e m b n e j š a v p r a š a n j a g o s p o d a r s k e g a in d r u ž b e n e g a p l a n i r a - n j a . P a n e samo g o s p o d a r s t v o , t e m v e č tudi driujge d e j a v n o s t i , k a k o r n p r . šol- stvo, socialno s k r b s t v o , k o m u n a l n o g o s p o d a r s t v o , e l e k t r o g o s p o d a r s t v o itd., so z a i n t e r e s i r a n e n a t a k i h p r o g n o z a h . P r a v p o s e b e n p o m e n i m a u g o t a v l j a n j e b o d o č e g a š t e v i l a p r e b i v a l s t v a v r e g i o n a l n e m p r o s t o r s k e m in u r b a n i s t i č n e m
p l a n i r a n j u . K a r c e l a v r s t a p r o g r a m s k i h in p l a n s k i h s m e r n i c z a v i s i o d bo- d o č e g a š t e v i l a p r e b i v a l s t v a in n j e g o v e p r i h o d n j e r a z p o r e d i t v e . D e m o g r a f s k e p r o g n o z e v e l j a j o z a t o za n a j p o m e m b n e j š e o p o r n e t o č k e ali c e l o k l j u č n e po- s t a v k e v s a k e g a p r o s t o r s k e g a p r o g r a m a in p l a n a .
Z a r a d i t e g a ni n i č p r e s e n e t l j i v e g a , d a se p o s v e č a p r e l b i v a l s t v e n i m p r o - g n o z a m v o k v i r j u p o s a m e z n i h d e ž e l o b i l o p o z o r n o s t i . Z n a n i in p o m e m b n i s o
t u d i p o d o b n i poizkuisi v s v e t o v n e m m e r i l u . Z d e m o g r a f s k i m i p r o g n o z a m i in z m e t o d i č n i m i p r o b l e m i d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a se d a n e s u k v a r j a p r e c e j š n j e š t e v i l o s t r o k o v n j a k o v : m a t e m a t i k o v , e k o n o m i s t o v , s t a t i s t i k o v , z a v a r o v a l n i š k i h i z v e d e n c e v itd. N a p i s a n o j e t u d i v s e p o l n o p r i r o č n i k o v in r a z p r a v .
K e r se š t e v i l n i g e o g r a f i , k i s o d e l u j e j o p r i p r a k t i č n i h n a l o g a h , z l a s t i p r i p r o s t o r s k e m p l a n i r a n j u , p o g o s t o m a s r e č u j e j o z n a l o g o i z d e l a t i k r a t k o r o č n e ali d o l g o r o č n e n a p o v e d i p o p u l a c i j s k e g a r a z v o j a n a d o l o č e n e m t e r i t o r i j u , n e - m a r a n e b o o d v e č , č e v k r a j š e m p r i s p e v k u p r i ' k a ž e m p o g l a v i t n e m e t o d e , s po- m o č j o k a t e r i h se i z r a č u n a v a r a s t p r e b i v a l s t v a v p r i h o d n o s t i . P o v s e m raziurn- l j i v o j e , da j e t a k š e n p r i k a z v g l a v n e m le s k r o m e n p o v z e t e k t u j i h i z k u š e n j .
*
P r o g n o z a d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a in s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a ni t a k o p r e - p r o s t a z a d e v a , k a k o r s e m o r e b i t i z d i n a p r v i p o g l e d . V p o p u l a c i j s k e m r a z v o j u se n a m r e č o d r a ž a j o r a z e n t e n d e n c p r i r o d n e g a g i b a n j a p r e b i v a l s t v a t u d i n a j - r a z l i č n e j š e s o c i a l n e in g o s p o d a r s k e r a z m e r e . V p r a v z a r a d i t e g a zavisi u s p e š - nost t a k š n i h p r o g n o z v e l i k o b o l j o d v p o š t e v a n j a in p o z n a v a n j a t e n d e n c d r u ž - b e n e g a r a z v o j a , s p l o š n e e k o n o m s k e p o l i t i k e in s p e c i f i č n i h r e g i o n a l n i h po- g o j e v k a k o r p a od p r a v i l n e u p o r a b e te ali o n e m a t e m a t i č n e f o r m u l e z a iz- r a č u n a v a n j e p o p u l a c i j s k e g a t r e n d a . V s a j k o l i č k a j s t v a r n o p r o g n o z o r a z v o j a p r e b i v a l s t v a j e z a t o m o g o č e i z d e l a t i v p r v i v r s t i n a p o d l a g i d o b r e g a p o z n a v a - n j a r e g i o n a l n i h r a z m e r in t r e z n e g a p r e s o j a n j a v s e h z g o r a j n a š t e t i h f a k t o r j e v . N a v z l i c t e m u j e v r e d n o s t d e m o g r a f s k i h p r o g n o z z a r a d i s i l n o n a g l i h d r u ž b e n i h s p r e m e m b v e n d a r l e z a č a s n a in n e g o t o v a .
P r a v p o s e b n o t e / k o in p r o b l e m a t i č n o j e i z d e l o v a n j e p o p u l a c i j s k i h p r o - gnoz z a m a n j š e r e g i j e ali c e l o za p o s a m e z n a n a s e l j a . M e d t e m k o se p r i v e l i k i h p o p u l a c i j s k i h m a s a h s l u č a j n i in p e r i o d i č n i v p l i v i m e d s e b o j i z e n a č u j e j o , to p r i m a n j š i h p r e b i v a l s t v e n i h e n o t a h ni p r i m e r . 2 e v s a k a n a j m a n j š a s p r e m e m b a g o s p o d a r s k i h r a z m e r ( n p r . n o v a t o v a r n a , p r e u s m e r i t e v p r o m e t n i h zvez, s p r e - m e m b a f u n k c i j n a s e l j a itd.) l a h k o b i s t v e n o z a v r e ali p o s p e š i r a z v o j p r e b i v a l - s t v a in p o s t a v i c e l o t n o p r o g n o z o n a g l a v o . P l a n e r p a v s e h t e h d o g o d k o v še z d a l e č n e m o r e p r e d v i d e t i . Z a r e s r e a l n e so z a t o r e j le p r o g n o z e v d r ž a v n e m , r e p u b l i š k e m ali o k r a j n e m m e r i l u , v e n d a r s e t u d i t u zgodi, k a k o r j e b i l to p r i m e r p r i z a d n j e m p o p i s u p r e b i v a l s t v a v J u g o s l a v i j i , d a se d e m o g r a f i n š t e j e j o v s v o j i h n a p o v e d i h . N e g l e d e n a vse te p r i d r ž k e in p o m i s l e k e p l a n e r p o t r e - b u j e t a k š n e p o d a t k e in m o r a i z d e l a t i p r o g n o z o d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a z a o z e m l j e , z a k a t e r e g a i z d e l u j e n a č r t .
