Učni načrt

Učni načrt

Gimnazija

bioLoGija

Gimnazija

Učni načrt

obvezni predmet (140/175/280 Ur) izbirni predmet (35/70/140/175/210 Ur) matUra (150 + 35 Ur)

bioLoGija

Klasična, strokovna gimnazija

učni načrt BIOLOGIJA

Gimnazija; Klasična, strokovna gimnazija

Obvezni predmet (140/175/280 ur), izbirni predmet (35/70/140/175/210 ur), matura (150 + 35 ur) Predmetna komisija:

mag. Minka Vičar, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predsednica Bernarda Devetak, II. gimnazija Maribor, članica

Darinka Gilčvert Berdnik, Osnovna šola Pod Goro, Slovenske Konjice, Gimnazija Slovenske Konjice, članica Vanda Sobočan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, članica

mag. Aleš Sojar, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, član

dr. Jelka Strgar, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, članica dr. Barbara Vilhar, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, članica Anka Zupan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, članica

dr. Gregor Zupančič, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, članica Avtorji:

dr. Barbara Vilhar, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo dr. Gregor Zupančič, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo mag. Minka Vičar, Zavod Republike Slovenije za šolstvo

mag. Aleš Sojar, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana Bernarda Devetak, II. gimnazija Maribor

Sodelovali sta še Darinka Gilčvert Berdnik, Osnovna šola Pod Goro, Slovenske Konjice, Gimnazija Slovenske Konjice, in Vanda Sobočan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Recenzenta:

dr. Rok Kostanjšek, univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo mag. Andrej Podobnik, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

Strokovno svetovanje pri posameznih vsebinskih sklopih:

dr. Boris Sket, dr. Kazimir Drašlar, dr. Gregor Belušič, dr. Janko Božič, dr. Tine Valentinčič, univerza v Ljubljani, Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za biologijo

dr. Dušan Devetak, univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo dr. Al Vrezec, dr. Špela Schroeder, Nacionalni inštitut za biologijo

Pri nastajanju učnega načrta so sodelovali tudi:

dr. Tadeja Trošt Sedej, dr. Gorazd Urbanič, dr. Mihael J. Toman, dr. Ivan Kos, dr. Jerneja Ambrožič, člani Komisije za bi- ološko izobraževanje in drugi strokovnjaki z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani

dr. Andrej Šorgo, dr. Sonja Škornik, dr. Jana Ambrožič Dolinšek, mag. Bojana Mencinger Vračko in drugi strokovnjaki z Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko univerze v Mariboru

člani Sekcije za biološko izobraževanje Društva biologov Slovenije

profesorice in profesorji biologije z različnih gimnazij s predlogi na študijskih srečanjih Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo: dr. Milan Zver Za zavod: mag. Gregor Mohorčič uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat Jezikovni pregled: Tatjana Ličen

Sprejeto na 111. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 28. 2. 2008.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.214.1:57

uČNI načrt. Biologija [Elektronski vir] : gimnazija : klasična, strokovna gimnazija : obvezni predmet (140, 175, 280 ur), izbirni predmet in matura (35, 70, 140, 175, 210 ur) / avtorji Barbara Vilhar ... [et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Način dostopa (uRL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/

Gimnazije/uN_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf ISBN 978-961-234-713-0 (Zavod RS za šolstvo) 1. Vilhar, Barbara

239425792

3

Kazalo

1 opredeLitev predmeta 5

2 SpLošni ciLji in Kompetence 7

3 vSebine in ciLji 8

3.1 Obvezni program (140 ur) 13

3.2 Izbirni program (sklopi po 35 ur) 35

3.3 Maturitetni program (105 ur) 43

3.4 Procesni cilji 51

4 pričaKovani doSežKi/rezULtati 52

4.1 Vsebinska znanja 52

4.1.1 Obvezni program 52

4.1.2 Izbirni in maturitetni program 55

4.2 Procesna znanja 55

5 medpredmetne povezave 57

6 didaKtična priporočiLa 59

6.1 Opis vsebinske vertikale 59

6.1.1 Osnovna šola 59

6.1.2 Gimnazija (obvezni program) 60

6.2 Pouk biologije v gimnaziji 61

6.2.1 Celostno razumevanje bioloških konceptov 61

6.2.2 Biologija kot naravoslovna znanost 63

6.2.3 Raziskovanje in poskusi pri pouku biologije 65

6.2.4 Pomen statistične analize pri razlagi bioloških pojavov 67

6.2.5 Uporaba modelov in modeliranja 67

6.2.6 Uporaba sodobne tehnologije (IKT) 68

6.2.7 Uporaba strokovnega jezika 68

6.2.8 Napačne predstave 69

6.2.9 Slovenija kot vroča točka biotske pestrosti 70

6.2.10 Biologija in družba 70

6.2.11 Spodbujanje zanimanja za učenje biologije in naravoslovja 72

6.2.12 Razvijanje kompetenc 72

6.3 Predvidena organizacija in časovni obseg 73

6.3.1 Obvezni program 73

6.3.2 Izbirni in maturitetni program 73

6.4 Laboratorijsko in terensko delo 74

6.4.1 Laboratorijsko delo 75

6.4.2 Terensko delo 75

4

6.5 Načrtovanje izvedbe učnega načrta 76

6.5.1 Vključevanje vsebinskih konceptov in ciljev 76

6.5.2 Vključevanje laboratorijskega in terenskega dela 77

6.5.4 Vključevanje procesnih ciljev 77

6.5.5 Vključevanje medpredmetnih in kroskurikularnih povezav 77

6.5.6 Dijakinje in dijaki s posebnimi potrebami 78

7 vrednotenje doSežKov 79

5

1 opredeLitev predmeta

Biologija je splošnoizobraževalni predmet. Biološko znanje kot del splošne izobrazbe prispeva k naravoslovnemu razumevanju sveta (predvsem z vidika delovanja žive narave), hkrati pa omo- goča sprejemanje informiranih osebnih in družbenih odločitev (aktivno državljanstvo).

