Poročilo o delu
sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021
INŠTITUT ZA KULTURNE IN SPOMINSKE ŠTUDIJE (IKSŠ)
JASNA FAKIN BAJEC,
dr. etnologije, prof. zgodovine, znanstvena sodelavka
Lavričeva knjižnica v Ajdovščini, 5. 10. 2021: okrogla miza o tem, kako vključiti otroke in mlade v aktivnosti, povezane z ohranjanjem in interpretacijo dediščine (foto: Laura Brataševič, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina).
RAZISKOVALNI PROGRAM
Historične interpretacije 20. stoletja (vodja: prof. dr. Oto Luthar, obdobje trajanja: 1. 1. 2017–31. 12.
2022).
Programska skupina se pri svojem delu osredotoča na odnos med zgodovinopisjem in drugimi diskurzi o preteklosti. Ob tem nas zanimajo naslednji vidiki: 1) zgodovinopisje in »afektivni obrat«; 2) politike spomina; 3) prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti; 4) spomin, zgodovina in digi- talni mediji. Raziskovalka Jasna Fakin Bajec se je v letu 2021 ukvarjala s teorijo afekta in njenega vklju- čevanja na polje dediščinskih teorij. Na primeru (po)ustvarjanja pekarske dediščine v Občini Ajdovščina je raziskovala, kako so družbeno-politične spremembe, tehnološki razvoji ter posledično osebni in
kolektivni spomini na čas 20. stoletja spreminjali pomen in vlogo kruha in drugih pekarskih izdelkov čez različna zgodovinska obdobja. V soavtorstvu je pripravila članek z naslovom»Kruh je več kot le pekarski izdelek«: spodbujanje kritičnega mišljenja dijakov o kulturni dediščini s pristopom CLIL.
PROJEKTI
Dediščina v akciji: Participativne metode in digitalni učni viri za vključevanje mladih v dediščinske pra- kse in izobraževalno-vzgojne vsebine (ciljno raziskovalni projekt, vodja: dr. Martin Pogačar, obdobje trajanja: 1. 11. 2019–31. 10. 2021).
Osrednji namen projekta bil je razviti in analizirati participativne metode in IKT-orodja, da bi osnovno- šolcem in srednješolcem približali kulturno dediščino na zanimiv, kreativen in sodoben način ter jih hkrati aktivno vključili v različne dediščinske akcije. V letu 2021 so raziskovalci IKSŠ v sodelovanju z ra- čunalniškim podjetjem Arctur, d.o.o., iz Nove Gorice in dijaki iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina raz- vili digitalni učni virKruh in čas, ki je namenjen osnovnošolcem za raziskovanje, samostojno interpreta- cijo in kritično razmišljanje o dediščini pekarstva v zgornji Vipavski dolini. Pripravljeni so še bili priročnik za učitelje, kako skupaj z mladimi raziskovati preteklost, ter smernice o vključevanju digitalne dedišči- ne v vzgojno-izobraževalne vsebine. 5. oktobra 2021 je v Ajdovščini potekala okrogla miza na temo, kako slišati glas mladih v različnih dediščinskih projektih, ki se izvajajo v lokalnih skupnostih.
KAŠTELIR – prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja (Interreg Slovenija–Hrvaška, tržni projekt, vodil- ni partner Občina Komen, vodja na ZRC SAZU: J. Fakin Bajec, obdobje trajanja: 2. 9. 2020–30. 6. 2021.
Glavni namen čezmejnega projekta bil je aktivno ohranjati dediščino gradišč ter obuditi starodavno povezanost ljudi z divjimi užitnimi rastlinami in jih tako predstaviti za sodobni čas. Jasna Fakin Bajec je pri projektu sodelovala kot zunanja raziskovalka Občine Komen. Pripravila je študijo z naslovomDežela prazgodovinskih gradišč – kaštelirjev: v objemu narave, kamna in magičnih skrivnosti – študija o oblikova- nju in izdelavi turističnih produktov in turističnih paketov ter strategije trženja le-tehter za interaktivni turistični vodnik oblikovala več turističnih zgodb. V sodelovanju z društvom Planta je (po)ustvarila prazgodovinsko jed, ki jo gostinci s Krasa pripravljajo ob večjih tematskih festivalih in doživetjih.