M e t o d e , po k a t e r i h i z r a č u n a v a m o p r i h o d n j i p o p u l a c i j s k i r a z v o j , l a h k o r a z d e l i m o n a e n o s t a v n e ( d i r e k t n e ) in k o m p l i c i r a n e ( i n d i r e k t n e ) . K p r v i m p r i - š t e v a m o vse t i s t e m e t o d e , .s p o m o č j o k a t e r i h i z r a č u n a v a m o b o d o č e p r e b i v a l - stvo n a p o d l a g i p r e b i v a l s t v e n e d i n a m i k e , b o d i s i n a r a v n e g a a l i m e h a n s k e g a g i b a n j a p r e b i v a l s t v a , b o d i s i d o s e d a n j e g a r a z v o j a p r e b i v a l s t v a . P r i k o m p l i c i - r a n i h m e t o d a h se p r i r a č u n i h d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a p o s l u ž u j e m o e k o n o m - s k i h in s o c i o l o š k i h p o k a z a t e l j e v ali p a s k u š a m o d e m o g r a f s k o d i n a m i k o p r i - m e r j a t i z e k o n o m s k o - s o c i a l n i m r a z v o j e m . E n o s t a v n e m e t o d e za i z r a č u n a v a n j e p o p u l a c i j s k e d i n a m i k e bi z a r a d i t e g a ilahko t u d i i m e n o v a l i d e m o g r a f s k e m e - tode, k o m p l i c i r a n e m e t o d e p a e k o n o m s k e . V p r a k s i p r a v p o g o s t o s k u š a m o o b e z v r s t i m e t o d m e d s e b o j k o m b i n i r a t i t e r talko n a v e č n a č i n o v u g o t o v i t i n a j - v e r j e t n e j š i r a z v o j p r e b i v a l s t v a v p r i h o d n o s t i . K a t e r o i z m e d n a š t e t i h m e t o d b o m o u p o r a b i l i , zavisi od r a z p o l o ž l j i v e g a g r a d i v a , z n a č a j a in v e l i k o s t i r e g i j e , e k o n o m s k e d i n a m i k e itd. T a k o n p r . s o z a i z r a č u n a v a n j e r a z v o j a p r e b i v a l s t v a v m a j h n i h r e g i j a h p r i m e r n e j š e k o m plići r a n e ( i n d i r e k t n e ali e k o n o m s k e ) m e t o -
M a n j š i p r i s p e v k i
de. P r i velikih p o p u l a c i j s k i h masah pa se da z veliko v e č j o gotovostjo n a - p o v e d a t i r a z v o j prebivalstva na podlagi d o s e d a n j i h d e m o g r a f s k i h g i b a n j .
*
Velliko število enostavnih ali d e m o g r a f s k i h metod p r o g n o z i r a n j a r a z v o j a p r e b i v a l s t v a temelji na u g o t a v l j a n j u d o s e d a n j e d i n a m i k e in na e k s t r a p o l a c i j i te d i n a m i k e v p r i h o d n o s t ; ali d r u g a č e povedano, na podlagi d o s e d a n j e g a raz- v o j a p r e b i v a l s t v a s k u š a m o s p o m o č j o t r e n d a i z r a č u n a t i n j e g o v o število v pri- hodnosti. P r i tem zavestno z a n e m a r j a m o vse ostale vplive in p r e d p o s t a v l j a m o , da se različni ciklični, periodični in i z j e m n i vplivi med s e b o j i z e n a č u j e j o in da b i s t v e n o ne vplivajo. U p o r a b a t r e n d a j e zlasti p r i m e r n a , k a d a r v demo- g r a f s k i h g i b a n j i h p r e v l a d u j e m e h a n i č n a rast nad p r i r o d n o oziroma k a d a r n e razpolagamo s podatki o posameznih k o m p o n e n t a h p o p u l a c i j s k e rasti.
N a j p r e p r o s t e j š a , pa tudi n a j m a n j z a n e s l j i v a oblika i z r a č u n a v a n j a t r e n d a j e s p o m o č j o prostoročne metode. P o d a t k e p r e j š n i h popisov prebivalstva n a - nesemo na milimetrski ali semilogaritmični g r a f i k o n in nato med d o b l j e n i m i točkami p o t e g n e m o črto, ki p o t e k a »po sredi« in ki se ne ozira na i z j e m n a k o l e b a n j a podatkov. C r t o l a h k o p o d a l j š a m o v p r i h o d n o s t in dobimo na ta način preprosto, grobo in p r e c e j s u b j e k t i v n o e k s t r a p o l a c i j o dinamike.
Za m a t e m a t i č n o i z r a č u n a v a n j e t r e n d a se u p o r a b l j a j o n e k a t e r e splošne analitične ali polinomne f u n k c i j e . V poštev p r i d e j o n a s l e d n j e f u n k c i j e : p r e - mica, p a r a b o l a d r u g e s t o p n j e , e k s p o n e n c i a l n a f u n k c i j a , m o d i f i c i r a n a ekspo- n e n c i a l n a f u n k c i j a , G o m p e r t z o v a k r i v u l j a in logistična k r i v u l j a . U p o r a b a t e h f u n k c i j zavisi od o b l i k e k r i v u l j e , ki j o i z k a z u j e d o s e d a n j i r a z v o j p r e b i v a l - stva. Zato j e koristno, da d e m o g r a f s k i r a z v o j upodobimo tudi g r a f i č n o p r e d n o se lotimo i z r a č u n a v a n j a . P r a v i l o m a i z r a č u n a v a m o t r e n d Ie za d a l j š a r a z d o b j a , k a j t i v tem p r i m e r u lahko p r e d p o s t a v l j a m o , da j e u b l a ž e n učinek različnih cikličnih ali d r u g i h s l u č a j n i h vplivov oziroma se izognemo nevarnosti, da bi enačili t r e n d s k a k š n i m i cikličnimi ali periodičnimi vplivi.