Program predmeta predstavlja biologijo kot sodobno naravoslovno znanost, ki preučuje žive sisteme. Ti so izjemno kompleksni in vsebujejo več ravni organizacije, od molekule do celice, tkiva, organa, organizma, ekosistema in biosfere. Še do nedavnega za proučevanje takšnih sistemov nismo imeli ustreznih orodij, zato je bila biologija v glavnem opisna (deskriptivna) znanost. Z razvojem novih vrst tehnologije (digitalna revolucija, novi merilni inštrumenti, sate- liti, rekombinantni DNA) smo dobili možnost za nova spoznanja o delovanju kompleksnih živih sistemov. Biologija postaja vse bolj kvantitativna. Pojave merimo, podatke o različnih pojavih biotske pestrosti zbiramo v svetovnih bazah podatkov in analiziramo povezave med njimi (na primer zaporedja nukleotidov v človeškem in drugih genomih). Interakcije znotraj živih siste- mov in med njimi opisujemo z računalniškimi modeli (na primer modeli delovanja ekosistemov).

Biologi vse bolj sodelujejo s kemiki, fiziki, matematiki, geologi, vremenoslovci – biologija s tem postaja ne samo interdisciplinarna, temveč tudi integrativna veda.

Bistven napredek smo dosegli pri razumevanju povezav med zgradbo in delovanjem živih sis- temov, od molekulske in celične ravni do ekosistemov. Z uporabo orodij molekulske biologije lahko na novo ovrednotimo evolucijske (filogenetske) povezave med vrstami. Med drugim ima- mo možnost za povsem nov pogled v svet mikroorganizmov, predvsem bakterij, kjer doslej ve- činoma nismo mogli razlikovati vrst med seboj. Dokaj dobro poznamo molekulske mehanizme dedovanja. Uporaba orodij molekulske biologije je vodila tudi do novih spoznanj o fiziologiji organizmov. Na drugi strani lestvice kompleksnosti in medsebojne povezanosti živih sistemov postaja vse bolj jasno, da celoten planet deluje kot enovit sistem s soodvisnimi elementi.

Napredek temeljnih znanstvenih spoznanj s področja biologije ni vodil samo v nadgradnjo razlag o delovanju živega sveta, ampak je biologija bistveno posegla tudi v naše osebno in družbeno življenje. Med probleme, ki jih lahko državljan ustrezno ovrednoti in se o njih odloča samo na temelju dobre splošne biološke izobrazbe, sodijo biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, kloniranje, genska terapija, genetska diagnostika, uporaba zaporedij DNA v forenzi- ki, razmnoževanje človeka z biomedicinsko pomočjo, varstvo narave in okolja, vnos tujerodnih organizmov v okolje, trgovanje z ogroženimi vrstami, vpliv človekove dejavnosti na ekosiste- me, ozonska luknja, globalne podnebne spremembe. Večine od navedenih problemov pred nekaj desetletji sploh še ni bilo ali pa se jih nismo zavedali. Vsi navedeni primeri so povezani z etičnimi vprašanji, pogosto pa tudi z dajanjem prednosti bodisi trajnostnemu sonaravnemu razvoju bodisi gospodarski rasti, ne glede na kratkoročne in dolgoročne škodljive učinke. Po- sledice napak pri oceni biološkega tveganja pri različnih človekovih dejavnostih lahko usodno vplivajo na življenje posameznika in človeške družbe na krajevni, državni in celo svetovni ravni.

6

Nekateri od naštetih problemov so že spodbudili sprejetje mednarodnih konvencij, vsi pa zahte- vajo vsaj ustrezno obravnavo na ravni državne zakonodaje.

Zaradi izjemno hitrega prenosa spoznanj biološke znanosti na področje družbenega odločanja in v aplikacije, ki vplivajo na življenje posameznika in družbe, mora pouk biologije v gimnaziji te- sno slediti znanstvenemu napredku. Program predmeta biologija zato poleg temeljnih spoznanj o zgradbi, delovanju in vsestranski soodvisnosti živih sistemov in o tem, kaj je znanost in kako znanost deluje, obsega tudi ozaveščanje dijakinj in dijakov o pomenu biološkega znanja v so- dobnem osebnem in družbenem življenju.

Poseben vidik biološkega izobraževanja je ozaveščanje dijakinj in dijakov o naravi kot vrednoti in o izjemni biotski pestrosti v Sloveniji, kar predstavlja nepogrešljiv del naše nacionalne identi- tete in temelj za nadaljnji trajnostni razvoj.

7

2 SpLošni ciLji in Kompetence

Glavni cilji pouka biologije so:

•

razvijanje celostnega razumevanja bioloških konceptov in povezav med njimi na podlagi povezovanja znanja o zgradbi, delovanju, razvoju in soodvisnosti živih sistemov na različnih organizacijskih ravneh, od molekul do biosfere, vključno s povezavo med biosfero in geosfe- ro (izgradnja mreže znanja);

•

spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja o kompleksnih bioloških sistemih in problemih ter s tem razvijanje zmožnosti za miselni preskok med različnimi ravnmi ter obravnavo problema z različnih zornih kotov, s premikom po mreži znanja bodisi v vertikalni bodisi v horizontalni smeri (sposobnost kompleksnega razmišljanja);

•

razvijanje sposobnosti za reševanje celovitih problemov na podlagi sistematičnega, analitič- nega in racionalnega razmišljanja, iskanja informacij iz različnih virov in kritičnega vrednote- nja strokovne korektnosti teh informacij ter presoje o konsistentnosti dokazov oziroma argu- mentov (znanstveni način razmišljanja);

•

ozaveščanje o tem, da je biološka znanost temelj napredka in aplikacij na mnogih pomemb- nih področjih človekovega udejstvovanja (npr. medicina, farmacija, veterina, kmetijstvo, ži- vilstvo, biotehnologija in gensko inženirstvo, bioinformatika, nanotehnologija), katerih hiter razvoj vodi tudi v tveganja in nevarnosti na osebni in družbeni ravni; te probleme moramo prepoznati, razumeti in sistemsko reševati (sposobnost za aktivno državljanstvo);

•

razvijanje sposobnosti za uporabo biološkega znanja pri reševanju problemov v zvezi s traj- nostno rabo naravnih virov, ohranjanjem biotske pestrosti in kakovostnega okolja ter s tem povezanih možnostih za nadaljnji razvoj človeške družbe na krajevni, državni in svetovni rav- ni (sposobnost za aktivno državljanstvo);

•

vzbujanje zanimanja za učenje biologije in naravoslovja ter razvijanje sposobnosti za pove- zovanje in uporabo znanja s področja biologije in drugih naravoslovnih področij pri reševanju problemov (naravoslovna pismenost);

•

razvijanje sposobnosti za ekstrakcijo, kritično vrednotenje in obdelavo informacij iz ustnih, pisnih, elektronskih in drugih virov ter za predstavitev svojih ugotovitev drugim v pisni ali ustni obliki (sposobnost za komuniciranje in argumentirano razpravo).

