Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

april 2013

77

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Vode in koncesije

Ali je prišlo na prejšnjem Ministrstvu za finance do namernega prikrivanja ali do malomarnosti ?

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi Rok za izvedbo IED je prekratek

Ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki

SLZ: Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

(2)

Promocija

Zelena Slovenija^® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Program srečanja

Uvodne razprave:

• Okoljski komisar dr. Janez Potočnik: Globalni in evropski pogled na trajnostno strategijo razvoja

• Dr. Dušan Plut: Interdisciplinarni pogled na novo razvojno paradigmo Slovenije

• Dr. Vlasta Krmelj: Energetski pogled Slovenije – od besed k dejanjem

Pogovor z okoljskim komisarjem

Vi vprašujete, okoljski komisar odgovarja

Podelitev okoljske nagrade

Saubermacher Slovenija podeli nagrado za najboljšo diplomsko študentsko delo z okoljsko tematiko.

Mag. Mojca Letnik in Rudi Horvat, direktorja družbe Saubermacher Slovenija

Primeri prakse

• TTD elektronska vozovnica z mobilno aplikacijo (TTD Sistemi)

• Inteligentni sistemi koriščenja energije sonca – solarno ogrevanje (Hidria)

• Luka Koper - zeleno pristanišče Evrope (podjetje in EMAS)

Panel 1

Tema: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja

Razpravljavci: mag. Marjana Dermelj (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), dr. Marko Homšak (Talum), mag. Samo Hribar Milič (GZS), Janez Matos (Društvo ekologi brez meja), Jože Mermal (BTC), Franko Nemac (Agencija za prestrukturiranje energetike), Ivan Rupnik (Hidria), mag. Boštjan Vasle (UMAR)

Panel 2

Tema: Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije

Razpravljavci: Andrej Andoljšek (Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije), Jurij Beguš (Zavod za gozdove), Alojz Burja (LIP Bled), Rupert Gole (občina Šentrupert), dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Igor Milavec (Združenje za lesno in pohištveno industrijo GZS), dr. Franc Pohleven (Biotehniška fakulteta), mag. Dejan Židan (MKO)

Prepričani smo, da se strokovni okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji sestaja v pravem trenutku.

Ne želimo, da ostanemo samo pri analizi, pač pa naj bi bila zlasti oba panela prispevek h konkretnim ekonomskim in drugim ukrepom, ki bodo spodbudili domače gospodarstvo k proizvodnji zelenih tehnologij in produktov. Prav tako pa, da bi začeli odgovorno in načrtno uresničevati sprejeti Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji.

POZOR: Potrjena prijavnica s strani organizatorja je vstopnica za sodelovanje na strokovnem okoljskem forumu. Število mest je omejeno. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete do ponedeljka, 15. aprila 2013 na info@zelenaslovenija.si.

Za več informacij 03/42 66 700.

mag. Vanesa Čanji, Jože Volfand,

direktorica urednik Zelene Slovenije

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

TrajnoSTni raZvoj je pot k zeleni Sloveniji (2014 do 2020)

Kristalna palača, BTC City Ljubljana, 10. maj 2013, ob 8.30

Glavni sponzor: Sponzorji: Medijski sponzor:

Organizator:

za življenja vredno okolje Slovenija

TTD Sistemi

(3)

U vo d n ik

april 2013

77 EOL 3

Slovenija je z Naturo

2000 papirni prvak v EU

Z

daj je dokončno. V Sloveniji se bo Natura 2000 razširila še za 2,35 %. Nobena dr- žava v EU nima zaščitenega toliko ozemlja kot Slovenija. Za primer. Italija je ostala pri 19,16 %, Nemčija pri 15,42, Švedska pri 17,77, Združeno kraljestvo samo pri 7,22 %. Vlada RS mora sprejeti, kar je obljubila Evropi leta 2004. To se bo zgodilo v aprilu. Sprejem nove uredbe s širitvijo na 37,86 zaščitenega ozemlja Slovenije je pogoj, da bo lahko imela boljša po- gajalska izhodišča za več razvojnega denarja za območje Natura 2000. Denar lahko dobi v programu LIFE +, iz kmetijskih, strukturnih in ribiškega sklada.

T

oda, kdaj je Slovenija prehitela samo sebe in ni znala najti pravega kompromisa med varovanjem narave in razvojem? Kdo naj bi bil pameten zdaj, ko stroka in politika, gospodarstvo se lahko samo pritožuje, enako občine, zatrjujeta, da je knjiga Natura 2000 zaprta.

Zapečatena. Ali je to res?

Č

e je to res, potem si morajo vlada, gospodarstvo, občine in naravovarstveniki odgovoriti, zakaj je v državi Natura 2000 za večino okolij postala visoka ovira za razvoj. In zakaj Slovenija ni znala razvojno, z vlaganji v projekte in z odpiranjem delovnih mest, doslej izkoristiti primerjalnih prednosti naravnih bogastev? Javno vprašujem odgovorne služ- be v državi, kako se uresničuje operativni program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013. Dr. Peter Skoberne z MKO navaja kot uspešen le en primer črpanja EU sredstev, in sicer evropsko vas štorkelj v Veliki Polani. Hvale vredno. Hkrati dodaja, da naložb ni bilo veliko, ker projekti iz programa Natura 2000 niso bili uvrščeni med prednostne in država ni zagotovila finančne soudeležbe.

N

atura 2000 torej kot sesukana preja ali velike zelene oči tistih, ki nočejo dojeti trikapilarnosti trajnostnega razvoja. Njegove okoljske, ekonomske in socialne troedinosti.

Natura 2000 ne more sedeti na naravovar- stvenem tronu kar tako. Le zakaj so se Angleži izognili Naturi 2000 po francosko in so si zavarovali le 7,22 % ozemlja?

P

ri nas pa se z Naturo 2000 rado maha kot z rdečo cunjo pred našpičenim bikom v areni in nekateri načrti za velike naložbe, umestitev hidroelektrarne pri Litiji ni edini primer, se prašijo v predalih. Slovenija izgu- blja razvojno potenco in zaostaja. Čeprav je tudi Natura 2000 lahko izvrstna razvojna priložnost. Toda kateri strateški svet na ravni države, gluh za trajnostni razvojni koncept, je odgovoren, da bi Natura 2000 upravičila samozavestno radodarnost s skoraj 38 % za- varovanega celotnega ozemlja države?

N

atura 2000 zahteva zaradi razvojnih zamud nemudoma preudaren kompromis, kaj se da kljub omejitvam vendarle urediti, na- črtovati, investirati. Državo za Naturo 2000 ali Naturo 2000 za zeleno blaginjo države?

O

b sencah Nature 2000 je zato dobrodo- šlo vabilo Zelene Slovenije na strokovni okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. Kajti zadnji čas je za vpra- šanje, kakšna naj bo nova razvojna strategija Slovenije. Zato bosta na forumu udarna dva panela: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja in Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije.

S

troka, gospodarstvo, vlada, civilna inicia- tiva morajo skupaj poiskati odgovor, kateri ekonomski in drugi ukrepi bodo spodbudili domače gospodarstvo za proizvodnjo zelenih tehnologij in produktov in kako doma oživeti gozd kot velik hlebec belega kruha. Koliko se že uresničuje lani sprejeti Akcijski načrt za po- večanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji? Je tudi ta načrt ostal le na papirju?

N

o, nekaj pa le ni ostalo zgolj na papirju.

Poglejte si www.vsezaodpadke.si. To je spletna trgovina za vse, ki iščejo pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ali pa ne vedo, kje dobiti pravo idejo za urbano opremo, za estetsko, prijetno ureditev parkov, ulic, do- mače okolice, ali za okoljsko opremo za dom.