U p o r a b a enodimenzionalne ali l i n e a r n e f u n k c i j e * (P = a + bx), k o t f u n k c i j e za i z r a č u n a v a n j e t r e n d a j e tehnično n a j m a n j zahtevna, v e n d a r so p r a v redki primeri, da bi izikazoval trend p o p u l a c i j s k e g a r a z v o j a t a k š n o k o n s t a n t n o in e n a k o m e r n o absolutno rast v e n a k i h časovnih r a z d o b j i h . Če se pa že p o s l u ž u j e m o te f u n k c i j e , u p o r a b i m o ponavadi za n j e n račun prvi in p o s l e d n j i popis. Pri tem nam pomeni simbol a v r e d n o s t z a d n j e g a popisa p r e - bivalstva, simbol b pa povprečni letni porast med prvim in z a d n j i m popisom prebivalstva. Upora.bu p r e m i c e d a j e na splošno močno spačene in p r e t i r a n e rezultate.
Veliko b o l j se p r i l e g a j o p o p u l a c i j s k i m trendom k r i v u l j e v obliki p a r a b o - le d r u g e s t o p n j e (P = a + b x + c x2) . Ker mnoge med n j i m i n i m a j o z g o r n j e limite, jih j e t r e b a u p o r a b l j a t i s premislekom. Razne k r i v u l j e v obliki p a r a - bole d r u g e s t o p n j e so zaradi tega p r i m e r n e za ne predoilga r a z d o b j a in za p o p u l a c i j s k a g i b a n j a , k a t e r a niso izkazovala izrednih in skokovitih s p r e m e m b . P r i tehničnem i z r a č u n a v a n j u p a r a m e t r o v t r e n d a u p o r a b l j a m o metodo n a j - m a n j š i h k v a d r a t o v , metodo delnih sredin ali metodo delnih vsot. Z u p o r a b o teh metod se lahko b r a l e c seznani v v s a k e m boljšem statističnem u č b e n i k u .
Zelo veliko se za prognoze p o p u l a c i j s k e rasti u p o r a b l j a j o eksponencialne f u n k c i j e (P = ab* ali v logaritmični obliki P = log a + x log b). Za te k r i - v u l j e j e značilno, da i m a j o k o n s t a n t e n relativni p r i r a s t (verižni indeksi in koeficienti d i n a m i k e so k o n s t a n t n e količine) in da ima n j i h o v p o t e k na loga- ritiničneim ali semilogaritmičnem g r a f i k o n u obliko premice. Bližnji sorodnik te f u n k c i j e j e obrestno o b r e s t n i račun (P = a ( l + - - )x, k j e r pomeni a po-
p ^ ^ s l e d n j i popis p r e b i v a l s t v a , - — p a letni o d s t o t e k p o r a s t a ali u p a d a n j a prebi- valstva. Med te f u n k c i j e sodi tudi geometrična postopica. P r i n j e j ugotovimo
* P r i t e j in p r i ostalih f u n k c i j a h p o m e n i j o simboli P p o p u l a c i j s k i t r e n d , a, b, c, k in P ® p a r a m e t r e trenda, x pa čas.
71
d e m o g r a f s k i r a z v o j t a/ko, da n a j p r e j s pomočjo g e o m e t r i j s k e s r e d i n e izraču- namo povprečni koeficient d i n a m i k e med dvema popisoma p r e b i v a l s t v a in nato u g o t o v l j e n o dinamiko e k s t r a p o l i r a m o v prihodnost. V matematičnih sim- bolih ito l a h k o p r i k a ž e m o z .naslednjo f a r mulo: P = a
( v ' - f — i V кЈе г p°m i e- ni a v r e d n o s t z a d n j e g a popisa,, b .rezultat p r v e g a š t e t j a in n -število let med obema popisoma. Medlt-em kio p r i o b r e s t n o o b r e s t n e m r a č u n u zavisi porast od p r a v i l n e g a i z b o r a lodlstotka rasti, v p l i v a p r i geotmietnijiski postopioi, n a rezultat vrednost obeh med s e b o j p r i m e r j a n i h podatkov in dolžina r a z d o b j a . Zaradi enostavnega r a č u n a n j a se oba način pogosto u p o r a b l j a t a , d a j e t a pa p r e c e j spačene rezultate.
S t r o k o v n j a k i za p o p u l a c i j s k e prognoze radi u p o r a b l j a j o Gompertzovo in logistično (Pearl-Readovo) k r i v u l j o . O b e sodita med modificirane etksponen- cialne enačbe. P r v a se glasi P = kab X ali v lagaritmični obliki log P = log
P o e
k + ib* + log a, -druga pa P = - —. P o t e k obeh k r i v u l j , zlasti pa logi- 1 -f- ea+ x
stične, v mnogem sledi n a r a v n e m u d e m o g r a f s k e m u r a z v o j u , to je, da po p r v e m r a z d o b j u počasne rasti sledi -obdobje h i t r e g a vzpona, čez čas začne r e l a t i v n a r-aist u p a d a t i in končno nastopi z a r a d i nasičenosti tudi u p a d absolutne rasti. V praksi se v glavnem u p o r a b l j a P e a r l - R e a d o v a k r i v u l j a . Obe f u n k c i j i se i z r a č u n a v a t a iz že o m e n j e n i m i metodami.
N a j b o l j p r e t i r a n e r e z u l t a t e d a j e t a linearni t r e n d in geometrične posto- p k e . T u d i vrednosti, ki smo j i h izračunali z obrestno obrestnim računom, so k l j n b p r e m i š l j e n e m u izboru o d s t o t k a rasti ponavadi p r e v e l i k e . B o l j s t v a r n e r e z u l t a t e dobimo pri trendih, ki smo j i h izračunali na podlagi eiksponencial- nega t r e n d a , p a r a b o l e d r u g e s t o p n j e in zlasti Gompertzove in logistične kri- v u l j e .
E n a od n a j v e č j i h slabosti izračunov bodočega r a z v o j a p r e b i v a l s t v a na podlagi t r e n d a j e p r a v gotovo v tem, -da pri t e j metodi ni mogoča p r i m e r j a v a z d i n a m i k o prebivalstva na širšem t e r i t o r i j u . R a č u n a n j e t r e n d a za m a n j š a p o d r o č j a pa j e zelo tvegana naloga. D a bi ,se t e j n a p a k i izognili, številni -de- m o g r a f i r a j e r a č u n a j o r a z v o j p r e b i v a l s t v a na določenem t e r i t o r i j u -s pomočjo k o m p a r a c i j e z r a z v o j e m p r e b i v a l s t v a v e č j e r e g i j e oziroma v e č j e p o p u l a c i j s k e mase (npr. o z e m l j e r e p u b l i k e ali o k r a j a ) . Po t e j metodi n a j p r e j ugotovimo, kolikšen odstotni delež p r e b i v a l s t v a v e č j e r e g i j e o d p a d e na prebivalstvo ob- r a v n a v a n e p o k r a j i n s k e enote ter isti ali nekoliko p o p r a v l j e n i odstotek upo- rabimo ponovno, ko smo izračunali bodoče prebivalstvo za večjo regijo.