Dijakinje in dijaki morajo pri pouku biologije razvijati biološko in naravoslovno pismenost ter pri- dobiti splošno biološko izobrazbo, ki jim bo omogočala sprejemanje informiranih osebnih in druž- benih odločitev s področja biologije (na primer referendumi, odločitve o postopkih zdravljenja, skrb za varstvo narave in okolja). Nekateri izmed dijakinj in dijakov se bodo odločili za poklicno pot v naravoslovju (tudi zunaj biologije), drugi pa na družboslovnih področjih; mnogi bodo imeli velik vpliv na nadaljnji razvoj naše družbe (npr. ekonomija, politika). Zato mora program biologije v gimnaziji zagotoviti takšno splošno razgledanost na področju sodobnih bioloških dognanj, ki bo dijakinjam in dijakom omogočala nadgradnjo pridobljenega znanja z novimi znanstvenimi spozna- nji, ki jih zdaj še ne moremo predvideti (sposobnost za vseživljenjsko učenje).

8

3 ^{vSebine in ciLji}

Učni načrt za biologijo v gimnaziji nadgrajuje in poglablja razumevanje bioloških konceptov, usvojenih pri pouku biologije v osnovni šoli (glej poglavje Opis vsebinske vertikale).

Učni načrt je hierarhično urejen – obsega vsebinske sklope, koncepte in cilje. Vsebinski sklop obravnava širše področje biologije in obsega enega ali več konceptov. Ti vsebujejo temeljno kon- ceptualno (celostno) razumevanje posameznih področij biologije, delno pa tudi povezave med nji- mi. Posamezni cilji so podrejeni konceptu – cilji dijakinjo/dijaka vodijo do razumevanjakoncepta.

V prvem vsebinskem sklopu Življenje na Zemlji so navedeni temeljni koncepti biologije (cilj A1-1). Ti so rdeča nit in povezava med vsemi učnimi vsebinami v obveznem, izbirnem in maturitetnem progra- mu. Zaporedje konceptov vseh vsebinskih sklopov je prikazano v poglavju Vsebinska znanja (razu- mevanje le-teh predstavlja pričakovane dosežke dijakinj in dijakov na področju vsebinskih znanj).

Koncepti in cilji so zaporedno oštevilčeni. Vsebinski sklop je označen s črko (primer oznake vsebinskega sklopa: D). V obveznem programu je koncept označen z zaporedno številko znotraj vsebinskega sklopa (primer oznake koncepta: D2). Posamezni vsebinski cilji so zaporedno ošte- vilčeni v okviru koncepta, ki so mu podrejeni (primer oznake cilja: D2-4). Izbirni in maturitetni program ne vsebujeta dodatnih konceptov, ampak se v teh programih poglablja razumevanje konceptov obveznega programa. Zato so v izbirnem in maturitetnem programu vsebinski sklopi oštevilčeni podobno kot v obveznem programu (primer oznake vsebinskega sklopa: N), cilji pa nekoliko drugače (primer oznake cilja: N-22). Procesni cilji so označeni s črko P (primer oznake procesnega cilja: P-3; glej poglavje Procesni cilji). Opisano označevanje se lahko uporablja za identifikacijo vsebinskih sklopov, konceptov in ciljev pri načrtovanju pouka, v strokovnih gradi- vih za učitelje in v drugih gradivih, ki se nanašajo na ta učni načrt.

didaktična navodila, ki se nanašajo na posamezne vsebinske sklope ali cilje, so navedena na ustreznih mestih v tem poglavju. Splošna didaktična priporočila so zbrana v poglavju Didaktič­

na priporočila.

Splošna znanja vodijo v razumevanje bistvenih bioloških konceptov, potrebnih za splošno iz- obrazbo ne glede na nadaljnjo študijsko in poklicno pot, in so namenjena vsem dijakom/dija- kinjam. Zato jih mora učiteljica/učitelj obravnavati v obveznem programu v obsegu od 140 do 175 ur. Za uresničevanje posameznih ciljev sta potrebna različen obseg ur in didaktični pristop.

Učiteljica/učitelj v pripravi na pouk strokovno avtonomno načrtuje obseg časa za doseganje po- sameznih ciljev glede na predznanje in zmožnosti dijakinj/dijakov ter izbere načine poučevanja, preverjanja in ocenjevanja izkazanega znanja.

pouk biologije obsega 140 ur ali 175 ur. V okviru 140-urnega programa se obravnavajo tisti cilji obveznega programa, ki niso označeni s sivo barvo. Za 175-urni program šola poleg obveznega

9

140-urnega programa ponudi enega izmed 35-urnih sklopov iz izbirnega programa. Če dijaki- nje/dijaki želijo opravljati maturo iz biologije, jim mora šola omogočiti dodatnih 70 ur pouka za doseganje ciljev obveznega programa do 210 ur (cilji, ki so označeni s sivo barvo). Za opravlja- nje mature mora dijakinja/dijak poleg 210-urnega obveznega programa opraviti tudi 105-urni maturitetni program in enega izmed 35-urnih sklopov izbirnega programa (ta izbirni sklop se lahko opravi v okviru 175-urnega programa).

Glavne povezave med vsebinami obveznega programa

Za kratek pregled vsebine glej tudi zaporedje bioloških konceptov v poglavju Vsebinska znanja in poglavje Opis vsebinske vertikale (vključuje tudi opis povezave z biologijo v osnovni šoli).