MEDIA4ALL: Razvoj osnovnih veščin medijske pismenosti s pripravo participativnih medijskih izdel- kov (ERASMUS+, tržni projekt, vodja na ZRC SAZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje 01. 3. 2021– 28. 2. 2023).
Hiter tehnološki razvoj in širjenje digitalnih medijev, zlasti interneta, sta povzročila več možnosti do- stopa do informacij, ki do nas ne pridejo le neposredno iz njihovega osnovnega ustvarjalca informacij, temveč so indirektno (posredno) posredovane za lažjo potrošnjo. Ker medijska pismenost zadeva tudi vključenost državljanov v sodobno informacijsko družbo, je cilj projekta MEDIA4ALL spodbujanje ra- zvoja veščin digitalne in medijske pismenosti v perspektivi vključujočega učenja. S podporo in aktivnim vključevanjem odraslih, kulturnih delavcev, strokovnjakov s področja umetnosti in kulturnega sektorja se bo pri projektu razvilo izobraževalne vsebine s področja kulture, ki bodo prispevale k razvoju veščin medijske pismenosti odraslih z nižjo izobrazbo in marginalnih skupin. V letu 2021 je skupina partnerjev začela pripravljati Priročnik o uporabnih izobraževalnih načinih za ozaveščanje o digitalni in medijski pismenosti s pomočjo priprave snemalnih knjig, videopripovedovanja in ikonografije.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ (izbor)
Ajdovščina, 5. 10. 2021: soorganizacija srečanja in okrogle mize Dediščina v akciji: poti in načini vključe- vanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine ter aktivna participacija na okrogli mizi, ki se je odvila v Lavričevi knjižnici.
Sežana, oktober 2020–maj 2021: soorganizacija delavnic za dijake Šolskega centra Srečka Kosovela Se- žana, smer ekonomski tehnik, pri predmetu Robotika na temo priprave turističnih doživetij in promo- cijskih filmov za mlade.
Ajdovščina, 15. 3. 2021: soorganizacija izobraževalne delavnice za dijake Srednje šole Veno Pilon Ajdo- vščina na temo Meningov kruh – nekoč in danes (o dediščini pekarstva v zgornji Vipavski dolini).
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
J. Fakin Bajec je članica uredniškega odbora revijeAndragoška spoznanjain Sveta za turizem pri Občini Ajdovščina. Aktivno sodeluje s Šolskim centrom Srečka Kosovela v Sežani in Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščini pri izvedbi izobraževalnih delavnic o ohranjanju in razvoju kulturne dediščine – novi pogledi, pristopi in razumevanja. V sodelovanju z Društvom Planta je na mednarodnem tekmovanju Evropske gastronomske regije prejela mednarodno priznanje za najbolj kreativen turistični gastronomski spomi- nekKraška gmajna v šalčki. V sodelovanju z Občino Kanal ob Soči in Folklorno skupino Kal nad Kanalom je pripravila dokumentacijo za vpis kalskega pusta v Register nesnovne kulturne dediščine. Podobno dokumentacijo pripravlja v sodelovanju z Društvom gospodinj in dramske skupine s Planine pri Ajdo- vščini, ki v Register nesnovne kulturne dediščine želijo vpisati pripravo repe tropinke. V okviru študij- skega krožkaPokukajmo v spomine, ki ga ob podpori Občine Komen vodi Kosovelova knjižnico Sežana, podružnica Komen, zbira zgodbe in spomine o načinu življenja na Krasu.
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
FAKIN BAJEC, Jasna.Discrepancies in the practical implementation of the integrated approach to cul- tural heritage management of public or "our" local heritage. Predavanje na konferenciHeritage & devel- opment: 6th Heritage Forum of Central Europe, Krakow, Poljska, 16–18. 6. 2021. https://heritageforum .mck.krakow.pl/agenda/.