L a h k o pa se poslužimo o b r a t n e poti, d a izračunamo p r i h o d n j o p o p u l a c i j o za vse m a n j š e enote v večji r e g i j i in d o b l j e n o vrednost k o r i g i r a m o s prognozo izdelano za celotno regijo. Razen p r i m e r j a v e z večjo p o p u l a c i j s k o maso sku- š a j o u p o r a b i t i n e k a t e r i s t a t i s t i k i tudi p r i m e r j a v o s k a k š n o d r u g o statistično serijo, ki j e s p r e b i v a l s t v o m v vsebinski zvezi (npr. z r a z v o j e m zaposlitve, r a s t j o n a r o d n e g a dohodka itd.). O d n o s m e d tako različnimi p o j a v i u g o t a v l j a j o s k o r e l a c i j s k o metodo.
P r i večjih p o p u l a c i j s k i h m a s a h pogostoma i z d e l u j e m o napovedi prihod- n j e g a r a z v o j a p r e b i v a l s t v a zgolj n a podlagi n a r a v n e g a g i b a n j a prebivalstva.
M i g r a c i j s k e p r e m i k e zavestno z a n e m a r j a m o , s a j l a h k o u p r a v i č e n o p r e d p o - s t a v l j a m o , da j e pri veliki masi v večini primerov m i g r a c i j s k i saldo močno (izenačen. Kolikor ta d o m n e v a n e dirai, ije t r e b a r a č u n maravinega g i b a n j a p r e - bi valsit va iniujino k o r i g i r a t i :s prognoizo m i g r a c i j s k i h p r e m i k o v .
Večina napovedi o p r i h o d n j e m n a r a v n e m g i b a n j u p r e b i v a l s t v a t e m e l j i na p r e m i k a n j u tako imenovanih spolno-starostnih skupin, ki j i h r a z b e r e m o iz s t a r o s t n e s t r u k t u r e prebivalstva, in na podlagi hipotez o s m r t n o s t i in fertil- nosti prebivalstva. P o s l e d n j a p o d a t k a dobimo v ž i v l j e n j s k i h tablicah in v ta- blicah fertilnosti.
Za izhodišče p r o g n o z i r a n j a r a z v o j a prebivalstva u p o r a b i m o r e z u l t a t e p o s l e d n j e g a l j u d s k e g a š t e t j a . Ce j e od popisa minulo že več let, p o d a t k e po-
M a n j š i p r i s p e v k i
p r a v i m o z n a v e d b a m i v i t a l n e s t a t i s t i k e o š t e v i i u u m r l i h in r o j e n i h . V p r i m e r u , da p o d a t k o v o s m r t n o s t i in o r o d n o s t i ni mogoče dobiti, izvršimo p o p r a v e k s p o m o č j o ž i v l j e n j s k i h tablic. D o b l j e n e p o d a t k e po n a v a d i u r e d i m o po pet- letnih s t a r o s t n i h obdolbjiih, da si s t e m p o e n o s t a v i m o delo.
V p r v i d e l o v n i fazi n a j p r e j i z d e l a m o h i p o t e z o o u m r l j i v o s t i in na podlagi te i z r a č u n a m o bodočo s m r t n o s t p r e b i v a l s t v a . H i p o t e z a o u m r l j i v o s t i se za- s n u j e n a podlagi d o s e d a n j e s m r t n o s t i in na p r e d v i d e v a n j u z m a n j š e v a n j a s m r t n o s t i v p r i h o d n o s t i . P r i izdelavi h i p o t e z e se s p r i d o m l a h k o p o s l u ž i m o p r i m e r j a v e z d e ž e l a m i , k j e r j e v l a d a l o ali pa še o b s t a j a n a š i m r a z m e r a m po- d o b n o s o c i a l n o - e k o n o m s k o s t a n j e . Modele ž i v l j e n j s k i h t a b l i c i z d a j a j o posa- m e z n e d r ž a v e in Z d r u ž e n i n a r o d i . U p o r a b a tablic s m r t n o s t i j e n a v a d n o o m e - j e n a na p e t let, za n a s l e d n j a r a z d o b j a pa jih j e že t r e b a u s t r e z n o k o r i g i r a t i . S m r t n o s t p r e b i v a l s t v a i z r a č u n a m o tako, da n a j p r e j p o m n o ž i m o o b s t o j e č e s t a r o s t n e s k u p i n e z u s t r e z n i m i r a z r e d i k o e f i c i e n t o v p r e ž i v e t j a iz ž i v l j e n j s k i h talblic, p r e ž i v e l e pa s e d a j p o n o v n o »ostarimo« s k o r i g i r a n i m i k o e f i c i e n t i p r e - ž i v e t j a za n a s l e d n j i h pet let. P o s t o p e k p o n o v i m o u s t r e z n o številu p e t l e t n i h o b d o b i j , z a k a t e r a n a m e r a v a m o i z d e l a t i p o p u l a c i j s k o prognozo. P r i i z r a č u n a - v a n j u v s a k o k r a t tudi p r e m a k n e m o p o s a m e z n o s t a r o s t n o g r u p o v s t a r e j š o s t a r o s t n o s k u p i n o .