%Œ™ˆ‘ˆê‘„ꁈŒ Œ‘êjˆŒ†„ê

ÂꤤꘕêÃ

nˆ‘ŒêŒ‘ê ‡ˆ‡’™„‘ˆ

êÂꢦꘕêÃl™’˜†Œ„êÂꢥꘕêÁŠ•„‡…„ꌑꇈ’™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™ ÂꧪꘕêÃlŽ’’ŠŒ„êÂꤥꘕêÃ

{ˆˆ‘ŒêŽ’‘†ˆ“—Œ

Š•„‡…„ꌑ

‡ˆ’™„‘ˆê†ˆŒ†ˆ

ê

hÐj ih

klmn

w•ˆ–‘’™„ꆈŒ†ˆ

|•„™‘„™„‘ˆ

“•’†ˆ–’™ê™ê†ˆŒ†Œ

v–‘’™ˆ

‡ˆ‡’™„‘„

jˆŒ:‘Œê†ŒŽ˜–

tˆ‹„‘ŒŒêˆ™’˜†Œˆ

lŽ’’OŽ„

‘ŒO„

%Œ™ˆ‘ˆê‘„ꁈŒêŠ„™‘ŒêŽ’‘†ˆ“—Œê¾ê™Ž˜:ˆ™„‘ˆê™ê‡•˜Šˆê™–ˆ…Œ‘ˆÃ y„Œ–Ž’™„‘ˆêŒ‘ê“’–Ž˜–Œê™Ž˜:ˆ™„‘ˆê™ê‡•˜Šˆê™–ˆ…Œ‘ˆÃ jˆŒ†„

v–‘’™ˆ

–“’‘ˆŠ„

•„‘’Wˆ™„‘„

}•–—ˆê‡ˆ‡’™„‘„ꌑ

Šˆ‘–Ž’ê•„‘’Wˆ™„‘ˆ

y„™•O:„‘ˆê

’•Š„‘Œ’™ê™ê–Œ–—ˆ

y„™’êWŒ™ˆ‘„

‘„ꁈŒ

l‘’†ˆŒ:‘’–—ꌑê

™ˆ:†ˆŒ:‘’–—

Š•„‡…„ꌑê

‡ˆ’™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™

{ˆˆ‘ˆê

„–—‘’–—ŒêWŒ™ˆŠ„

Š•„‡…„ꌑꇈ’™„‘ˆ

ˆŽ’–Œ–—ˆ’™

iŒ’—–Ž„꓈–—•’–—

Œ‘ê…Œ’–‰ˆ•„ ’™ˆŽ’™ê™“Œ™ê

‘„ꈎ’–Œ–—ˆˆ

v•Š„‘ŒˆlŽ’–Œ–—ˆ

10

Glavne povezave med koncepti obveznega programa

j£j£ j¤j¤ k¢k¢ jˆŒ†ˆê™–ˆ…˜ˆ’ꊈ‘ˆ±êŽŒê–ˆê„‹Ž’ê•„Œ:‘’ꇈ‡˜ˆ’ꌑꌝ•„W„’­ê’™ˆŽêê…Œ’—ˆ‹‘’’ŠŒ’êꘐˆ—‘ŒêŒ…’•’êWˆ‘Œ•–—™’Ãꖓ•ˆŒ‘„ꊈ‘’ˆêk£ l£

v–‘’™‘„ꊕ„‡…ˆ‘„ꌑꉘ‘Ž†Œ’‘„‘„ꈑ’—„ê™–ˆ‹ê’•Š„‘Œ’™êˆê†ˆŒ†„­êkˆ’™„‘ˆê†ˆŒ†ˆêˆê“’™ˆ„‘’êê‘ˆ‘’ê‘’—•„‘’Ꝋ•„‡…’­êjˆŒ†„ꍈ’…‡„‘„êêŒ…Œ•‘’ê“•ˆ“˜–—‘’ê…Œ’—–Ž’ꐈ…•„‘’±êŽŒê•ˆŠ˜Œ•„ꑍˆ‘’ꌑ—ˆ•„Ž†Œ’êê’Ž’ˆ­ê}ꆈŒ†Œê‘’WŒ†„ê•„Œ:‘Œ‹ê™•–—ꐒˆŽ˜ê–ˆ–—„™„ê“’–ˆ…‘ˆê–—•˜Ž—˜•ˆ±êŽŒê’“•„™„’ꆈŒ:‘ˆê‰˜‘Ž†Œˆ±êŽ’—ê–’ê“•ˆ—™’•…„ꈑˆ•ŠŒˆ±ê—•„‘–“’•—ꐒˆŽ˜±ê•„Š•„‡‘„ꌑꖌ‘—ˆ„ê‘’™Œ‹ê’ˆŽ˜±ê’‡–—•„‘ˆ™„‘ˆê’‡“„‡‘Œ‹ê–‘’™Œê—ˆ•ê–‹•„‘ˆ™„‘ˆêŒ‘ꌝ•„W„‘ˆêŠˆ‘ˆ—–ŽˆêŒ‘‰’•„†Œˆ­j¡ w•Œê™–ˆ‹ê‘„‘Œ‹ê’•Š„‘ŒŒ‹ê–’ꐒˆŽ˜ˆêkuhꑒ–Œˆ†ê‡ˆ‡‘Œ‹êŒ‘‰’•„†Œ±êŽŒê‡’’:„’ꝑ„:Œ‘’–—Œê’•Š„‘Œ„­êiˆ„Ž’™Œ‘ˆ±êŽŒê‘„–—„„’êêŒ•„W„‘ˆêŠˆ‘–ŽˆêŒ‘‰’•„†Œˆ±ê–’ê‘’–Œ†Œê„–—‘’–—Œê’•Š„‘Œ„­êt˜—„†Œˆê–’ê–“•ˆˆ…ˆêkuh­êt‘’Šˆê˜—„†Œˆê‘ˆê™“Œ™„’ꑄꝊ•„‡…’ꌑꇈ’™„‘ˆê…ˆ„Ž’™Œ‘ꌑê–ê—ˆê’•Š„‘Œ„±ê‘ˆŽ„—ˆ•ˆê“„ê“’™•’:Œ’ê–“•ˆˆ…ˆê…ˆ„Ž’™Œ‘±ê†ˆŒ†êŒ‘ê’•Š„‘Œ’™­k¡ l™’˜†Œ„ꍈꓒ–ˆ‡Œ†„ê¡Ãꓒ—ˆ‘†Œ„„ꙕ–—ˆê„ê“’™ˆ:„‘ˆêO—ˆ™Œ:‘’–—Œê’–ˆ…Ž’™±ê¢Ãꊈ‘–Žˆê™„•Œ„…Œ‘’–—Œê“’—’†ˆ™ê„•„‡Œê˜—„†ŒêŒ‘ꕈŽ’…Œ‘„†ŒêŠˆ‘’™±ê£Ãꎒ‘:‘ˆê•„“’’WŒ™’–—Œê‘„•„™‘Œ‹ê™Œ•’™±ê“’—•ˆ…‘Œ‹ê„ê“•ˆWŒ™ˆ—ˆ±ê¤ÃꖈˆŽ†Œ–ŽŒ‹êˆ‹„‘Œ’™ê’Ž’„±êŽŒê’’Š’:„’ê“•ˆWŒ™ˆ—ˆêŒ‘ꘖ“ˆO‘’ê•„‘’Wˆ™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™±êŽŒê–’ê™ê—•ˆ‘˜—‘Œ‹ê•„ˆ•„‹ê™ê“•ˆ‡‘’–—Œ­l¢l¢ }–Œê’•Š„‘ŒŒê–’ê–ˆ–—„™ˆ‘ŒêŒê†ˆŒ†­êw•Œêˆ‘’†ˆŒ:„•Œ‹ê™–ŒêWŒ™ˆ‘–ŽŒê“•’†ˆ–ŒêŒ‘ê‘„‡’•ê‡ˆ’™„‘„ê’•Š„‘Œ„ê“’—ˆŽ„’ê‘„ê•„™‘Œêˆ‘ˆê†ˆŒ†ˆ±ê“•Œê‘’Š’†ˆŒ:„•Œ‹ê“„ê™ê’•Š„‘Œ˜ê’…–—„„ꘖŽ„ˆ‘’ꇈ’™„‘ˆê‘’ŠŒ‹ê†ˆŒ†±êŽŒê–’ê’•Š„‘ŒŒ•„‘ˆê™ê—ŽŒ™„±ê’•Š„‘ˆêŒ‘ê’•Š„‘–Žˆê–Œ–—ˆˆ­m¢m¤ n¢ n¤