N

i kaj, dobra ideja. To, ločujmo z glavo, skr- bimo za naravo. Saj veste, ptico spoznaš po petju.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

april 2013

77 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej

10 prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

14 novice Zelenega omrežja 16 Vi sprašujete,

ministrstvo odgovarja 18 kako do nujne

prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

21 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

22 ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki

25 Z znanjem usmerjajo vaše odpadke 26 kdo pije in kdo plača

31 odprta razprava o ciljih do leta 2030

32 natura 2000 med omejitvami in priložnostmi 36 Ukrepe za spodbujanje oVe

in Ure določata ministrstvi

39 Bodo dražbe dovolilnic počakale na boljše čase?

40 membranski bioreaktor proti nitratnim ionom 42 rok za izvedbo ied je prekratek

44 V sloveniji se z vodikom ukvarja le peščica podjetij 46 načrt za gradnjo postaj za alternativna goriva

48 Asorbio bo povsod odstranil neprijeten vonj 50 Župana, ki po občini gledata zeleno

52 sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu 56 Vozila na čistejši pogon – nuja ali moda

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Naslovnica: Rexam Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, april 2013 Naklada 2.700 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArtnerJA

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

vs eb in a

april 2013

foto: arhiv podjetja

m ag . d ej an Ž idan 77 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

McDonalD's na globalneM trgu z novo eMbalažo

Vodilni ponudnik hitre hrane na svetovnem trgu mcdonald's je januarja 2013 na ame- riškem trgu predstavil novo »to-go« emba- lažo s Qr kodo, ki kupcu zagotavlja dostop do podrobnejših informacij o prehram- benih lastnostih izdelka. nova embalaža bo na voljo tudi na drugih tržiščih in bo vsebovala podatke o živilih v 18 različnih jezikih. mcdonald's se zavzema tudi za po- zitivne spremembe na področju varovanja okolja, saj je danes

že približno 80

% odpadne potrošniške

embalaže nare-

jene iz recikliranega papir- ja ali materiala, ki vsebuje lesna vlakna.

svinjina v terMo eMbalaži

Ameriški ponudnik svežega mesa Farmland Foods je trgu predstavil novo možnost priprave svinjine v pečici. Bistvo je v sami embalaži, ki jo je oblikovalo podjetje mylar Cook Family. pod določenim notranjim pritiskom se stranska zapiralka na embalaži samodejno zapre in s tem omogoči, da se meso enakomerno zapeče. pečenje v dveh fazah zagotavlja stalno kroženje temperature, kar lahko zmanjša čas priprave hrane za 30 %. V foliji pakirano sveže meso je že v celoti začinjeno in med samim pečenjem ohranja vse svoje lastnosti. V primerjavi s podobnimi izdelki, ki so že na tržišču, ta tehnologija omogoča, da se lahko meso za določen čas tudi zamrzne in se speče brez predhodnega odtajanja. podobni izdelki drugih proizvajalcev tega ne omogočajo, ker je njihova embalaža iz najlona, ki absorbira vlago.

zavezništvo Henkla in DaniMer scientiFic

podjetji Henkel in danimer scientific sta s skupnim sodelovanjem razvili talilna lepila na osnovi bio surovin. Zavezništvo združuje Henklovo strokovno znanje na področju proizvodnje visoko zmogljivih talilnih lepil in njihovih aplikacij ter strokovno znanje podjetja danimer scientific s področja

biopolimerov. danimer scientific ponuja svoje lastne proizvodne zmogljivosti in tehnološko platformo za proizvodnjo različnih oblik bio talilnih lepil za globalni trg. »Cilj tega zavezništva je zlasti okoljska odgovornost, saj naši kupci vse bolj sledijo trajnostnim iniciativam kot je npr.

zmanjšanje ogljičnega odtisa embalažnih materialov ali diverzifikacija dobavnih verig.

naše partnersko sodelovanje omogoča konsistenten razvoj inovativnih tehnologij in prepričani smo, da bo ta tehnologija, skupaj s številnimi drugimi Henklovimi tehnologijami, igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti od naftnih materialov," je dejal Gary raykovitz iz podjetja Henkel.

Prazna etiketa za izražanje kreativnosti

Francoska blagovna znamka za vodo Wattwiller je na trgu z novo 0,5 l embalažo, na kateri je prazna etiketa, ki uporabniku omogoča, da nanjo napiše kakšno osebno sporočilo ali misel. naslov kampanje je moja plastenka vode, njen namen pa je spodbuditi kupce, da prazen prostor na etiketi čim bolj koristno in kreativno zapolnijo. s tem naj bi podjetje spodbujalo tudi večjo naveznost potrošnika na svojo personalizirano plastenko, ki bi jo po uporabi težje zavrgel oziroma bi jo raje ponovno uporabil.

Kratko, zanimivo

novosti

Dejan ŽiDan na MKO z nOvO eKipO

Mag. Dejan Židan je kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravil skrajšan mandat v Pahorjevi vladi, na državnozborskih volitvah leta 2011 pa je bil izvoljen za poslanca. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je prevzel tako, da je zapustil poslansko klop, kot poslanec pa je delal v DZ predvsem na kmetijskem in okoljskem področju. Poklicna pot mag. Dejana Židana je povezana z veterinarstvom in kmetijstvom. Med drugim je bil predsednik uprave Skupine Panvita. Junija 2007 mu je senat Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru podelil naziv gostujoči strokov- njak Fakultete za kmetijstvo.

Mag. Dejan Židan je na MKO takoj po imenovanju že opravil nekatere kadrovske zamenjave. Pomembno je, da je na mesto državne sekretarka za okolje, ki je bilo nekaj časa nezasedeno, Vlada RS imenovala mag.

Andrejo Jerina.

UltiMat iz BrUslja zaraDi ODpaDnih gUM

Bruselj je Slovenijo ponovno opomnil, da mora odstraniti odpadne gume iz gramo- zne jame v Lovrencu na Dravskem polju v občini Kidričevo. Takšno odlaganje odpadkov evropska zakonodaja prepoveduje. Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko Evropska komisija zadevo preda Sodišču EU. Odlaganje gum je prepo- vedano zaradi njihove visoke vnetljivosti.

V gramozni jami na Kidričevem je 107.060 kubičnih metrov celih gum ali gum v kosih.

V jami sta izbruhnila že dva velika požara.

V bližini jame je ena največjih zalog pitne vode v državi.

(6)

april 2013

77 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

vaPur zložljiva anti-Flaška

0,5 l zložljiva »anti-flaška« ameriškega podjetja Vapur je približno 87 % lažja od običajne trde steklenice. Je tanka, fleksibilna in zahteva manj energije tako pri proizvodnji kot tudi transportu. primerna je za večkratno uporabo, saj se prilagodi vsebini tekočine v njej, ko pa je prazna, jo enostavno zvijemo in spravimo. Lahko jo tudi zamrznemo za ledeni napitek ali obkladek, jo popišemo z vodoodpornim flomastrom in čistimo v pomivalnem stroju.

plastenka ima priročno sponko (karabin) za pritrjevanje na nahrbtnik, torbo, pas, kolo ali voziček. trojni ovitek preprečuje, da bi se izdelek, narejen iz

plastike, ki ne vsebuje škodljive kemikalije BpA, predrl ali poškodoval. notranja plast je izdelana iz polietilena, odobrenega s strani FdA, ki je nato vezan na dve plasti najlona za moč in vzdržljivost. notranji del je odporne na madeže in ne zadrži okusa, kar pomeni, da se plastenka ne navzame vonja pijače, zato je še posebej primerna za večkratno uporabo.

sPoročilo je v steklenici

Hotel sava rogaška je v svoji ponudbi pogrešal reprezentativno tržno znamko namizne ustekleničene vode, ki bi jo lahko ponudil svojim gostom. Glede na izkušnje in naravne danosti krajinskega parka Boč v neposredni bližini so se tako odločili, da sami razvijejo tržno znamko ustekleničene vode, namenjene gostincem in hotelirjem.

Voda namizo že zaradi neokrnjenega vira velja za zelo kakovostno vodo, njena

kakovost pa se ohranja tudi s polnjenjem v 0,25 l in 0,75 l

stekleno embalažo, ki bolje ohranja svežino, poleg

tega pa v vodo ne prenaša bakterij, kot se lahko dogaja

pri nekaterih pet plastenkah.

tržna znamka vode namizo s svojo kakovostjo, zgovornim imenom,

dovršeno oblikovano steklenico in odločno

ekološko noto uspešno konkurira uveljavljenim znamkam.

absorberji kisika v živiliH

multisorb technologies, vodilno svetovno podjetje na področju razvoja tehonolgij aktivne (pametne) embalaže, razvija posebne blazinice, napolnjene z železovim prahom, ki živilo ščitijo pred vdorom svetlobe in zraka ter zagotavljajo mehansko zaščito pred zunanjim okoljem. Blazinice ali vrečke vežejo nase kisik, ki je glavni krivec za to, da se hrana kvari. Železo upočasni oksidacijo in razkroj, zato živilo ostane dlje časa sveže. pri tem se ohranijo prvotni okus, barva in vse ostale značilnosti živila.

nemški Fraunhoferjev inštitut je s snovmi, ki vpijajo kisik, napolnil tudi plastenke za sok, ki je še posebej hitro pokvarljiv zaradi prevelikih količin kisika.