V d r u g i delovni fazi i z d e l a m o h i p o t e z o o f e r t i l n o s t i . V p r i m e r j a v i s s m r t - n o s t j o se r o d n o s t v e l i k o h i t r e j e s p r e m i n j a in j e zato i z d e l a v a h i p o t e z e o n j e j b o l j t v e g a n a . Zlasti p r i k o r i g i r a n j u m e r s p e c i f i č n e f e r t i l n o s t i za p r i h o d n j a r a z d o b j a j e t r e b a vzeiti v obzir čim v e č f a k t o r j e v in u p o š t e v a t i t e n d e n c e , k i se p o j a v l j a j o pri rodno-sti. D o b a f e r t i l n o s t i z a j e m a ž e n s k e s t a r o s t n e s k u p i n e od 15—49 let. Žensko p r e b i v a l s t v o i z r a č u n a m o iz s p o l n o - s t a r o s t n e s k u p i n e , k i smo j o že v p r v i delovni fazi izdeilali z a p r i h o d n j a o b d o b j a . S e d a j j e samo še t r e b a o b s t o j e č e in n o v e k o n t i g e n t e ž e n s k e g a p r e b i v a l s t v a p o m n o ž i t i z n j i h o v i sta- rosti u s t r e z n i m i f e r t i l n i m i m e r a m i , d a d o b i m o število n o v o r o j e n i h o t r o k . P r i r a č u n a n j u f e r t i l n o s t i m o r a m o p o d ò b n o k a k o r p r i » o s t a r e v a n j u « p r e b i v a l s t v a p r e m i k a t i p o s a m e z n e s t a r o s t n e k o n t i g e n t e ž e n s k e g a p r e b i v a l s t v a v s t a r e j š e s k u p i n e .
Iz r a z m e r j a med u m r l i m i in n o v o r o j e n i m i s e d a j l a h k o r a z b e r e m o b o - doče število p r e b i v a l s t v a . Ta a n a l i t i č n a m e t o d a , i m e n o v a n a t u d i input-output m e t o d a , k a k o r j o n a z i v a j o n e k a t e r i d e m o g r a f i , i z h a j a iz s p l o š n e b i l a n c e n a - r a v n e g a g i b a n j a p r e b i v a l s t v a in j e zelo z a n e s l j i v a p r i v e č j i h p o p u l a c i j s k i h g m o t a h in pri n e z n a t n i h m i g r a c i j a h . V n a s p r o t n e m p r i m e r u pa j e t r e b a b i - lanco n u j n o p o p r a v i t i z n a v e d b a m i o b o d o č i h m i g r a c i j s k i h p r e m i k i h p r e b i - v a l s t v a . D o b r a s t r a n i z r a č u n a v a n j p r e b i v a l s t v a na p o d l a g i a n a l i z e n a r a v n e g a p r i r a s t k a j e r a z e n v e l i k e v e r j e t n o s t i , k a t e r a t e m e l j i n a s o r a z m e r n o izpopol- n j e n i h s t a t i s t i č n i h m e t o d a h , t u d i dejistvo, da n a m d a j e p o d a t k e o spolni in s t a r o s t n i sestavi p r e b i v a l s t v a . T e n a v e d b e so v p l a n i r a n j u pogosto zelo za- ž e l e n e ali celo n e p o g r e š l j i v e (za p l a n i r a n j e šolstva, s o c i a l n e g a s k r b s t v a , k m e č - k e d e l o v n e sile, p o t r o š n j e itd.).
M i g r a c i j s k e p r o g n o z e so z a r a d i t e s n e z a v i s n o s t i od s o c i a l n o - e k o n o m s k i h r a z m e r in silne k o l e b l j i v o s t i zelo t v e g a n e in po večini n e z a n e s l j i v e . R a z e n tega so že osnovni p o d a t k i o m i g r a c i j a h p o m a n j k l j i v i in skopi t e r j e težiko p r i t i do n j i h . P o m a g a m o isi na r a z n e n a č i n e . V k o l i k o r ni t e k o č e in z a n e s l j i v e r e g i s t r a c i j e s e l i t e v (pri nas j o v o d i j o od 1. 1953 d a l j e m a t i č n i u r a d i ) , si l a h k o u s t v a r i m o p o d o b o o obsegu m i g r a c i j s k i h g i b a n j na p o d l a g i p o d a t k o v o r o j s t - n e m k r a j u , o p r e j š n j e m k r a j u b i v a n j a ali p a iz š t e v i l č n e r a z l i k e med n a r a v - nim g i b a n j e m in d e j a n s k i m š t e v i l o m p r e b i v a l s t v a m e d d v e m a popisoma. N a - v e d b e o r o j s t n e m k r a j u in o k r a j u b i v a n j a p r e d d o s e l i t v i j o r a z b e r e m o iz r e z u l t a t o v p o p i s a p r e b i v a l s t v a , v e n d a r so k l j u b točnosti v b i s t v u p o m a n j k l j i v i in n e z a n e s l j i v i , s a j n a m n i č e s a r n e p o v e d o o s m e r e h in pogostosti m i g r a c i j - skih t o k o v .
K l j u b tem k r i t i č n i m p r i p o m b a m o u g o t a v l j a n j u m i g r a c i j s k i h g i b a n j , p a k a ž e j o n e k a t e r e n o v e j š e a n a l i z e , da i m a m o tudi p r i s e l i t v a h d o l o č e n e u s t a - l j e n e in d o l g o t r a j n e s e l i t v e n e tokove, ki se počasi s p r e m i n j a j o in j i h l a h k o le i z r e d n e p r i l i k e p r e k i n e j o (gl. delo c i t i r a n o pod št. 13).
Oceno p r i h o d n j i h m i g r a c i j l a h k o izdelamo na podlagi e k s t r a p o l a c i j e s pomočjo t r e n d a , p r i m e r j a v e s splošnimi m i g r a c i j s k i m i tokovi ali s s u b j e k - tivnimi ocenami. Za i z r a č u n a v a n j e m i g r a c i j s k i h t r e n d o v u p o r a b l j a m o metode, o k a t e r i h smo že govorili. P r i m e r j a v o s splošnimi m i g r a c i j s k i m i tokovi j e mogoče izdelati na dva načina, bodisi da ugotovimo povprečni obseg in j a k o s t m i g r a c i j (bruto io neto m i g r a c i j s k o mero) in jih temu p r i m e r n o v k l j u č i m o v naš račun ali pa da iz d o s e d a n j i h selitev v širši regiji razberemo, kolikšen obseg bodo imele m i g r a c i j e v bodočnosti in k o l i k š e n delež bo o d p a d e l na o b r a v n a v a n o o z e m l j e . T a k š e n račun se mora o p i r a t i predvisem na m e d k r a - j e v n e m i g r a c i j e , k e r s o t e daleč n a j š t e v i l n e j š e . Interregionailine in i n t e r n a c i o - n a l n e selitve so na splošno m a n j .pomembne. P r i p r o g n o z i r a n j u j e itreha vzeti v obzir ne le splošne zakonitosti, temveč itudi n e k a t e r e specifične (pojave, ki j i h o p a ž a m o pri selitvah k a k o r npr. k o m p e n z a c i j s k e tokove, u p a d a n j e selitev z v e č a n j e m r a z d a l j , privlačnost določenih p o d r o č i j ali centrov itd.