v–‘’™‘„ꊕ„‡…ˆ‘„ꌑꉘ‘Ž†Œ’‘„‘„ꈑ’—„ê™–ˆ‹ê’•Š„‘Œ’™êˆê†ˆŒ†„­êkˆ’™„‘ˆê†ˆŒ†ˆêˆê“’™ˆ„‘’êê‘ˆ‘’ê‘’—•„‘’Ꝋ•„‡…’­êjˆŒ†„ꍈꒅ‡„‘„êêŒ…Œ•‘’ê“•ˆ“˜–—‘’ê…Œ’—–Ž’ꐈ…•„‘’±êŽŒê•ˆŠ˜Œ•„ꑍˆ‘’ꌑ—ˆ•„Ž†Œ’êê’Ž’ˆ­ê}ꆈŒ†Œê‘’WŒ‘„ê•„Œ:‘Œ‹ê™•–—ꐒˆŽ˜ê–ˆ–—„™„ê“’–ˆ…‘ˆê–—•˜Ž—˜•ˆ±êŽŒê’“•„™„’ꆈŒ:‘ˆê‰˜‘Ž†Œˆ±êŽ’—ê–’ê“•ˆ—™’•…„ꈑˆ•ŠŒˆ±ê—•„‘–“’•—ꐒˆŽ˜±ê•„Š•„‡‘„ꌑꖌ‘—ˆ„ê‘’™Œ‹ê’ˆŽ˜±ê’‡–—•„‘ˆ™„‘ˆê’‡“„‡‘Œ‹ê–‘’™Œê—ˆ•ê–‹•„‘ˆ™„‘ˆêŒ‘ꌝ•„W„‘ˆêŠˆ‘ˆ—–ŽˆêŒ‘‰’•„†Œˆ­ w•ˆ‡‘ŒŽŒê™–ˆ‹ê†ˆŒ†ê–’ꆈŒ†ˆ­êjˆŒ†ˆê•„–—ˆ’ꌑꖈꇈŒ’ꌑê–ê—ˆê“•’Œ™„„’ê‘’™ˆê†ˆŒ†ˆ­êjˆŒ:‘„ꇈŒ—ˆ™ê’’Š’:„ê•„–—ꌑꕄ‘’Wˆ™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™êŒ‘ê–ê—ˆê‘„‡„ˆ™„‘ˆêWŒ™ˆ‘„ê–Ž’ŒêŠˆ‘ˆ•„†Œˆ­ jˆŒ†ˆê‘ˆ“•ˆ–—„‘’ꘕ„™‘„™„’ê–™’ˆê‡ˆ’™„‘ˆ­ê|•„™‘„™„‘ˆê“•’†ˆ–’™ê—ˆˆŒê‘„ê–“•ˆˆ…„‹ê™ê‡ˆ’™„‘˜ê…ˆ„Ž’™Œ‘ꌑꑄꖈˆŽ—Œ™‘ˆêŒ•„W„‘˜ê“’–„ˆ‘Œ‹êŠˆ‘’™­ê{’ꆈŒ†„ê’’Š’:„±ê‡„ꖈꖗ„‘’ê’‡Œ™„’ê‘„ê–“•ˆˆ…ˆê™ê–™’ˆê’Ž’˜êŒ‘ꇄꎒ‘—•’Œ•„’ꌑꎒ’•‡Œ‘Œ•„‘’ꆈŒ:‘’ê•„–—ꌑꇈŒ—ˆ™­ w•Œê–“’‘ˆê•„‘’Wˆ™„‘˜ê‘„–—„„’ê‘’™ˆêŠˆ‘–ŽˆêŽ’…Œ‘„†Œˆê–ꎒ…Œ‘Œ•„‘ˆêŠˆ‘’™ê–—„•Oˆ™­êz“’‘’ê•„‘’Wˆ™„‘ˆê“’™ˆ:˜ˆê•„‘’ŒŽ’–—ꐈ‡ê’•Š„‘ŒŒê‘’—•„ê™•–—ˆêŒ‘ê–ê—ˆê“’™ˆ:„Ꙉ•ˆ—‘’–—±ê‡„ê…’‡’ê™–„ê‘ˆŽ„—ˆ•Œê’–ˆ…ŽŒê—ˆê™•–—ˆê“•ˆWŒ™ˆŒê™ê–“•ˆˆ‘ˆ‘Œ‹ê’Ž’–ŽŒ‹ê•„ˆ•„‹­êz„’ꐘ—„†Œˆê™ê–“’‘Œ‹ê†ˆŒ†„‹êŒ„’Ꝅꓒ–ˆ‡Œ†’ê–“•ˆˆ…ˆ±êŽŒêŒ‹ê„‹Ž’ꇈ‡˜ˆ’ê“’—’†Œ­ê