Pokrovček, ki sPreMinja barvo

Avstralsko podjetje smart Lid systems je razvilo smartLid plastični pokrovček, ki glede na temperaturo pijače v lončku spreminja svojo barvo. s tem uporabnika opozarja, kdaj je pijača vroča. ko se pijača ohladi, pokrovček dobi svojo prvotno barvo. »Bistvo naše tehnologije spreminjanja barv je v tem, da posebna snov, ki smo jo dodali plastičnemu pokrovčku, na temperaturo pijače v lončku reagira na način, da se iz prvotne temno rjave barve postopoma spremeni v svetlo rdečo, ko temperatura preseže 48 ˚C. to je standardna opcija, v razvoju pa je tudi alternativna možnost, in sicer sprememba barve iz svetlo zelene v belo.

Gre za opozorilni znak vrhunsko izoliranih lončkov in patentiran indikator, ki kaže na

zelena Knjiga O ravnanjU z ODpaDKi iz plastičnih Mas

V začetku marca 2013 je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik objavil Zeleno knjigo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas v EU. Evropska komisija želi s tem dokumentom začeti razpravo o tem, kako poskrbeti, da bodo plastični izdelki v celo- tnem življenjskem krogu bolj trajnostni, in kako zmanjšati vpliv odpadkov iz plastič- nih mas na okolje. Zelena knjiga poudarja vlogo, ki jo imajo plastične mase v mnogih industrijskih postopkih in aplikacijah ter pri potencialni gospodarski koristi zaradi višje stopnje recikliranja. Recikliranje pla- stičnih odpadkov lahko postane alternativa uporabi še neizkoriščenih virov. Za to so potrebni boljši okvirni pogoji za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in inovacije.

Preprečevanje nastajanja plastičnih odpadkov in recikliranje tovrstnih odpadkov je zato potrebno upoštevati že pri oblikovanju izdelkov iz plastičnih mas. V Zeleni knjigi Evropska komisija poziva zainteresirane strani, da prispevajo svoje stališče o tem, ali in kako bi bilo potrebno prilagoditi ob- stoječo zakonodajo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas in kako spodbuditi njihovo ponovno uporabo, recikliranje in predelavo namesto odlaganja. Zbirali bodo mnenja o učinkovitosti uresničenih ciljev glede recikliranja o potrebi po spodbujanju biološko razgradljive plastike ter o predlogih, kako izboljšati sestavo plastičnih materialov za izboljšanje možnosti recikliranja. Vprašanje je tudi, kako zmanjšati delež odpadkov, ki onesnažujejo morje. Posvetovanje vsebuje 26 vprašanj in traja do 7. junija letos.

Rezultati bodo vključeni v politične ukrepe za leto 2014 kot del širšega pregleda politike o ravnanju z odpadki. Pregled se bo osredo- točil na uresničevanje ciljev pri predelavi in odlaganju odpadkov.

na MKO razrešena tUDi BarBara avčin trŽan

Nova vlada RS je pohitela z nekaterimi kadrovskimi rešitvami na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ob novem ministru, to je mag. Dejan Židan, je najpomembnejša mesta zasedla skoraj povsem nova ekipa.

Nova državna sekretarka za okolje, mesto je bilo nekaj časa prazno, nato pa je moral okoljsko področje pokrivati ob kmetijskem državni sekretar Branko Ravnik, je postala Andreja Jerina. Andreja Jerina ni novo ime v slovenski politiki. V Pahorjevi vladi

(7)

april 2013

77 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

to, ali je pokrov pravilno oz. varno pritrjen.

ta tehnologija preprečuje tudi prehitro ohladitev pijače, kar je posebna dodana vrednost zlati za »to-go« pijače,« je pojasnil direktor podjetja nick Bayss.

Mineralna voDa v Pločevinki

Vichy Catalán, vodilni španski proizvajalec naravnih mineralnih vod, v novi

aluminijasti embalaži proizvajalca Ball packaging europe ponuja mineralne vode Vichy Catalán Limón in Vichy Catalán Genuina. s pločevinkami, ki so standardne velikosti (0,33 l), podjetje targetira predvsem potrošnike z zdravim načinom življenja. “pločevinke imajo imidž hladne prostočasne embalažne izbire in tradicionalnim blagovnim znamkam (s sodobno embalažo) pomagajo doseči različne cilje skupine potrošnikov, zlasti mlajše potrošnike,” pojasnjuje myriam Galmés, vodja prodaje v Ball packaging europe za španski, portugalski in italijanski trg.

eMbalaža, ki

sPoroča koncePt

»oD vil Do vilic«

na množičnih trgih je zelo razširjen trend povpraševanja potrošnikov po sveži, lokalno pridelani hrani, za kar se uporablja izraz »farm to fork« (od vil do vilic). s tem namenom nekateri proizvajalci za tovrstne izdelke ponujajo posebne embalaže, ki poudarjajo najvišjo kakovost izdelkov in njihov avtentični izvor. potrošniki so namreč vse bolj zaskrbljeni glede izvora kupljenih izdelkov, zato potrebujejo natančne informacije o tem, s katerega kraja ali kmetije prihaja določeno živilo, katere sestavine izdelek vsebuje in kakšen je postopek pridelave. Še posebej previdni so kupci pri izbiri zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov in mesa, ki so praviloma višje kakovosti, če so pridelana na kakšni od ekoloških kmetij. dober primer embalaže, ki komunicira kakovost in avtentičnost proizvoda, je nova embalaža mleka ronnybrook Farm.

eMbalaža PriHoDnosti se ne Proizvaja,

aMPak raste

Znano je, da postopki recikliranja zahtevajo veliko količino energije in da povzročajo nastanek nižje kakovostnih materialov.

namesto, da se porabljajo velike vsote denarja za razvoj energetsko učinovitih načinov recikliranja, bi potrebovali sisteme, ki ne potrebujejo strojev, ne porabljajo energije in ne proizvajajo odpadkov. V ameriškem podjetju ecovative temu pravijo

»naravni sistem recikliranja«, ki temelji na proizvodnji obnovljivih materialov, zraslih s pomočjo glivic. te snovi so zelo hitro »obnovljive«, saj zrastejo v približno enem tednu in lahko nadomestijo različne vrste materialov, zlasti stiropor, plastiko in lesene (iverne) materiale, ki so narejeni iz okolju in zdravju škodljivega kancerogenega formaldehida. Vsi materiali podjetja ecovative so 100 % obnovljivi, primarno pridobljeni iz kmetijskih stranskih proizvodov, zato so primerni tudi za kompostiranje.

je uspešno skrbela za evropske zadeve in razvoj, med drugim pa je z Brusljem vodila pogajanja za sklenitev skoraj 30 finančnih memorandumov. Delala je tudi kot vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču.

Razrešili so tudi Barbaro Avčin Tržan na mestu vršilke dolžnosti direktorata za okolje. Njene naloge, ki jih ni malo, je prevzel Branko Ravnik. Po nekaterih informa- cijah pa naj bi se Branko Ravnik vrnil na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, in sicer kot direktor.

Dr. Boštjan Petelinc, ki je v Pahorjevi vladi delal v generalnem sekretariatu, je na MKO zamenjal Leona Behina na mestu direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.

OD BiOplastiKe DO BiOrafinerij

Kemijski inštitut, vodilni partner mednaro- dnega projekta PLASTiCe, je v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo polimerov UVŠTP) v prostorih Mladinskega kulturne- ga centra v Slovenj Gradcu pripravil seminar o bioplastiki, možni uporabi obnovljivih virov za njeno proizvodnjo in o konceptu biorafinerij.

Po predstavitvi projekta PLASTiCE je dr. Andrej Kržan, koordinator projekta Plastice, predaval o plastiki iz obnovljivih virov (bioosnovana plastika). Poudaril je, da termin bioplastika ni enoznačen, saj po- kriva plastiko, ki je biorazgradljiva in/ali iz obnovljivih virov, v primerjavi s tradicio- nalno plastiko pa prinaša nekaj pomembnih prednosti. Nekatere izmed njih so uporaba biomase – obnovljivih virov, kot vhodne surovine za izdelavo polimerov in plastike in je tako posledično zmanjšana uporaba fosilnih virov, povečana je sposobnost organskega recikliranja (kompostiranje) in hkrati se plastika vključuje v naravne snovne tokove (iz biomase do plastike, komposta in nazaj v biomaso), kar pripomore k bolj ekološkemu ravnanju.

V iskanju večje trajnosti se je razvoj plastike začel vračati tudi k svojim koreninam: vsi prvi umetni polimerni materiali so bili narejeni na osnovi obnovljivih virov. Danes so na voljo številne moderne vrste bioplastike narejene iz obnovljivih virov, ki se relativno hitro uveljavljajo v uporabi. Širi se nabor obnovljivih virov, ki jih je mogoče uporabiti kot osnovo za proizvodnjo materialov. Zaradi zavedanja o omejenem obsegu današnjih rešitev, ki izkoriščajo prehranske vire, se pospešeno razvija uporaba obnovljivih virov druge generacije (npr. les, slama, odpadki).