FAKIN BAJEC, Jasna, LEMUT BAJEC, Melita.Can knowledge and understanding of culture and heritage empower youth to live the values necessary for the existence of a healthy community?Predavanje na mednarodni delavniciThe role of civil society in fostering EU values and integration in times of crisisv okviru aktivnosti Jean Monnet ModuleThe rule of law in the new EU member states. Univerza v Trstu, Italija, 19. 5. 2021.
FAKIN BAJEC, Jasna.Pomen etnologije pri izvajanju razvojnih evropskih projektov in drugih iniciativ v okviru lokalnih skupnosti. Uvodno predavanje na simpoziju(Regionalni) razvoj, projektno delo in vloga etnologije in kulturne antropologije, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, Ljubljana, 29. 10. 2021.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
POLJAK ISTENIČ, Saša (avtor), FAKIN BAJEC, Jasna (avtor). Luxury food tour: perspectives and dilem- mas on the "luxurification" of local culture in tourism product.Acta geographica Slovenica, let. 61, št. 1, str. 169-184, ilustr. https://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/8960/9541, doi: 10.3986/AGS.8960.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor), POGAČAR, Martin (avtor), STRAUS, Matevž(avtor). Stories, objects, inter- faces: digital technology and cultural heritage among the young.Transactions on internet research.
[Online ed.], Jul. 2021, vol. 17, no. 2, str. 51–59. http://ipsitransactions.org/journals/papers/tir/2021jul/
p8.php.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor). Ali lahko (po)ustvarjena prazgodovinska jed iz obdobja gradišč vsebuje fižol? O pasteh in dilemah oblikovanja kulinaričnih okusov iz življenja v gradiščih na Krasu. V:Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 18 (2021),str. 26–34.
Uredniško delo
FAKIN BAJEC, Jasna (urednik). Dediščina v akciji: Poti in načini vključevanja dediščinskih praks v vzgoj- no-izobraževalne vsebine. 2021. Ljubljana: Založba ZRC.
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA (ZIMK)
PETRA KOLENC,
dr. zgodovine, univ. dipl. bibl., višja strokovna sodelavka
PROJEKTI
WoP – WALKofPEACE: Trajnostni razvoj dediščine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom (Program Interreg Slovenija–Italija, vodilni partner: Posoški razvojni center, vodja na ZRC SAZU: P.
Svoljšak, obdobje trajanja: 1. 11. 2018–30. 4. 2022).
Projekt se ukvarja s čezmejnimi aktivnostmi za dolgoročno ohranjanje dediščine prve svetovne vojne za razvoj trajnostnega kulturnega turizma. Sodelavci ZRC SAZU v sklopu projekta preučujejo umetni- ške odgovore na vojno in s tem povezane teme begunstva in povojne obnove Posočja in Furlanije, ki predstavljajo posebej pomembno sporočilo Poti miru. V letu 2021 je Petra Kolenc skupaj s Petro Svolj- šak in avtorico razstave Alessandro Martina sodelovala pri pripravi multimedijske instalacije, ki je na ogled v Muzeju velike vojne na Goriškem gradu (IT) in predstavlja življenja in dela šestih umetnikov:
Italico Brass, Luigi Spazzapan, Veno Pilon, Sofronio Pocarini, Ivan Čargo, Bruno Ernesto Cossar. Skupaj s Petro Svoljšak pripravlja tudi e-razstavo o povojni obnovi Posočja (prispevek Maksa Fabianija) in vra- čanju beguncev na Goriško. Petra Kolenc sodeluje pri projektnem vodenju in organizaciji projektnih aktivnosti.
Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa (Mestna občina Nova Gorica, tržni pro- jekt, vodja na ZRC SAZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje projekta: 2021).