jˆŒ†„ꍈꒇ“•—ꇌ‘„Œ:ˆ‘ê–Œ–—ˆ­ê}ˆ:Œ‘„ꆈŒ:‘Œ‹ê‰˜‘Ž†Œê—ˆˆŒê‘„ê…Œ’ŽˆŒ–ŽŒ‹ê•ˆ„Ž†Œ„‹­êz‘’™Œ±êŽŒêŒ‹ê†ˆŒ†„ê–“•ˆˆêŒê’Ž’„ꖈꏄ‹Ž’ꘓ’•„…Œ’Ꝅꖌ‘—ˆ’ꆈŒ†Œê„–—‘Œ‹ê–‘’™Œ­êw’—ˆŽê•ˆ„Ž†Œê•„Š•„‡‘ˆêŒ‘ê–Œ‘—ˆˆê’’Š’:„’ê…ˆ„Ž’™Œ‘–ŽŒêŽ„—„Œ„—’•Œê¾êˆ‘†ŒŒ­ê}ꆈŒ†„‹ê’…–—„„’ꐒˆŽ˜ˆ±êŽŒê–’ꘑŒ™ˆ•„‘Œê“’–•ˆ‡‘ŒŽŒêˆ‘ˆ•ŠŒˆêˆ‡ê…Œ’ŽˆŒ–ŽŒŒê“•’†ˆ–Œê–Œ‘—ˆˆêŒ‘ê•„Š•„‡‘ˆê’•Š„‘–Žˆê–‘’™Œ­ w•Œê™–ˆ‹ê‘„‘Œ‹ê’•Š„‘ŒŒ‹ê–’ꐒˆŽ˜ˆêkurꑒ–Œˆ†ê‡ˆ‡‘Œ‹êŒ‘‰’•„†Œ±êŽŒê‡’’:„’ꝑ„:Œ‘’–—Œê’•Š„‘Œ„­êiˆ„Ž’™Œ‘ˆ±êŽŒê‘„–—„„’êêŒ•„W„‘ˆêŠˆ‘–ŽˆêŒ‘‰’•„†Œˆ±ê–’ê‘’–Œ†Œê„–—‘’–—Œê’•Š„‘Œ„­êt˜—„†Œˆê–’ê–“•ˆˆ…ˆêkur­êt‘’Šˆê˜—„†Œˆê‘ˆê™“Œ™„’ꑄꝊ•„‡…’ꌑꇈ’™„‘ˆê…ˆ„Ž’™Œ‘ꌑê–ê—ˆê’•Š„‘Œ„±ê‘ˆŽ„—ˆ•ˆê“„ê“’™•’:Œ’ê–“•ˆˆ…ˆê…ˆ„Ž’™Œ‘±ê†ˆŒ†êŒ‘ê’•Š„‘Œ’™­ z’‘†ˆ±êˆ„ꌑꇕ˜ŠŒê‡ˆŒêz’‘:ˆ™ˆŠ„ê–Œ–—ˆ„ê–’ê‘„–—„Œê“•ˆ‡ê¤±¦êŒŒ„•‡„Œêˆ—±êWŒ™ˆ‘ˆê‘„ꁈŒê“„ê“•ˆ‡ê™ˆ:ꎒ—꣱¥êŒŒ„•‡„Œêˆ—­ê}ˆŒŽ„ê•„‘’ŒŽ’–—ê’•Š„‘Œ’™êˆê•ˆ˜—„—ꈙ’˜†Œˆ±êŽŒêˆê„“’‘Œ„ê™–ˆê•„“’’WŒ™ˆêˆŽ’’OŽˆê‘ŒOˆêê•„Œ:‘ŒŒê’…ŒŽ„ŒêWŒ™ˆ‘„­êw’–ˆ‡Œ†„ꌑ—ˆ•„Ž†Œêˆ‡êŠˆ’–‰ˆ•’ꌑꅌ’–‰ˆ•’ê’•Š„‘ŒŒÃꍈꕄ™’êˆˆêŽ’—ê–Œ–—ˆ„±êŽ„—ˆ•ˆŠ„ê•„™’ê–ˆêOˆê‡„‘ˆ–êꑄ‡„˜ˆ­ l™’˜†Œ„ꍈꓒ–ˆ‡Œ†„ê¡Ãꓒ—ˆ‘†Œ„„ꙕ–—ˆê„ê“’™ˆ:„‘ˆêO—ˆ™Œ:‘’–—Œê’–ˆ…Ž’™±ê¢Ãꊈ‘–Žˆê™„•Œ„…Œ‘’–—Œê“’—’†ˆ™ê„•„‡Œê˜—„†ŒêŒ‘ꕈŽ’…Œ‘„†ŒêŠˆ‘’™±ê£Ãꎒ‘:‘ˆê•„“’’WŒ™’–—Œê‘„•„™‘Œ‹ê™Œ•’™±ê“’—•ˆ…‘Œ‹ê„ê“•ˆWŒ™ˆ—ˆ±ê¤ÃꖈˆŽ†Œ–ŽŒ‹êˆ‹„‘Œ’™ê’Ž’„±êŽŒê’’Š’:„’ê“•ˆWŒ™ˆ—ˆêŒ‘ꘖ“ˆO‘’ê•„‘’Wˆ™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™±êŽŒê–’ê™ê—•ˆ‘˜—‘Œ‹ê•„ˆ•„‹ê™ê“•ˆ‡‘’–—Œ­ iŒ’’OŽ’ê•„™•O:„‘ˆê’•Š„‘Œ’™ê™ê–Œ–—ˆê—ˆˆŒê‘„ê–’•’‡‘’–—Œêˆ‡ê’•Š„‘ŒŒ­êv•Š„‘Œˆê•„™•O:„’ê™ê‹Œˆ•„•‹Œ:‘’ꘕˆˆ‘ˆê–Ž˜“Œ‘ˆêŒ‘ê“’‡–Ž˜“Œ‘ˆê‘„ê’–‘’™Œê“’‡’…‘’–—Œ±êŽŒê’‡•„W„’ꑍŒ‹’™’ꈙ’˜†Œ–Ž’Ꝋ’‡’™Œ‘’­ Š•„‡…„ꌑꇈ’™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™ê–—„ꑈ“’–•ˆ‡‘’ê“’™ˆ„‘„êê‘„:Œ‘’ê•ˆOˆ™„‘„êWŒ™ˆ‘–ŽŒ‹ê“•’…ˆ’™±êŽŒê–ˆêˆêŒ’…ŒŽ’™„ê™ê“•’†ˆ–˜êˆ™’˜†ŒˆêŒ‘ꌑ—ˆ•„Ž†Œˆê’•Š„‘Œ’™êê’Ž’ˆ­