(8)

P o lo ža j P a n o g e

april 2013 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 8 77

pred kratkim je embalažno podjetje k.m.k BoX prejelo priznanje primorske regije za gospodarske dosežke. Čeprav je proizvodni program tega podjetja raznovrsten, začne se pri transportni embalaži, kjer povpraševanje še vedno raste, Valter krmac, solastnik in komercialni direktor podjetja, pravi, da je proizvodnja vendarle že specializirana.

pri tem misli predvsem na embalažo, v kateri kombinirajo svoj material kartonplast z drugimi materiali, na primer s tekstilom. Še več – v podjetju se razvojno usmerjajo v inženiring. Letos sicer pričakujejo 15-odstotno rast, čeprav je trg nepredvidljiv, prisegajo pa na konkurenčno prednost v materialu in hitri odzivnosti od ideje do vzorca.

jože volfand

poLoŽAJ pAnoGe

Ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej

je letos trg živahnejši v primerjavi z lanskim?

Kakšni so vaši poslovni načrti za leto 2013?

V prvih mesecih letošnjega leta je bila rast enaka kot leta 2012, se pravi do 15-odstotna.

Težko napovedujemo, kako bo letos, saj so razmere še bolj nejasne kot lani. Naš načrt je še bolj ambiciozen kot doslej, saj smo v strategijo podjetja zapisali, da moramo na nova podro- čja, kjer vidimo možnost izjemne rasti, kako uspešni bomo, pa je odvisno samo od nas. O številkah ne bi govoril, še zlasti ne o dobičku, ki je za naše podjetje drugotnega pomena. Za nas imajo prednostno vlogo zadovoljstvo delavcev in nova delovna mesta z mladimi kreativnimi ljudmi.

vaš proizvodno-prodajni program je raznovr- sten. za katere vrste izdelkov je največ povpra- ševanja in kje so vaše konkurenčne prednosti?

Naš proizvodni program je res raznovrsten.

V programu imamo transportno embalažo, ki jo delimo na zložljivo in nezložljivo, embalažo za končne izdelke, vgradne elemente, protiko- rozijsko zaščito, izdelke za široko potrošnjo in izdelke za marketinške storitve. Naša prednost sta material in hitra odzivnost. Od ideje do

vzorca ne sme miniti več kot 24 ur, izjemoma 48 ur. Vzdražljivost, ki jo ponuja naša embala- ža, upravičuje začetni strošek, ki je lahko višji.

Program transportne embalaže še vedno raste kljub veliki konkurenci, ki jo imamo predvsem na nemškem trgu. Odzivni čas in hitre rešitve so prednost, ki jo želimo kar najbolj izkoristiti.

Manjša embalažna podjetja iščejo na trgu pri- ložnost s specializacijo. ali je vaš cilj, da do leta 2016 razvijete prepoznavno embalažo iz kartonplasta kot evropsko blagovno znamko, del vaše specializirane poslovne usmeritve?

Že zdaj lahko govorimo o specializaciji. Za nekatere naše kupce izdelujemo embalažo, ki jo težko dobite na trgu. Govorimo o kombi- naciji našega materiala kartonplasta z drugimi materiali, kot sta tekstil in penjeni PE.

Uporabljamo tudi razne dodatke, ki ustvarjajo materiale za posebno uporabo, kadar karton

enoslojni polipropilen eplak

je uporaben predvsem za

komercialno embalažo.

(9)

april 2013

V al te r k rma c

www.zelenaslovenija.si Strokovni okoljski forum

Zelene Slovenije

trajnOsti razvOj je pot k zeleni sloveniji

9 77 EM b ALA žA

ni primeren. Govoriti o blagovni znamki je težko, lahko pa govorimo o prepoznavnosti našega podjetja, ki želi postati referenčno v embaliranju za zahtevne kupce. Naša poslov- na usmeritev je inženiring – kupcu svetovati, ponuditi in izdelati najboljšo embalažo za njegov proizvod.

Med materiali, ki jih uporabljate za izdelke in embalažo, izpostavljate enoslojni polipropilen ali eplaK. v čem sta prednost in posebnost tega materiala? za kakšen izdelek je najbolj uporaben?

Enoslojni polipropilen Eplak je uporaben predvsem za komercialno embalažo. V transportni embalaži se uporablja samo kot dopolnilni ele- ment pri sestavljeni embalaži, kot so separator- ji. Veliko ga potrebuje farmacevtska industrija.

Prednosti tega materiala so kompaktnost in gibljivost za obdelavo ter uporabnost pri komercialni embalaži in papirotehniki.

Med vašimi naročniki so podjetja iz različnih panog. Kakšne zahteve so pri proizvodnji embalaže najpogostejše? so poudarjene predvsem racionalizacija, zmanjševanje stro- škov, osnovna funkcija embalaže ali recikla- bilnost materiala, življenjski ciklus izdelka in oblikovanje?

Vse navedeno velja. Če začnemo z racionali- zacijo, je naš material idealen nadomestek za embalažo, ki je večkrat uporabna, hkrati pa preprosta in varčna za povratni transport.

Zato je zložljivost zelo velika prednost emba- laže in pomemben dejavnik pri ponudbi, saj nam zmanjšuje stroške transporta in skladi- ščenja. Reciklabilost je nujna in naše podjetje v popolnosti upošteva načelo treh R (reduce, reuse, recycle). Videz embalaže je pomemben z vidika uporabnosti, saj lahko na primer z raz- ličnimi barvami embalaže ločujemo izdelke, razvrščanje in prepoznavanje izdelkov pa sta veliko lažja.

na katere svoje izdelke ste najbolj ponosni, saj v poslovni filozofiji stavite na inovativnost?

Ponosni smo na vsak svoj izdelek, ki odgovarja zahtevam naših kupcev. Vsak izdelek zahteva celosten pristop, da lahko zadovolji zahtevam dobre embalaže. Oskarja za embalažo smo dobili za sestavljeno zložljivo satovje, na kar smo seveda ponosni, želim pa poudariti, da je vsako novo naročilo za nas izziv. Eden naših zahtevnejših kupcev je tudi Hela. Embalaža, ki jo izdelujemo za to podjetje, meji že na unikate.

Lahko trdimo, da je naše podjetje specializi- ramo za unikatno embalažo. Strojno opremo imamo prilagojeno za en kos ali deset tisoč kosov.

Kolikšen delež v realizaciji predstavlja proi- zvodnja in koliko trgovina? Kaj je v ospredju v trgovinski ponudbi?

Načelno se ukvarjamo s proizvodnjo. Trgovina je naš bodoči izziv. Razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini. Veliko stavimo na to tržno nišo. Videli bomo, koliko bomo uspešni. Izdelki so oblikovno in cenovno zelo zanimivi.

svoje poslanstvo na trgu opredeljujete kot kreacijo novih dimenzij plastike na okolju prijazen način. na kaj pri tem mislite?

Plastika je veljala za material, ki onesnažuje prostor, okolico in naravo. Material, ki sicer spada k plastiki in o katerem takoj pomislimo na onesnaževanje, ponuja povsem drug način razumevanja plastike. Polipropilen je razgra- dljiv in zelo pomembno je njegovo enostavno recikliranje, ker ne zahteva veliko energije ali dodatkov. Zato lahko rečemo, da je plastika okolju prijazna. Tudi z ekonomskega stališča je ta odpadek zelo iskan, saj dosega zanimivo ceno pri odkupu in ga tudi zato redko najdemo v naravi.

razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini

Kratko, zanimivo

ljUBljansKa snaga pODraŽila KOMUnalne stOritve

Ljubljanska Snaga je lani ustvarila 2,3 milijo- na evrov izgube. Z aprilom pa bodo uveljavili nove cene. Gospodinjstva bodo v povprečju mesečno plačevala za 1,03 € višje položnice.

Svet ustanoviteljev javnih podjetij je potrdil elaborate in predlagane cene storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obde- lave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Druga javna ljubljanska podjetja so lani poslovala z dobič- kom. Tako Vodovod Kanalizacija, Energetika in TE-TOL. Izgubo so ustvarili tudi v Ljubljanskem potniškem prometu. Vodstvo Snage je dobilo od sveta ustanoviteljev zeleno luč, da kot ena od družbenikov pristopi k sou- stanovitvi nove skupne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jo bo skupaj ustanovilo devet izvajalcev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Ljubljanska Snaga zaradi dobro organizira- nega ločenega zbiranja odpadkov povečuje zbrane količine embalaže, močno pa znižuje količino odloženih odpadkov.

na hrvašKeM pOl KUne za vsaK BelUš

Javno podjetje Hrvaške šume je napovedalo, da bodo zaračunali pol kune (6,6 centa) za vsak beluš, ki ga bo kdo nabral v njihovih gozdovih. Hrvaško ministrstvo za okolje pa je sporočilo, da za nabiranje do treh kilogramov vijolic, zvončkov in ostalih pomladanskih cvetlic dnevno za osebne potrebe ni potrebno posebno dovoljenje.