Če n a m e r a v a m o z oceno bodočih m i g r a c i j s k i h tokov popraviti p o d a t k e o n a r a v n e m g i b a n j u .prebivalstva v prihodnosti, m o r a t a k š n a prognoza vsebo- vati ine Le n a v e d b e o meto mligraoiji, temveč tiudi o ,sipolino4sitairo,stni s t r u k t u r i miigrantov. E d i n o ina t a k š e n način j e mogoče popraviti 'podatke o n a r a v n i di- n a m i k i p r e b i v a l s t v a . P o p r a v e k j e toliko b o l j n u j e n , k e r se ponavadi seli mlado prebivalstvo in se z a r a d i tega v k r a j i h d o s e l j e v a n j a poveča rodnost, , v k r a j i h o d s e l j e v a n j a pa smrtnost. Povsem n a p a č n o pa bi bilo, če bi v po- m a n j k a n j u podatkov uporabili za e m i g r a n t e spolno-starostno s t r u k t u r o , k i v e l j a za c e l o k u p n o prebivalstvo. Zaradi nizke zanesljivosti napovedi o migra- c i j s k i h g i b a n j i h pogosto ocene selitev p o d a j a m o povsem o d v o j e n o o d osnovne
prognoze.
*
V p r i m e r j a v i z d e m o g r a f s k i m i metodami se z d i j o k o m p l i c i r a n e (indirekt- ne ali ekonomske) metode p r o g n o z i r a n j a p r e b i v a l s t v a p r e p r i č l j i v e j š e in b o l j u t e m e l j e n e . V resnici pa to ni p r i m e r . Večina teh napovedi se opira na do- mnevni r a z v o j g o s p o d a r s t v a i/n n a p r i č a k o v a n e s p r e m e m b e s o c i a l n e .in za- poslitvene s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a , ki jih bo ta r a z v o j povzročil. Z a e n k r a t so pa žal sozavisnosti med zakonitostiimi ekonomskega razvoja, r a z v o j a posa- meznih d e j a v n o s t i ter zaposlitveno in socialno p r e o b r a z b o v s a j v podrob- nostih še vse p r e m a l o proučene, da bi b i l e ilahko d e m o g r a f s k e napovedi na t e j podlagi zanesljive.
Osnovna zamisel večine ekonomskih metod j e v načelu zelo p r e p r o s t a . T r e b a j e le določiti p r i h o d n j e število delovnih mest in na t e j podlagi sklepati o bodočem številu a k t i v n e g a oziroma celokupnega prebivalstva. V e n d a r j e v p r a k s i težko p r e d v i d e t i za p r a v vse d e j a v n o s t i n j i h o v e p r i h o d n j e p o t r e b e po delavcih. Na'loga pa p o s t a n e n a r a v n o s t neizvedljiva in nesmiselna, če sku- šamo i z r a č u n a t i takšno p e r s p e k t i v o celo za n a d a l j n j i h trideset let, to j e za dobo, ki jo p r e d p i s u j e u r b a n i s t i č n a z a k o n o d a j a . N a v e d e n i m težavam se sku- šamo izogniti s tem, da u p o r a b l j a m o n e k a t e r e hipotetične račune, s p o m o č j o k a t e r i h si poenostavimo delo.
Po eni izmed teh metod p r e d p o s t a v l j a m o , da se b o z r a z v o j e m proiz- v a j a l n i h sil, zlasti v bazičnih d e j a v n o s t i h ali v d e j a v n o s t i h iz oddelka I n u j n o morala spremeniti s t o p n j a gospodarskega r a z v o j a in z n j i m v r e d ce- lotna zaposlitvena s t r u k t u r a . Zato bi za i z r a č u n a n j e p r i h o d n j e g a p r e b i v a l s t v a zadoščalo, d a poznamo r a z v o j delovnih mest v bazičnih p a n o g a h in n a t e j podlagi l a h k o sklepamo k a k o se b o r a z v i j a l o ostalo zaposleno prebivalstvo.
V e n d a r v vseh r e g i j a h nimamo bazične i n d u s t r i j e , niti ni p r e d v i d e n n j e n n a s t a n e k in r a z v o j ; zato se ni mogoče opreti na takšno hipotezo. Raizen tega j e i z r a č u n a n j e k l j u b metodični pravilnosti, p r e c e j d r z n a p r e d p o s t a v k a , ki se o p i r a z g o l j na eno samo z v r s t i n d u s t r i j e . Do n e k e m e r e j e mogoče našo hi- potezo popraviti, če za podlago i z r a č u n a n j a u p o r a b i m o r a z v o j delovnih mest v v s e j i n d u s t r i j i . N a š a prognoza se s tem opre na r a z v o j n a j p o m e m b n e j š e in n a j b o l j dinamične g o s p o d a r s k e dejavnosti. V e n d a r so rezultati, ki jih dobimo,
M a n j š i p r i s p e v k i
po s p l o š n i p r e s o j i š e v e d n o p r e v e č e n o s t r a n s k i in z a r a d i t e g a m a l o z a n e s l j i v i . P o t r e b n a j e š i r š a in b o l j v s e s t r a n a p r o u č i t e v r a z v o j a d e l o v n i h m e s t .