r˜…ê—ˆ˜ê‡„ê–’ê’•Š„‘ŒŒêˆ’ê•„‘’ŒŽŒ±ê’…–—„„’ê—ˆˆ‘ˆê“’‡•’…‘’–—Œê™ê‘Œ‹’™ŒêŠ•„‡…ŒêŒ‘ꇈ’™„‘˜±êŽŒê–’ê“’–ˆ‡Œ†„ê–Ž˜“‘ˆŠ„ꈙ’˜†Œ–ŽˆŠ„ꌝ™’•„­êv…ˆ‘ˆê™–Œê’•Š„‘ŒŒê•ˆO˜ˆ’ê“’‡’…‘ˆê—ˆˆ‘ˆêWŒ™ˆ‘–Žˆê“•’…ˆˆêÀꙝ‡•Wˆ™„‘ˆê‘’—•„‘ˆê’•Š„‘Œ„†Œˆê—ˆ•ê„Š’—„™„‘ˆêˆ‘ˆ•ŠŒˆ±ê–‘’™Œ±ê“•’–—’•„ꌑꓒ—’–—™„­ }–Œê’•Š„‘ŒŒê–’ê–ˆ–—„™ˆ‘ŒêŒê†ˆŒ†­êw•Œêˆ‘’†ˆŒ:„•Œ‹ê™–ŒêWŒ™ˆ‘–ŽŒê“•’†ˆ–ŒêŒ‘ê‘„‡’•ê‡ˆ’™„‘„ê’•Š„‘Œ„ê“’—ˆŽ„’ê‘„ê•„™‘Œêˆ‘ˆê†ˆŒ†ˆ±ê“•Œê‘’Š’†ˆŒ:„•Œ‹ê“„ê™ê’•Š„‘Œ˜ê’…–—„„ꘖŽ„ˆ‘’ꇈ’™„‘ˆê‘’ŠŒ‹ê†ˆŒ†±êŽŒê–’ê’•Š„‘ŒŒ•„‘ˆê™ê—ŽŒ™„±ê’•Š„‘ˆêŒ‘ê’•Š„‘–Žˆê–Œ–—ˆˆ­ v•Š„‘ŒŒê™ê’Ž’˜êWŒ™ŒŒ’ê™ê“’“˜„†Œ„‹êŒ‘ꌝŽ’•ŒO:„’êWŒ™ˆêŒ‘ꑈWŒ™ˆê‡„‘’–—Œê’Ž’„±êŽŒêŒ‹ê–ê–Ž˜“‘ŒêŒ•„’êŒˆ‘˜ˆ’ꈎ’’OŽ„ê‘ŒO„ꙕ–—ˆ­ lŽ’–Œ–—ˆŒê–’ê’‡“•—ŒêŒ‘ꐈ‡ê–ˆ…’ê“’™ˆ„‘Œ­ê}•–—ˆ±êŽŒêWŒ™Œ’ê–Ž˜“„ê™êˆŽ’–Œ–—ˆŒ‹êŒ‘ê—™’•Œ’êWŒ™ˆ‘–Žˆê‡•˜W…ˆ±ê–’ꐈ‡ê–ˆ…’ê“’™ˆ„‘ˆêê•„Œ:‘ŒŒêˆ‡–ˆ…’‘ŒŒê’‡‘’–Œ­êlŽ’–Œ–—ˆŒê–’ê’‡“•—ŒêŒ‘ꐈ‡ê–ˆ…’ê“’™ˆ„‘Œ­êjˆ’—ˆ‘꓏„‘ˆ—ꇈ˜ˆêŽ’—ê“’™ˆ„‘„ꆈ’—„ꈎ’–Œ–—ˆ’™ê…Œ’–‰ˆ•„í ’™ˆŽêWŒ™Œê™ê–™ˆ—’™‘Œ‹êˆŽ’–Œ–—ˆŒ‹±êŽŒêŒ‹ê„•„‡Œê“’™ˆ:ˆ™„‘„êO—ˆ™Œ„ê“•ˆ…Œ™„–—™„±ê—ˆ‹‘’’ŠŒˆêŒ‘ê“’—•’O‘ˆê™–ˆê…’ê–“•ˆŒ‘„­ê’™ˆŽê„‹Ž’ê“’™•’:Œê™ˆŒŽˆê–“•ˆˆ…ˆêˆŽ’–Œ–—ˆ’™êŒ‘ê“•’“„‡„‘ˆê…Œ’—–Žˆê“ˆ–—•’–—Œ­ê}ˆŒŽˆê–“•ˆˆ…ˆêˆŽ’–Œ–—ˆ’™ê„‹Ž’ê“•ˆ–ˆŠ„’ê–“’–’…‘’–—ê’•Š„‘Œ’™±ê‡„ꖈꑄꖓ•ˆˆ…ˆê‘„•„™‘’ê“•Œ„Š’‡Œ’±ê’­ê–“’–’…‘’–—ê:’™ˆŽ„±ê‡„ꖈꑄꖓ•ˆˆ…ˆê—ˆ‹‘’’OŽ’ê“•Œ„Š’‡Œ­ ‘„‘–—™ˆ‘Œê‘„“•ˆ‡ˆŽê—ˆˆŒê‘„Ꝅ–—„™„‘˜ê–Œ–ˆ‘Œ‹ê™“•„O„‘êŒ‘ꌝ™„„‘˜ê‡’…•’ê‘„:•—’™„‘Œ‹ê•„Œ–Ž„™­ n„™‘ŒêŽ’‘†ˆ“—%Œ™ˆ‘ˆêˆê‘„…’êŽ’“ˆŽ–‘„ꝑ„‘„ê’…ŒŽ„ê’•Š„‘Œ„†Œˆê–‘’™Œê„—ˆ•ŒˆÃ­êr’“ˆŽ–‘’–—êWŒ™ˆ‘„ê“’™ˆ:˜ˆê“•ˆ‡™–ˆê™ˆŒŽ’êO—ˆ™Œ’ê•„™‘Œê’•Š„‘Œ„†ŒˆêŒ‘ꌑ—ˆ•„Ž†Œˆêˆ‡ê—ˆŒê•„™‘Œ­ê}–ˆ˜êWŒ™ˆ‘˜ê‘„ꁈŒê–’ꏄ–—‘ˆê‘ˆŽ„—ˆ•ˆê–Ž˜“‘ˆê‘„:Œ‘’–—Œ±êŽŒê–’ê“’–ˆ‡Œ†„ê–Ž˜“‘ˆŠ„ꈙ’˜†Œ–ŽˆŠ„ꌝ™’•„­êl™’˜†Œ„êê‘„•„™‘ŒêŒ…’•’êˆê“•’†ˆ–±êŽŒê’:˜ˆêWŒ™’ê‘„•„™’ꒇꑈWŒ™ˆ­êh¡i¡