Na ministrstvu so dodali, da so vijolice in zvončki ter še nekatere druge praprotnice in cvetnice zaščitene rastline, vendar niso ogrožene, zato so dovolili nabiranje omejene količine znanilcev pomladi in tudi njihovo omejeno prodajo na tržnicah.

Državljani lahko brez dovoljenja pristojnega ministrstva na državnem ozemlju naberejo tudi do dva kilograma gob na gospodinjstvo dnevno oziroma deset dekagramov tartufov.

Za kršitelje zakona so predvidene kazni do 30.000 kun (4000 evrov), za pravne osebe pa celo do 200.000 kun (27.000 evrov). S kaznimi želijo delovati tudi preventivno in izobraževalno, da državljani ne bi prekomer- no nabirali rož in drugih sadov narave.

(10)

Ko v in s K a em b a la ža

april 2013 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 10 77

pločevinke za pijače so vse bolj priljubljena izbira za tiste, ki polnijo embalažo, še bolj pa za potrošnike. V letih 2011 in 2012 je evropski trg povečal rast prodaje pločevink zlasti za brezalkoholne pijače in pivo.

potrošnikom pločevinka daje pridih trendovske embalaže, ki pijačo ohranja svežo in hladno. poleg tega, da so pločevinke najbolj recikliran material, je njihova bistvena prednost priročnost ter neomejena možnost oblik in grafik, s katerimi se dosega največji vizualni učinek pri promociji blagovnih znamk.

Zadnje letno poročilo BCme (european Can market report) poroča o nekaterih evropskih trendih, delovanju trga, vedenju potrošnikov in stopnji recikliranja kovinske embalaže.

lucija gornjak

koVinskA emBALAŽA

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

G

onilna sila rasti trga pločevink so proizvajalci in potrošniki. Polnilci vse pogosteje uporabljajo pločevinke predvsem zaradi svojih promocijskih in logističnih prednosti (prepro- sto skladiščenje in prevažanje), kupci pa so vse bolj pozorni tudi na okoljske koristi, ki jih prinaša visoka stopnja recikliranja pločevink in njihove ponovne uporabe. Pločevinka je edina vrsta embalaže, ki izdelek popolnoma ščiti pred mehanskimi vplivi in svetlobo, ne prepušča vode, plinov in pare ter je odporna proti mikro- organizmom. Če je pločevinka neprodušno zaprta, podaljšuje rok trajanja izdelka in omogoča ohranjanje vitaminov in hranilnih snovi brez konzervansov. Ker se okoli 30 % vse hrane po- kvari zaradi neustrezne embalaže, bi moral biti razvoj učinkovitejših tehnologij recikliranja aluminija prednostna naloga vseh evropskih in svetovnih vlad.

evropski trg

pločevink močan tudi v krizi

E

vropski trg pločevink je leta 2011 za 5 % povečal količino pošiljk in v primerjavi z letom 2010 z brezalkoholnimi pijačami napolnil za skoraj 7 % več pločevink. Prodaja pijač v pločevinkah kljub gospodarski

negotovosti še vedno raste in zadnje raziskave kažejo, da je leta 2012 bilo v Evropi

proizvedenih že več kot 59 milijard pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, kar pomeni 3,7-odstotno rast v primerjavi z letom 2011 oziroma milijardo dodatno proizvedenih pločevink. Rast pločevink je najočitnejša v državah vzhodne Evrope – v Avstriji in na Nizozemskem je količina pošiljk brezalkoholnih pijač v pločevinkah narasla s 15 % na 20 %, tako rast pa zaznavajo skoraj vse evropske države, tudi Velika Britanija, kjer je največji in najbolj zrel evropski trg in kjer se je količina teh pločevink povečala za več kot 6 %. V Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Poljskem in Madžarskem pa napovedujejo tudi povečano rast trga energijskih pijač v pločevinkah, kar je prav tako pomemben dejavnik rasti celotnega evropskega trga pločevink. Naraščajočo krivuljo rasti (pri- bližno 4-odstotno letno rast) ohranja tudi trg piva v pločevinkah, ki največjo rast dosega na balkanskem trgu (20 %), na Češkem in na Madžarskem (10 %).

Leta 2012 je bilo v evropi

proizvedenih več kot 59

milijard pločevink za pijače.

(11)

april 2013 Brezalkoholne pijače Pivo

0 10

2007 24 26

25 28

24 27

26 28

28 29 50

53

51

54

57

2008 2009 2010 2011

20 30 40 50 60

Prikaz količine proizvodnje pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, 2007–2011

11 77 EM b ALA žA

E

den izmed vodilnih evropskih proizvajalcev pločevink Ball Packaging Europe je napo- vedal, da bo v tem letu (samo v srbski tovarni) izdelal 1,5 milijarde pločevink ter da bo začel izvažati tudi v Libijo. Od skupno 1,3 milijarde pločevink, kolikor so jih izdelali leta 2012, jih je bilo 85 odstotkov namenjenih za izvoz, ki se je v primerjavi z letom 2011 povečal za približno 40 odstotkov.

»L

ansko leto je bilo prvo, ko smo izdelali več kot milijardo pločevink, leta 2013 pa zahvaljujoč novim trgom pričakujemo še nadaljnjo rast proizvodnje,” je izjavil direktor beograjske tovarne David Banjai.

P

oročilo BCME še navaja, da je bila rast proizvodnje pločevink za pijače v prvem četrtletju leta 2012 povezana z dodatno proizvodnjo v okviru priprav na evropsko nogo- metno prvenstvo in poletne olimpijske igre.

Pločevinke brezalkoholnih pijač in piva sicer presegajo druge vrste embalaže in svoj tržni delež v večini evropskih držav še povečujejo.

premik k

alternativnim vrstam pijač v pločevinkah

N

a sektor pijač pomembno vplivajo tudi globalni trendi potrošnje zdravju pri- jaznih izdelkov. Tržne raziskave podjetja Euromonitor International so pokazale padec potrošnje gaziranih pijač ob hkratnem pove- čanju potrošnje alternativnih pijač – raziskava do leta 2015 napoveduje 15- do 18-odstotno rast potrošnje negaziranih pijač, ki jih tra- dicionalno ne povezujemo s pločevinkami (čaj, kava, vino, sadni in zelenjavni sokovi, voda, koktajli, nekateri mlečni napitki idr.).

Ta podatek je lahko koristen za nekatere la- stnike blagovnih znamk, ki že razmišljajo o razvoju alternativnih vrst embalaže za svoje izdelke. Nestlé in Unilever sta za svoji blagovni znamki Nestea in Lipton Ice Tea že dala na trg ledeni čaj v pločevinkah, Arla Foods pa za danski trg proizvaja čokoladno mleko v 0,33-litrskih pločevinkah, ki jih izvaža na trge severne Nemčije, Norveške in Islandije.

Zanimiv primer so tudi kavni pripravki Illy, polnjeni v tanke 200-mililitrske pločevinke.

Poznavalci tržnih blagovnih znamk pravijo, da je na vseh trgih število regionalnih in manjših blagovnih znamk v kategoriji ledenih čajev precej nestabilno, saj je trg zelo fragmentiran.

Pri manjših tržnih znamkah, kjer ima ključno prodajno vlogo predvsem embalaža, so zato zelo učinkovite novosti ali razvoj drugačnih, neobičajnih embalažnih rešitev, ki izdelek naredijo prepoznavnejši in bolj izstopajoč.

S svojimi inovativnimi oblikami, različnimi velikostmi in razširjeno ponudbo pijač so plo- čevinke ključen člen v embalažni industriji.

manj materiala, energije in

stroškov

Z

nano je, da je tri četrtine pločevink na- rejenih iz aluminija, četrtina pa iz jekle- ne pločevine. Pri proizvodnji pločevink je pomemben evropski trend, da proizvajalci drastično zmanjšujejo količino aluminija in jekla. V zadnjem desetletju so porabo aluminija zmanjšali za približno 10 %, kar pomeni okoli 20.000 ton aluminija v zadnjih dveh letih (50-mililitrska aluminijasta pločevinka danes tehta okoli 16 gramov, pločevinke iz jekla pa okoli 30 gramov). To hkrati pomeni tudi nižje transportne stroške in manjše ko- ličine emisij CO2.