Delo na projektuZahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časase osredotoča na arhivsko in terensko delo, zgodovinske, jezikoslovne, etnološke ter antropološke raziskave v zahodnem sloven- skem prostoru. P. Kolenc posebno pozornost namenja vodenju in urejanju specializirane domoznanske knjižnice Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici (RP NG) ter digitalizaciji in metapodatkovnemu popisu Tumove pisemske zapuščine, posebej pomembne za publicistične, strokovne in znanstvene na- mene. V sklopu projekta je v letu 2021 uredila biografsko knjigo spominov dr. Brana Marušič,Izza spomi- nov, skupaj z D. Zuljan Kumar pa je uredila dve publikacijiSimon Rutar in Beneška Slovenijater v italijanski jezik prevedene kratke študije območja ob zahodno narodnostni mejiSaggi scelti sulla storia, sulla lingua Šmihel nad Ozeljanom, 2-3. 10. 2021: praznovanja ob 550-obletnici prve omembe cerkve sv. Mihaela v Šmihelu: umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj ob predstavitvi zgibanke posvečene cerkvi sv. Mihaela (Šmihel) ter predstavitvi kamnite skulpture Varuh prostora, Marka Pogačnika (foto: Leo Caharija) ter tiskovna konferenca ob predstavitvi dogodkov praznovanj v soorganizaciji ZRC SAZU, Raziskovalne postaja Nova Gorica.
e sulla società slovena al confine italo-sloveno.V letu 2021 je začela z urejanjem spletne rubrikeIz Tumove korespondence(gl. https://rpng.zrc-sazu.si/sl/strani/iz-tumove-korespondence#v), v kateri kontekstuali- ziramo gradivo, ki se zdi še posebej zanimivo za raziskovalno in širšo javnost, ter se osredotoča na zgo- dovinske tokove, ki so se na Goriškem in Tržaškem odvijali na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITVE JAVNOSTI
Špeter (Italija), 1. 10. 2021: predstavitev znanstvene monografijeSimon Rutar in Beneška Slovenijasku- paj z Alešom Gabričem in Danilo Zuljan Kumar.
Šmihel, 2. in 3. 10. 2021: tiskovna konferenca in soorganizacija prireditev ob 550. obletnici prve omem- be cerkve Sv. Mihaela v Šmihelu s predstavitvijo zgibanke o cerkvi Sv. Mihaela v okviru Dnevov evrop- ske kulturne dediščine, skupaj s Klavdijo Figelj in Nadjo Velušček (Kino Kašča).
Nova Gorica, bodoče knjižno središče, 6. 10. 2021: organizacija tiskovne konference ob predstavitvi no- vih publikacij sodelavk ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica in organizacija predstavitve knjige Izza spominovter pogovor z avtorjem Brankom Marušičem in zgodovinarjem Otom Luthrom.
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
P. Kolenc je urednicaIzvestja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici,sourednicaGoriškega letnika:
zbornika Goriškega muzeja. V okviru Turističnega kulturnega in športnega društva LO-KO (Lokve) ureja zbirko Besede s Planote, v okviru omenjenega društva je pripravila razstavo in brošuro »Vse ulice in hiše Goriške so dišale po Lokvah« iz zgodovine turizma na območju Trnovskega gozda(Lokve: TKŠ LO-KO, 2021).
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
KOLENC, Petra (avtor). Mičurinove jablane v povojni obnovi vasi na Trnovski planoti. V:Izvestje Razi- skovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 18 (2021),str. 21–25.
KOLENC, Petra (avtor). »Vse ulice in hiše Goriške so dišale po Lokvah« Iz zgodovine turizma na območju Trnovskega gozda.Lokve: TKŠ LO-KO, 2021, 10 str.
Uredniško delo
ZULJAN KUMAR, Danila (urednik), KOLENC, Petra (urednik).Simon Rutar in Beneška Slovenija. Ljublja- na: Slovenska matica, 2021. 171 str., ilustr. Odstiranja.
MARUŠIČ, Branko (avtor), LUTHAR, Oto (pisec spremne besede), KOLENC Petra (urednik).Izza spomi- nov. O dogodkih in ljudeh.Ljubljana: Založba ZRC, 2021.
FIGELJ, Klavdija (avtor), KOLENC, Petra (urednik).Cerkev sv. Mihaela Šmihel. 1471–2021.Nova Gorica:
Zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.
TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE ODDAJE
MURATOVIĆ, Amir (avtor, scenarist, režiser).Idealna mesta: dokumentarni film, datum predvajanja 23.
mar. 2021. Produkcija RTV SLO. Sodelovanje v dokumentarnem filmu. Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/
arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174763077
KONCUT, Erika (avtor).Ali veste: kako so burbonke prišle na Goriško in kako je nastal grb Nove Gorice, datum predvajanja 13. jul. 2021.Produkcija Radio Robin. Sodelovanje v radijski oddaji.
KLAUT, Nina (avtor).Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja. O ledeni jami,datum predva- janja 31. jul. 2021.Sodelovanje v dokumentarnem filmu. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/
174794992?s=tv
NEVA MAKUC,
dr. zgodovinskih znanosti, univ. dipl. Italijanistka, znanstvena sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti(vodja: doc. dr. Miha Preinfalk, obdobje trajanja: 1.
1. 2015–31. 12. 2021).
Raziskovalni program je razdeljen v štiri tematske sklope: kritične objave zgodovinskih virov, socialna in gospodarska zgodovina, historična topografija in geografija slovenskega prostora ter raziskave hi- storičnih aktualnih procesov in fenomenov. Pri tem sta izpostavljena dva poudarka, in sicer raziskova- nje starejše zgodovine slovenskega prostora (srednji in novi vek oz. obdobja do konca prve svetovne vojne) ter raziskovanje manj raziskanih področij, ki v slovenskem zgodovinopisju veljajo za deficitarne (zgodovina plemstva, socialna zgodovina medicine, historična topografija, identitete, študije prosto- ra). V okviru programa je N. Makuc nadaljevala z raziskovanjem zgodovine širšega obmejnega sloven- sko-italijanskega prostora. Posvečala se je zlasti izbranim vidikom novoveške zgodovine s posebno po- zornostjo do kulturne zgodovine. Predhodne raziskave s področja historiografije je na primer nagradi- la z literarnimi viri.
PROJEKTI
Toponomastična dediščina Primorske(vodja: dr. Matjaž Bizjak, trajanje projekta: 1. 7. 2018–30. 6.
2021).
Aplikativni raziskovalni projekt nadaljuje načrt izdelaveSlovenske historične topografije. V okviru pro- jekta bo identificirano in analizirano topografsko gradivo zbrano v posebno podatkovno zbirko, ki bo – podobno kot historični toponimi Kranjske – na voljo javnosti na spletnem naslovu: https://topografi- ja.zrc-sazu.si/. V okviru projekta je N. Makuc skupaj s sodelavci sodelovala pri identificiranju in študiju objavljenih zgodovinskih virov ter pri arhivskem delu v ustanovah v Furlaniji - Julijski krajini (v Italiji) s ciljem identificiranja primorskih toponimov. V ospredju raziskovalnega dela so toponimi iz srednjeve- škega pa tudi novoveškega obdobja.
Nova Gorica, bodoče knjižno središče, 6. 10. 2021:
urednik zbirke Thought, Society, Culture: Slovenian and South Eastern European Perspectives Martin Pogačar in avtorica knjige Border Identities in the Early Modern Period Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia Mirrored in
Contemporary Historiography zgodovinarka Neva Makuc pri predstavitvi znanstvene monografije, ki je v angleščini izšla pri znanstveni založbi Peter Lang.
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
N. Makuc je članica Znanstvenega sveta študijskega programa Humanistika III. stopnje na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mednarodno pa sodeluje z združenjem Istituto per gli Incontri Cul- turali Mitteleuropei (Gorica, Italija) kot njihova redna članica. Poleg tega sodeluje kot dopisna članica še z Istituto Pio Paschini (Videm, Italija). N. Makuc je članica uredniškega odbora revijeGoriški letnik:
zbornik Goriškega muzeja.