n£

m¢m¤

l£

l¢ m¡

l¡

k¡ k¢

j¢ j£

j¤

j¡

%Œ™ˆ‘ˆê‘„ꁈŒ

Œ‘êjˆŒ†„êÂꤤꘕêà nˆ‘ŒêŒ‘ê

‡ˆ‡’™„‘ˆêÂꢦꘕêà l™’˜†Œ„êÂꢥꘕêà Š•„‡…„ꌑꇈ’™„‘ˆê’•Š„‘Œ’™êÂꧪꘕêà lŽ’’ŠŒ„êÂꤥꘕêÃ

hÐj

i h

k l m n

%Œ™ˆ‘ˆê‘„ꁈŒêŠ„™‘ŒêŽ’‘†ˆ“—Œê¾ê™Ž˜:ˆ™„‘ˆê™ê‡•˜Šˆê™–ˆ…Œ‘ˆÃ y„Œ–Ž’™„‘ˆêŒ‘ê“’–Ž˜–Œê™Ž˜:ˆ™„‘ˆê™ê‡•˜Šˆê™–ˆ…Œ‘ˆÃ

jˆŒ†„ v•Š„‘Œˆ lŽ’–Œ–—ˆ

lŽ’’ŠŒ„ê“•ˆ˜:˜ˆê’‡‘’–ˆêˆ‡ê’•Š„‘ŒŒêŒ‘ꌑ—ˆ•„Ž†Œˆê’•Š„‘Œ’™êê‘ˆWŒ™Œê’Ž’ˆ­êv–‘’™‘„ꉘ‘Ž†Œ’‘„‘„ꈑ’—„±ê™êŽ„—ˆ•Œê–ˆê—Œê“•’†ˆ–Œê’‡™Œ„’ꍈꈎ’–Œ–—ˆ±êŽŒê‡•˜W˜ˆêWŒ™’ꌑꑈWŒ™’ê’Ž’ˆ­n¡

u’—•„‘ˆê’Ž’ˆê’•Š„‘Œ„ꍈꇕ˜Š„:‘’ꒇꝘ‘„‘ˆŠ„­êyˆ„—Œ™‘„ê–—„…Œ‘’–—ê‘’—•„‘ˆŠ„ê’Ž’„ꍈꕈ˜—„—ꇌ‘„Œ:‘ˆŠ„ê•„™‘’™ˆ–„±ê„ꙝ‡•Wˆ™„‘ˆêŽ„—ˆ•ˆŠ„ꍈꓒ—•ˆ…‘„ꈑˆ•ŠŒ„­ê}–Œê’•Š„‘ŒŒê“•Œ™ˆ„’ꈑˆ•ŠŒ’ꌝ꒎’„ꌑꌝˆ‘˜ˆ’ê–‘’™Œêê’Ž’ˆ­m£

Œ‘ꊈ‘–ŽŒêŒ‘’•Š„‘Œ’™ê„Ꝅ‡’™’ˆ™„‘ˆê–™’Œ‹ê“’—•ˆ…­ jˆŒ†ˆê™–ˆ…˜ˆ’ꊈ‘ˆ±êŽŒê–ˆê„‹Ž’ê•„Œ:‘’ꇈ‡˜ˆ’ꌑꌝ•„W„’­ê’™ˆŽêê…Œ’—ˆ‹‘’’ŠŒ’êꘐˆ—‘ŒêŒ…’•’êŒ‘ꊈ‘–ŽŒêŒ‘Wˆ‘Œ•–—™’Ãꖓ•ˆŒ‘„ꊈ‘’ˆê’•Š„‘Œ’™ê„Ꝅ‡’™’ˆ™„‘ˆê–™’Œ‹ê“’—•ˆ…­ k£