P

ivovarno Laško s pločevinkami oskrbu- jejo trije vodilni evropski proizvajalci kovinske embalaže – Rexam Avstrija, Ball Packaging Europe Beograd in poljski Can-Pack S.A. Podjetje Eta, d. d., pa za konzerviranje živil uporablja pretežno pločevinke ameri- škega multinacionalnega proizvajalca Silgan Holdings, ki je prek podjetja Saturnus Vogel

& Noot postal lastnik nekdanjega največjega slovenskega proizvajalca kovinske embalaže Saturnus Embalaža. Silgan ima del svoje proizvodnje tudi v Ljubljani, pod okriljem tega koncerna pa je sicer 83 podjetij v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Aziji, med največji- mi strankami pa so med drugim tudi L'oreal, Kraft Foods, Johnson & Johnson, Heinz Group, Nestle, PepsiCo, Coca-Cola, Procter &

Gamble in Unilever.

P

^odjetjemaBall Packaging Europe in Rexam PLC smo postavili sledeča vprašanja:

1. Kakšni so razvojni trendi kovinske em- balažne industrije?

2. Lahko potrdite podatke zadnjih razi- skav, ki kažejo, da kljub krizi evropski trg pločevink raste in da je kovinska embalaža vse bolj priljubljena?

3. Kako zadovoljujete potrebe vse zahtev- nejših potrošnikov? Kakšne inovacije razvijate?

4. Koliko je na trgu aluminijastih ploče- vink in koliko pločevink iz jekla? Imata ti dve kovini podobne lastnosti?

sylvia Blömker, vodja odnosov z javnostmi, Ball packaging europe:

1.

Pri naših kupcih po vsem svetu smo opazili večji interes za embalažo nestandardnih velikosti. Podjetje Ball zagotavlja največji portfelj pločevink v Severni Ameriki, kjer ponuja 20 različnih velikosti in tudi posebne embalaže Alumi-Tek® za različne trgeizdel- kov, kot so kava, sokovi, energijske pijače, čaji, vode, gazirane brezalkoholne pijače, vino in pivo. Tudi v Evropi Ball ponuja zelo raznolike embalaže in proizvaja 13 različnih velikosti pločevink. Nove, različne vrste embalažnih velikosti pritegnejo pozornost potrošnika in pomagajo našim strankam repozicionirati svoje blagovne znamke.

2.

Popolnoma se strinjamo, da so pločevinke vedno bolj priljubljene, še zlasti med mlaj- šimi potrošniki. Kljub vsesplošni krizi zadnji podatki kažejo povečanje števila pločevink

kovinska embalaža

predstavlja približno 25 %

vseh zbranih odpadkov v

obcestnih koših.

(12)

april 2013 foto: arhiv podjetja

Ja ne z p er či č

m ar ko d ro bn ič

s ylv ia B lö m ke r

m ar k B un ke r

EM b ALA žA 12 77

koVinskA emBALAŽA

za pijače v Evropi, kar potrjuje dejstvo, da so s svojo odpornostjo pločevinke močan člen na večini evropskih in svetovnih trgov.

Pločevinke so zaradi preprostega postopka polnjenja, logističnih prednosti (odpornost, trdnost, prostorninska učinkovitost idr.) in neskončnih možnosti za recikliranje zelo priljubljena embalažna izbira zlasti za polnjenje piva, brezalkoholnih pijač in energetskih napitkov. Stalne izboljšave pri recikliranju v Evropi potrjujejo, da so se potrošniki pozitivno odzvali na indu- strijske programe, ki spodbujajo kulturo recikliranja.

3.

Z naraščajočo diferenciacijo življenjskega sloga in želja potrošnikov velja pločevinka za pijače kot zelo fleksibilna, saj se lahko prilagodi vsaki blagovni znamki in njeni ciljni skupini potrošnikov. S strateškega vidika želimo z izdelki prodreti na nove, hitrorastoče tržne segmente, zato so inovacije, ki jih razvijamo v lastnem Tehničnem centru (raziskave in razvoj za pločevinke

pijač v Nemčiji), v tem času zelo pomemb- ne. Naši razvojni in raziskovalni projekti za nadaljnje prilagajanje oblik pločevink so razdeljeni na tri področja: razvoj različnih (novih) velikosti pločevink, razvoj grafičnih (dekorativnih) elementov in razvoj različnih načinov zatesnitve (zapiranja) in odpiranje pločevink. Poudarjamo zlasti razvoj novih, bolj praktičnih in varnih načinov odpiranja pločevink, ki potrošnikom velikokrat predstavljajo težavo. Razvijamo tudi edinstvene embalažne rešitve, kot je npr. napredna tehnologija tiskanja posebnih nalepk za pločevinke vina z zaščiteno kakovostjo.

4.

Na trgu je približno 70 % aluminijastih pločevink in 30 % pločevink iz jekla. Ball Packaging Europe je vselej ponujal obe vrsti pločevink in zagotavljali jih bomo tudi v prihodnje. Kovini imata sicer podobne prednosti (dobra zaščita izdelka pred vdorom svetlobe in kisika, odpornost idr.) in omogočata popolno recikliranje, ne da bi se pri tem izgubila kakovost, kar pomeni, da se lahko reciklirana kovina vedno znova uporabi za izdelavo novih pločevink ali drugih visokokakovostnih izdelkov.

Mark Bunker, vodja komunikacij za evropski trg pijač v pločevinkah, rexam Beverage Can

1.

Gotovo je eden izmed pomembnih trendov rast trga energijskih pijač v pločevinkah, kjer je Rexam v dobrem položaju. Drugo po- dročje razvoja je inovativno pakiranje pijač, ki od leta 2011 beleži hitro rast prodaje,

zlasti na nemškem trgu. Blagovne znamke v tem sektorju pospešeno vlagajo v neobi- čajne, kreativne oblike pakiranja in opazili smo veliko zanimanje za naše inovativne aluminijaste steklenice FUSION, ki so zelo lahke, imajo prefinjen “premium” videz in omogočajo promocijo blagovnih znamk najvišjega razreda.

2.

Kljub gospodarski negotovosti v Evropi je bil v zadnjem času razvoj pločevink močan, panoga pa dovolj močna, da še vedno raste in povečuje svoj tržni delež. Pločevinke so za proizvajalce pijač in potrošnike priljubljene predvsem zaradi svoje uporabnosti, vendar pa je opaziti, da se sodobni potrošniki (vseh generacij) vedno bolj zavedajo tudi okoljske- ga odtisa izdelkov in njihove trajnosti, kar igra pomembno vlogo pri njihovi nakupni odločitvi. Aluminijasto pločevinko je namreč le v nekaj tednih mogoče reciklirati v novo, brez izgube kakovosti. To pomeni, da so pločevinke del neprekinjene zanke ponovne uporabe materiala ne le za proizvodnjo nove embalaže, ampak so lahko sčasoma tudi del npr. kakšne zgradbe ali letala.

Ker so se stroški surovin za proizvodnjo kovinske embalaže v zadnjem času precej povečali, ima Rexam kar nekaj močnih iniciativ in ukrepov na področju vitke proizvodnje, recikliranja in varčevanja z energijo, ki pomagajo odpraviti te narašča- joče stroške po vsej naši evropski dobavni verigi. Z uporabo najboljših praks na po- dročju upravljanja zračnega kompresorja, sistemov razsvetljave in senzorjev gibanja ter z uporabo prilagodljivih elektromotorjev smo bistveno zmanjšali porabo energije.

3.

Potrošniki vse bolj zahtevajo "ustrezne velikosti pločevink", kar širi portfelj posa- meznih blagovnih znamk. Rexam Beverage Can zato ponuja širok razpon velikosti embalaž – leta 2012 nas je po uspešnem lansiranju litrske pločevinke (King Can) na ruskem trgu povpraševanje po vmesni velikosti embalaže vodilo do tega, da smo kot prvi v Evropi lansirali 750 ml pločevin- ko. Pomembno je, da na naših natrpanih prodajnih policah ti dve neobičajni velikosti aluminijaste embalaže močno izstopata; z grafično dovršenostjo in nenavadnim dizaj- nom izstopa predvsem steklenica FUSION.

Opažamo tudi večje povpraševanje po naših posebnih oblogah za pločevinke (mat ali sijaj obloga, obloga z reliefnim učinkom, svetleča v temi idr.). Široka paleta možnosti lastni- kom blagovnih znamk omogoča ustvarjanje interaktivnega občutka do njihovih emba- laž. Ena izmed inovacij na tem področju je tudi termokromno črnilo, ki potrošniku omogoča optimalno temperaturo pijače za pitje. Razvoj tovrstnih interaktivnih obli- kovalskih elementov povečuje zvestobo blagovnim znamkam.