T a k š n o š i r š o a n a l i z o z a p o s l i t v e n e s t r u k t u r e so s k u š a l i i z d e l a t i n e k a t e r i a m e r i š k i g e o g r a f i in e k o n o m i s t i , k a k o r n p r . J. W. A l e x a n d e r , H. H o y t , W. I s a r d in d r u g i , t e r n a n j o n a s l o n i t i p r o g n o z i r a n j e z a p o s l i t v e n i h s p r e m e m b . D e j a v n o s t i v m e s t u ali r e g i j i so r a z d e l i l i n a d v e s k u p i n i . P r v e so n a z v a l i basic, d r u g e p a nonbasic ali s entice activities. Zal v naši e k o n o m s k i t e r m i n o - l o g i j i n i m a m o u s t r e z n i h i z r a z o v z a te p o j m e in j i h ibomo z a t o iz z a d r e g e i m e - n o v a l i »vodilne« iij » ( s p r e m l j a j o č e « d e j a v n o s t i . K p r v i m p r i š t e v a j o vse t i s t e g o s p o d a r s k e in n e g o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i , ki u s t v a r j a j o v e č i n o n a r o d n e g a d o h o d k a , ki p r i n a š a j o d o h o d k e s t e m , da p r o d a j a j o s v o j e p r o i z v o d e ali s t o - r i t v e izven o b m o č j a r e g i j e , in ki p r a v i l o m a niso n a v e z a n e n a p o t r o š n j o d o m a č e g a , v r e g i j i ž i v e č e g a p r e b i v a l s t v a . T o so t o r e j d e j a v n o s t i , ki o m o g o - č a j o i z r a v n a v o r e g i o n a l n e b l a g o v n o - d e n a r n e b i l a n c e v smislu t e r i t o r i a l n e d e l i t v e d e l a . (Pri v e č j i h r e g i j a h j o u g o t a v l j a m o s p o m o č j o m e t o d e m e d s e k t o r - s k i h p r o p o r c e v ali input-output m e t o d e ) . D r u g a s k u p i n a d e j a v n o s t i p a s l u ž i p o t r o š n j i d o m a č i h , v r e g i j i ali v n a s e l j u ž i v e č i h p r e b i v a l c e v . Med n j e b i p r i š t e l i n e k a t e r e i n d u s t r i j s k e d e j a v n o s t i ( n p r . o p e k a r n e , k l a v n i c e , d o l o č e n e z v r s t i l a h k e k e m i č n e i n d u s t r i j e itd.), s t o r i t v e n o o b r t , v e č i n o j a v n i h s l u ž b (šolstvo, z d r a v s t v o itd.) in l o k a l n o g o s p o d a r s t v o . B o l j k o t v r e g i j a h j e ta d v o j n i z n a č a j d e j a v n o s t i o p a z e n p r i m e s t i h ; p r v o s k u p i n o bi l a h k o o z n a č i l i k o t m e s t o t v o r n e f u n k c i j e , d r u g o p a k o t m e s t o s l u ž n e f u n k c i j e .
P r o u č e v a n j e t e h d v e h z v r s t i d e j a v n o s t i j e p o k a z a l o , d a v l a d a m e d n j i m a d o l o č e n o u s t a l j e n o r a z m e r j e , ki j e o d r a z s t o p n j e d r u ž b e n o - e l k o n o m s k e g a r a z - v o j a , u r b a n i z a c i j e , g o s p o d a r s k e m o č i r e g i j e , v e l i k o s t i n a s e l i j , d o t o k a k a p i t a l a , m e n t a l i t e t e p r e b i v a l s t v a itd. S p l o š n a z a k o n i t o s t , ki jo u g o t a v l j a m o , je, d a s p r e m e m b a »vodilnih« d e j a v n o s t i n u j n o p o t e g n e za s e b o j s p r e m e m b o » s p r e m - l j a j o č i h « d e j a v n o s t i , v e n d a r n e v r e c i p r o č n e m o d n o s u . T a k o o p a ž a m o , d a s e z v e č j o g o s p o d a r s k o r a z v i t o s t j o k r e p e » s p r e m l j a j o č e « d e j a v n o s t i , s a j p o n a - v a d i p o t r o š n j a h i t r o r a s t e . Za n e k a t e r a a m e r i š k a m e s t a s o u g o t o v i l i r a z m e r j e basic : service activities 1:2,5 d o 1:2. P r i n a s z a e n k r a t še n i m a m o p u b l i c i r a n i h š t u d i j o t e j p r o b l e m a t i k i . P r a v g o t o v o p a j e o m e n j e n o r a z m e r j e v š k o d o
» s p r e m l j a j o č i h « d e j a v n o s t i , ki so n a s p l o š n o z a p o s t a v l j e n e .
N a v i d e z s a m a po sebi u m l j i v a d e l i t e v d e j a v n o s t i n a »vodilne« i n
» s p r e m l j a j o č e « j e v p r a k s i težiko i z v e d l j i v a . G l a v n i r a z l o g j e v t e m , d a o p r a v - l j a j o m n o g e p a n o g e o b e n e m o b e f u n k c i j i . Za p r i m e r n a j n a v e d e m k l a v n i c e , ki so l a h k o s t o r i t v e n a d e j a v n o s t ali pa t u d i m e s n o - p r e d e l o v a l n a i z v o z n a in- d u s t r i j a . T u d i m n o g e d r u g e t o v a r n e p r o d a j a j o s v o j e p r o i z v o d e h k r a t i n a d o m a č e m in t u j e m t r g ^ . R a z e n t e g a j e d o l o č i t e v p r i h o d n j e g a r a z m e r j a m e d o b e m a z v r s t e m a d e j a v n o s t i p r e c e j t v e g a n a , s a j se o b s e g d e l o v n e sile v »vodil- nih« d e j a v n o s t i h l a h k o b i s t v e n o s p r e m e n i v k r a t k e m z a r a d i t e h n o l o š k i h s p r e m e m b ( n p r . a v t o m a t i z a c i j e ) , e k o n o m s k e k o n j u n k t u r e ali k a k š n i h d r u g i h n e p r i č a k o v a n i h u k r e p o v ( g r a d n j a n o v e v e č j e t o v a r n e , u s t a v i t e v o b r a t o v a n j a t o v a r n e ali r u d n i k a z a r a d i n e r e n t a b i l n o s t i ) in s t e m v r e d vsi n a š i r a č u n i . T e ž k o j e t u d i i z b r a t i ustrezine k o e f i c i e n t e r a z m e r j a m e d »vodilnimi« in
» s p r e m l j a j o č i m i « d e j a v n o s t i m ! , s a j m o r a j o ti i z r a ž a t i z a p o s l i t v e n e o d n o s e v p r i h o d n o s t i . Z a r a d i t e h n e j a s n o s t i in t e ž a v s k u š a j o n e k a t e r i p o v e z a t i p r o g n o - z i r a n j e p r e b i v a l s t v a s p r e d v i d e v a n j i r a s t i n a r o d n e g a d o h o d k a v » v o d i l n i h « in » s p r e m l j a j o č i h « d e j a v n o s t i h , s č e m e p se j e m o g o č e i z o g n i t i r a z l i č n i m s l u č a j n i m v p l i v o m .