Zanimivo je, kako nove tehnologije spremi- njajo načine interakcije kupcev z blagovnimi znamkami med postopkom nakupa – tradi- cionalna ločnica med online in offline pred- stavitvijo izdelka je zaradi pojava digitalnih embalažnih tehnologij vse bolj zabrisana, zato nadaljujemo z razvojem QR kod in drugih tehnologij, ki spodbujajo dinamičnost in interaktivnost potrošniške izkušnje.

4.

Aluminijaste pločevinke so za pijače vsestranska rešitev, zato so priljubljena oblika embalaže zlasti za proizvajalce pijač.

Čeprav se v nekaterih evropskih državah uporabljata oba materiala, je aluminij še vedno najbolj priljubljen material za proizvodnjo pločevink.

Slovenski proizvajalec aluminijastih tub Lajovic Tuba embalaža, d. o. o., je odgovoril na vprašanja o tehnoloških in okoljskih vidikih proizvodnje kovinske embalaže v Sloveniji:

1. Katere so bistvene značilnosti razvoja in proizvodnje kovinske embalaže?

na trgu je približno 70 %

aluminijastih pločevink in

30 % pločevink iz jekla.

(13)

april 2013

13 77 EM b ALA žA

2. So v Sloveniji zadostne količine materi- ala za kovinsko embalažo (bela pločevi- na, aluminij idr.) ali morate večino tovr- stnega embalažnega materiala uvažati?

3. So kakšne posebne zahteve glede upo- rabljenih materialov (tehnološki in okoljski vidik)?

4. Drži trditev, da se v zadnjem času zaradi višje cene aluminija kot surovine na trgu pojavlja vse več železnih pločevink oz.

pločevink iz jekla?

janez perčič, direktor lajovic tuba embalaža, d. o. o.

1.

Težko ocenjujemo, kakšen je trend pri proizvodnji kovinske embalaže, verjetno pa sledi trendu proizvodnje tub, kjer je zaznati rahlo povečanje povpraševanja. Če se ome- jimo samo na aluminijaste tube, potreba na svetovnih trgih ne raste, prej nasprotno – pričakuje se povečanje povpraševanja po laminatnih in plastičnih tubah. Treba je po- vedati še, da aluminijaste tube predstavljajo 41 % potreb, laminatne in plastične pa 29 % potreb po tovrstni embalaži.

2.

V Sloveniji in tudi nasploh v Evropi so zadostne količine materiala, potrebnega

za proizvodnjo embalaže. Vse potrebne ko- ličine aluminija kupujemo samo v Sloveniji.

3.

Za proizvodnjo aluminijastih tub uporabljamo čisti aluminij, za proizvodnjo aluminijaste tube pa je potrebno še kaj več kot samo aluminij, saj je treba upoštevati tudi vsebino, ki jo zapakiramo v tako embalažo.

Gre za zaščito vsebine in porabnika, zato je izbira materialov še kako pomembna: 43 % proizvedenih tub se uporabi za kozmetične izdelke, 22 % za potrebe zobnih past, 22 % za farmacijo, 9 % pa za prehrambne izdelke.

4.

Tega podatka nismo zasledili, opažamo pa, da obstaja povezava med prodajno ceno končnega proizvoda in cenovnega deleža embalaže v proizvodu. Drži, da se aluminijasta embalaža uporablja v proizvo- dih višjega cenovnega razreda, ne opažamo pa prehajanj z aluminijaste na kovinsko embalažo.

»V embalažni industriji se porabi več kot 20 % proizvedenega aluminija in ta številka vztrajno narašča. Prav zaradi izjemnih preoblikovalnih možnosti, odličnih lastnosti glede življenjske dobe in možnosti neprestanega recikliranja je aluminij dobil predznak kovine prihodnosti,«

je povedal Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum, d. d. Na vprašanje, kakšen je trenutni položaj industrije aluminija, pa odgovarja: »Celotna industrija aluminija se v zadnjih letih srečuje z izrazito zaostrenimi go- spodarskimi razmerami. Upad borznih cen aluminija na eni strani in nesorazmerna rast cene električne energije na drugi narekujeta izzive, s katerimi se danes srečuje celotna evropska primarna industrija aluminija. Povpraševanje po aluminiju narašča, razmere za proizvodnjo aluminija pa so vsako leto težje. Talum izvozi več kot 80 % svojih proizvodov, kar ga uvršča na visoko mesto med slovenskimi izvozniki.

Leta 2012 smo ustvarili več kot 128 tisoč ton blagovne proizvodnje proizvodov iz aluminija, kar je za 11 % več kot leta 2011. Kljub povečanemu obsegu prodaje pa smo zaradi nekonkurenčnih razmer pri oskrbi Taluma z električno energijo poslovno leto 2012 končali z negativnim čistim poslovnim izidom v abso- lutni vrednosti 13 milijonov EUR.

viri:

http://www.packagingeurope.com/Magazine/index.html European Can Market Report 2011 (http://www.bcme.

org/)

Podjetje Eurobox d.o.o. izdeluje kartonsko embalažo in ima 25-letno tradicijo proizvodnje. V zadnjih letih smo dosegli veliko rast in postali prepoznavni tako na domačem kot tujem trgu. Z našimi 72 zaposlenimi izdelujemo transportno embalažo, izsekan program embalaže (vložke, vogalnike, posebne zloženke), daril- no embalažo z direktnim tiskom in kaširano embalažo, posebni segment izdelkov iz 7-slojnega materiala in kartonske palete.

Izdelavo embalaže prilagodimo zahtevam in željam kupca, optimiziramo uporabljene materiale in vašemu izdelku dodamo še večjo prepoznavnost. Na željo naročnika pripravimo tudi razvoj nove embalaže in poda- mo predloge za grafično podobo embalaže.

Naša konkurenčna prednost je v fleksibilnosti, naboru različnih vrst materiala, individualnem pristopu, mo- žnosti proizvodnje tako za velike kot tudi za male kupce, velikem obsegu znanja in v dejstvu, da z uspehom naših kupcev raste tudi naša prepoznavnost.

EUROBOX proizvodnja kartonske embalaže d.o.o. Podskrajnik 33 1380 Cerknica N.C. 01 7090 590 faks: 01 7090 599 www.eurobox.si info@eurobox.si

Promocija

(14)

Zeleno omreŽje

april 2013

77 14 OKOL jE

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Novice Zelenega

omrežja

Zeleno omrežje povezuje vse več trajnostno usmerjenih podjetij, občin, šol in drugih organizacij, ki s predstavitvami dobrih praks kažejo na svoje zelene dosežke, inovacije in prizadevanja. poleg rednega sodelovanja v reviji eoL in na spletni strani Zelena slovenija so člani Zelenega omrežja deležni številnih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene slovenije. pridružite se nam!

odpadna motorna in industrijska maziva vse bolj tržno blago in ne odpadek

Podjetje Saubermacher Slovenija, d.o.o., je leta 2005 od Agencije RS za okolje prejelo dovoljenje za zbiranje odpadnih motornih in industrijskih maziv. Skrb za odgovorno ravnanje do okolja nas je vodila, da smo dodatno dvignili zavest in tržno vrednost »surovini«, ki na trgu velja kot odpadek. Na osnovi opra- vljene vhodne kontrole smo se odločili zbirati motorna in industrijska maziva kvalitete A.

Da bi zagotovili ustrezno kvaliteto izrabljenih

olj, je bilo pri strankah potrebno spremeniti miselnost o slednjih kot odpadku, jih sezna- niti o pravilnem zbiranju in jim zagotoviti tehnične možnosti zbiranja (primerne zbirne posode). Potrebno je bilo poiskati pravi način za motivacijo strank za dosledno in pravilno zbiranje odpadnih olj, jim ponuditi možnost oddaje odpadnih olj pooblaščenim zbiralcem ter strankam prisluhniti in jim svetovati. V prihodnje tako naš namen ostaja ponuditi celoten paket ekoloških storitev in skrbno zagotavljati kakovostno okolje za življenje.

Saubermacher Slovenija, d.o.o.

www.saubermacher.si

Ugodni krediti eko sklada za okoljske naložbe občanov

Nov javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom ponuja 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje ele- ktrične energije iz obnovljivih virov energije, zamenjavam zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri

obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoe- nergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinj- skih aparatov energijskega razreda A+ ali višji, nakup vozil na električni ali hibridni pogon, zamenjava azbestne strešne kritine, nakup

hišnih kompostnikov, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, gradnja malih čistil- nih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Obrestna mera je tri- mesečni EURIBOR + 1,5 %, odplačilna doba je do 10 let. Posamični kredit lahko znaša od 1.500 do 20.000 evrov, za obsežnejše naložbe do 40.000 evrov.

Eko sklad, j.s.

www.ekosklad.si

Brošura o vozilih na stisnjen zemeljski plin (CnG)

Gospodarsko interesno zdru- ženje za distribu- cijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je pripravilo spletno brošuro

»Vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG)«.

Publikacija je priročno infor- mativno gradivo o prednostih upo-rabe vozil na CNG pogon za voznike osebnih

in gospodarskih vozil ter upravljavce vozne- ga parka v podjetjih in javnih ustanovah. V evropskih državah, kot so Italija, Avstrija in Nemčija, je na cestah prisotnih veliko število osebnih in gospodarskih vozil s pogonom na CNG. V Sloveniji je največ vozil na stisnjen zemeljski plin v uporabi v ljubljanskem potni- škem prometu. Prav tako na slovenskih cestah lahko zasledimo voznike osebnih vozil, ki so že prepoznali cenovne in okoljske prednosti CNG. V brošuri je več informacij o prednostih

(15)

Zeleno omreŽje

Prenovljena recepcija ob vstopu v poslovno stavbo. Avtor - Milan Lazarevič ^{april 2013}

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

77 OKOL jE 15

IZKORISTITE PREDNOSTI zelenega OMreŽja

• redno prejemajte specializirano revijo za trajnostni razvoj eoL,

• sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL,

• sodelujete z brezplačnimi

strokovnimi novicami na spletnem portalu www.zelenaslovenija.si,

• bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

P. S.: Za embalažno in logistično panogo smo razvili tudi embalažno in logistično omrežje. Več informacij na www.zelenaslovenija.si.

uporabe CNG v prometu, lastnostih goriva, o polnilnih mestih v Sloveniji ter sosednjih dr- žavah in primerih tovarniških modelov vozil, ki so dostopni na slovenskem trgu.

GIZ DZP, g.i.z.

www.zemeljski-plin.si

novi Linde viličarji z najčistejšo tehnologijo

EVO Linde viličarji z 2,5 do 5 tonske dvižne nosilnosti predstavljajo novo standardno opremo (4 – valjni motor s skupnim vodom, 2.000 cm³ prostornine in filter za trdne delce) najčistejše tehnologije. Zahvaljujoč tej tehnologiji viličarji v povprečju dosegajo zmanjšanje emisij za 69 % od predpisanih zakonskih omejitev. Linde H20 - H50 viličarji niso le bolj stroškovno učinkoviti, temveč so boljši tudi za okolje, saj viličarji pri visoki obremenjenosti prihranijo do 28 % goriva. Kot prvi na svetu imajo novi modeli znamke Linde funkcijo hitrega prilagajanja, ki samodejno zmanjša hitrost vozila pri vožnji v ovinek v skladu s krmilnim kotom in se tako zagotavlja dodatna zaščita varnosti za voznika viličarja.

Najčistejša tehnologija, večja energetska učin- kovitost, izboljšana ergonomija in varnost voznika so le ene izmed najpomembnejših značilnosti novih viličarjev, ki jih sicer odliku- je izjemna inovativnost, tehnična dovršenost, zanesljivost in produktivnost za opravljanje nenadomestljive funkcije v logistiki.

Linde viličar d.o.o.

www.linde-vilicar.si

praktično izobraževanje okoljevarstvenih

tehnikov

Pri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu v drugem in tretjem letniku programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbe- ništvo in varovanje okolja v Celju dijaki v podjetjih praktično preizkusijo svoje znanje, ki ga pridobijo v izobraževalnem procesu. Kljub temu, da lahko dijaku šola poišče primerno mesto za prakso, vsa leta opažamo, da si dijaki

zelo iznajdljivo najdejo prakso pri podjetjih, kjer se de-

jansko

ukvar- jajo z vsebina-

mi varovanja okolja in ostalimi vsebinami iz izobraževalnega procesa, kar je dobro za njihovo poglobitev praktičnega znanja. Dijaki tretjega letnika Tim Grešak, Janez Žolnir in Eva Grejan so svoje izkušnje o praktičnem delu v podjetjih Bio park Nivo, Mlekarna Celeia in Cinkarna Celje opisali kot zanimivo, poučno, tudi odgovorno. Pridobili so veliko koristnega znanja in se spoprijeli z delovnimi nalogami, povezanimi z varovanjem okolja posameznega podjetja. Njihovo delo je potekalo na terenu, kjer so jemali najrazličnejše vzorce, skrbeli za okolje, a tudi v laboratoriju, kjer so opravljali meritve.

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbe- ništvo in varovanje okolja

www.sc-celje.si/gr

si.mobil postavlja nove trende na področju delovnega okolja

Si.mobil bo po dveh letih aktivnega dela letos zaključil s prenovo poslovne stavbe. V novih prostorih bodo uporabljeni le materiali in oprema, ki dokazano pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih. Poudarek je na zelenih materialih zaradi primernosti za predelavo in recikliranje. Luči v novih prostorih bodo zagotavljale visoke energijske izkoristke. LED

svetila delujejo na podlagi detekcije svetlobe in gibanja, kar zmanjšuje porabo energije.

Osvetlitev prostorov bo zagotovljena z meh- kimi sencami brez bleščanja, v vseh svetilih uporabljene predstikalne naprave pa bodo zagotovile dolgo življenjsko dobo sijalk ter energetsko varčnost. Prihranek porabe energije v primerjavi z obstoječimi svetilkami bo približno 25 %. Talne obloge bodo dušile zvok in prispevale k manjšemu hrupu (do 20dB manj udarnega zvoka), stropne obloge pa bodo poskrbele za krajše odmevne čase in večjo zbranost zaposlenih. Za primer, stropne plošče vsebujejo 82 % recikliranega materiala in omogočajo petino prihranka pri stroških osvetljevanja ter opazno prispevajo k skupnim prihrankom električne energije v stavbi.

Si.mobil d.d.

www.simobil.si

(16)

V i s p r a šu jet e, mi ni st r st Vo o d g o Va r ja

april 2013

77 16 OKOL jE

V sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij in institucij. tokrat so bila v ospredju vprašanja o odlagališčih v severovzhodni sloveniji, o načrtih za termično obdelavo odpadkov v sloveniji in o morebitnih lokacijah ter o vplivih ekološkega kmetovanja.

občine morajo zagotoviti

infrastrukturo

Kaj bo z odlagališči v severovzhodni sloveniji?

v skladu z Operativnim programom odstra- njevanja odpadkov (Op BiO) iz marca 2008 za obdobje 2008 do 2013 je bila med drugimi opredeljena tudi regija podravje kot CerO prvega reda z odlagališčem v Ormožu. na podlagi tega določila so občine mariborskega in ormoškega območja leta 2008 začele pri- pravljati dokumente za oblikovanje regijskega projekta, po katerih bi v Ormožu na območju glinokopa hardek zgradili odlagališče in pre- delavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, v Mariboru pa objekt za obdelavo komunalnih odpadkov in energetsko izrabo gorljivih frakcij iz odpadkov. zato sta Mestna občina Maribor in občina Ormož že sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja »hardeška šuma«, ki naj bi zgradilo odlagališče in ga pozneje tudi upra- vljalo. Kakšna je zdaj usoda tega projekta? na severovzhodu slovenije namreč ni zadostnega deponijskega prostora in se preostanek od- padkov trenutno vozi na odlagališče leskovec.

Ker ima odlagališče dolgo obratovalno dobo, bi bilo verjetno smiselno v danem trenutku lokacije vseh dolgoročno delujočih odlagališč opredeliti tako, da ne bi prihajalo do preveli- kega »odpadkovnega turizma«.

Snaga, d. o. o., Maribor Odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov je obvezna občinska gospodarska javna služba za varstvo okolja.

Zato morajo občine zagotoviti tudi infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe. Glavna težava občin niso zaprta odlagališča, ampak v glavnem nezadovoljivi rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in nezadostna priprava za ponovno uporabo in recikliranje (nekaj občin že dosega dobre rezultate in odloži manj kot 20–30 % zbrane količine). Tak način je tudi ekonomsko najboljši za prebivalce.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO). V tem programu, ki je državni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki in ki ga morajo države članice EU sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za svoje celotno oze- mlje, so prikazani izsledki analize trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki.

Tu so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Izdelane so tudi ocene, ki bodo opora pri iz- vajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktive 1999/31/

ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

Predstavljena je tudi ocena potrebe po novih sistemih zbiranja, dograditvi dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke ter ostanke predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Operativni program je izdelan za obdobje do leta 2020 in zagotavlja dolgoročno samozadostnost Republike Slovenije pri obde- lavi komunalnih odpadkov.