T r e t j a o b l i k a e k o n o m s k i h p r o g n o z d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a se o p i r a n a p r i č a k o v a n e s p r e m e m b e z a p o s l i t v e n e b i l a n c e m e d t r e m i o s n o v n i m i s k u p i n a m i d e j a v n o s t i , to j e n a s p r e m e m b o r a z m e r j a m e d p r i m a r n i m i , s e k u n d a r n i m i i n t e r c i a r n i m i p a n o g a m i . Ti p r e m i k i p r i z a d e v a j o v n a j v e č j i m e r i p r i m a r n e d e - j a v n o s t i ( k m e t i j s t v o in g o z d a r s t v o ) , v e n d a r so o p a z n i t u d i p r i s e k u n d a r n i h ( i n d u s t r i j a , r u d a r s t v o , g r a d b e n i š t v o in p r o i z v o d n a o b r t ) in t e r c i a r n i h d e j a v - n o s t i h ( p r o m e t , t r g o v i n a , s t o r i t v e in j a v n e s l u ž b e ) . O d n o s i m e d t e m i sik u p i -
n a m i se n a m r e č s š i r j e n j e m i n d u s t r i a l i z a c i j e in u r b a n i z a c i j e t e r z d v i g o m p r o i z v o d n j e , p r o i z v o d n o s t i in s t a n d a r d a č e d a l j e t e m e l j i t e j e s p r e m i n j a j o . C e v z a m e m o za p r i m e r j a v o r a z v i t e d r ž a v e , l a h k o u g o t o v i m o n a s l e d n j e t e n d e n c e in s p r e m e m b e v d e m o g r a f s k e m r a z v o j u .
Po visej v e r j e t n o s t i s e b o d e l e ž k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a znižal na okr.
2 0 — 3 0 % in na k m e t i h ne bo v e č v e l i k i h zalog d e l o v n e sile. K a k o o b s e ž e n b o ta s o c i a l n o - e k o n o m s k i p r e m i k n a m n a j l e p š e i l u s t r i r a d e j s t v o , da znaša delež k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a v m a n j r a z v i t i h d r ž a v a h o k o l i 50—70%. V SFRJ obsega k m e č k o p r e b i v a l s t v o 5 1 , 0 % vsega p r e b i v a l s t v a . C e l o v SR S l o v e n i j i i m a m o š e v e d n o okoli 31,6 % (kmečkega p r e b i v a l s t v a in po n e k i cenitvi z n a - š a j o z a l o g e k m e č k e d e l o v n e sile o k o l i 115.000 p r e b i v a l c e v (gl. delo cit. p o d št. 2). V s e k a k o r p o m e n i ta p r e m a l o z a p o s l e n a k m e č k a d e l o v n a s i l a o g r o m e n potencial, ki g a b o t r e b a č i m p r e j v k l j u č i t i v p r o d u k t i v n e j š e d e j a v n o s t i . O b - e n e m bo na ta n a č i n mogoče o d p r a v i t i a g r a r n o p r e n a s e l j e n o s t , k i še v e d n o b r e m e n i j u g o s l o v a n s k o p o d e ž e l j e , in v p r e c e j š n i m e r i rešiti n a v i d e z t a k o z a m o t a n o » k m e č k o v p r a š a n j e « . V resnici teče ta p r o c e s o d h a j a n j a kmeflkega p r e b i v a l s t v a v m e s t a in z a p o s l o v a n j a v n e a g r a r n i h d e j a v n o s t i h p r i nas že ves čas po osvoboditvi več ali m a n j s p o n t a n o , o č e m e r p r i č a j o š t e v i l k e o n a z a d o - v a n j u k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a (v SFRJ l e t a 1953 6 0 , 8 % l e t a 1961 51,0%).
R a z m e r e v g o s p o d a r s k o r a z v i t i h d r ž a v a h p r i č a j o , da se t u d i odnois med s e k u n d a r n i m i in t e r c i a r n i m i d e j a v n o s t i m i s p r e m i n j a . K e r so d o s e g l e te de-
?.ële v i n d u s t r i a l i z a c i j i visoko r a z v o j n o s t o p n j o in z n j o v r e d visoko s t o p n j o s t a n d a r d a , č e d a l j e m o č n e j e n a r a š č a p o t r o š n j a . To pa v p l i v a n a splošni p o r a s t t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i . N a s p r o t n o delež i n d u s t r i j e k a k o r sploh s e k u n d a r n i h d e j a v n o s t i s t a g n i r a ali celo r a h l o u p a d a . Ali d r u g a č e p o v e d a n o : r a z m e r j e m e d z a p o s l e n i m i v i n d u s t r i j i in o s t a l i m i n e a g r a r n i m i d e j a v n o s t i m i se s p r e - m i n j a tako, da p r i d e na e n e g a i n d u s t r i j s k e g a d e l a v c a č e d a l j e več z a p o s l e n i h v d r u g i h p a n o g a h . Ta p r e o b r a z b a j e r a z v i d n a t u d i iz n a s l e d n j i h p o d a t k o v , k i p r i k a z u j e j o r a z m e r j e a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a zaposlenega v s e k u n d a r n i h in t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i h :
D e l e ž a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a v I n d e k s
D r ž a va L e t o r a z m e r j a p o p i s a s e k u n d a r n i h d. t e r c i a r n i h d. ( s e k u n d ä r .
d. = 100)
S F R J u g o s l a v i j a * 1961 22,9 17,1 0,74
SR S l o v e n i j a * 1961 38,0 22,8 0.60
Avistrija 1961 42,8 33,9 0,79
B e l g i j a 1947 48,6 36,2 0,74
F r a n c i j a 1957 36,6 36,9 1,00
I t a l i j a 1960 37,1 32,1 0,86
P o r t u g a l s k a 1950 25,0 26,4 1,05
Švica 1950 46,6 36,1 0,77
T u r č i j a 1955 8,2 8,4 1,02
V. B r i t a n i j a 1951 49,2 45,4 0,92
Vzh. N e m č i j a 1950 45,4 28,1 0,62
Zah. N e m č i j a 1960 49,3 36,3 0,73
ZDA 1950 36Д 49,1 1,36
V e r j e t n o b o p r i nas z a e n k r a t še n a r a š č a l d e l e ž s e k u n d a r n i h d e j a v n o s t i , toda čez čas bo s o c i a l n o - e k o n o m s k i r a z v o j p o s t o p o m a sledil tem t e n d e n c a m , s a j so t e r c i a r n e d e j a v n o s t i vse p r e v e č z a p o s t a v l j e n e .
* Aktivno p r e b i v a l s t v o brez s k u p i n e »izven dejavnosti«.