PREDAVANJA IN REFERATI
MAKUC, Neva.Kultura in zgodovinopisje v obmejnem prostoru / Cultura e storiografia nel territorio di confine. Predavanje v okviru 56. srednjeevropskih kulturnih srečanj. Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei (Gorica, Italija):Diversità di lingue per una cultura unificante: Dante, Ascoli e i testimoni di confine. Gorica, Italija, 26. 11. 2021.
RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI OBISKI IN GOSTOVANJA
18.‒20. 8. 2021: skupaj s sodelavci projektaToponomastična dediščina Primorskeraziskovalno delo v izbranih arhivskih, knjižničnih in muzejskih ustanovah v Čedadu (Cividale del Friuli), Vidmu (Udine) in Trstu (v Italiji), ki hranijo gradivo, pomembno za primorsko topografijo.
PEDAGOŠKO DELO
Zgodovina historiografije. Predavanja za 3. letnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Uvod v študij zgodovine. Predavanja za 1. letnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
MAKUC, Neva (avtor), POGAČAR, Martin (urednik). Border Identities in the Early Modern Period : Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia mirrored in contemporary historiography, (Thought, Society, Culture, Vol. 4). Berlin: P. Lang, cop. 2021. 237 str., zvd.
MAKUC, Neva (avtor). Goriška kulinarična dediščina v knjižnih izdajah. V:Izvestje18 (2021), str. 3–9.
Nova Gorica, bodoče knjižno središče, 6. 10. 2021:
Pogovor zgodovinarjev Ota Luthra in Branka Marušiča ob izzidu knjige Izza spominov.
BRANKO MARUŠIČ,
dr. zgodovine, znanstveni svetnik v pokoju
BIBLIOGRAFIJA
MARUŠIČ, Branko (avtor). O Gorici v času obiska Ivana Cankarja pred stodesetimi leti (oktober 2010).
V:Sprehod ob dediščini Ljubke Šorli in Franceta Bevka. Nova Gorica: Javni sklad RS za kulturne dejavno- sti in ZKO, 2020, str. 34–38.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Ob stoti obletnici ustanavljanja socialistične (komunistične) politične orga- nizacije v Tolminu in na Tolminskem. V:Tolminski zbornik2020, peta knjiga. Tolmin: občina, 2020, str.
449–260.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Naklonjenost Marijana Breclja (1931–2019) do Beneške Slovenije in furlan- ske soseščine. V:Trinkov koledar 2021. Čedad: KD Ivan Trinko, 2020, str. 163–165.
MARUŠIČ, Branko (pisec spremne besede). Srečanje Jožka Siliča s spomini. V: Jožko Silič,Bil sem slo- venski partizan. Nova Gorica: ZZB za vrednote NOB, 2021, str. 105–107.
MARUŠIČ, Branko (avtor). O začetkih slovenskega knjižnega ustvarjanja pri Beneških Slovencih. V: ZU- LJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra (ur.).Simon Rutar in Beneška Slovenija. Ljubljana: Slovenska matica, 2021, str. 111–119.
MARUŠIČ, Branko (avtor). V spomin Štefan Cigoj (1935–2021). V:Primorske novice, 15. 9. 2021, št. 214, str. 8.
MARUŠIČ, Branko (avtor), LUTHAR, Oto (pisec spremne besede), KOLENC Petra (urednik).Izza spomi- nov. O dogodkih in ljudeh.Ljubljana: Založba ZRC, 2021.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Štefan Cigoj. V:Svobodna beseda, oktober 2021, str. 14.
VOJKO PAVLIN, dr. zgodovine,
asistent z doktoratom
PROJEKTI
Latinske in nemške kronike na Slovenskem(raziskovalni projekt; vodja: dr. Matej Hriberšek; trajanje:
1. 9. 2020–31. 8. 2023).
Cilji projekta so: teoretične in praktične osnove za objavljanje in znanstveno obdelavo kronik in del kro- nikalnega značaja; popis obstoječih kronik; dokumentiranje podatkov o nastanku kronik in njihovih av- torjev; predstavitev vsebine kronik; digitaliziranje kronik; kritična obdelava in znanstvena nadgradnja nekaterih že obdelanih kronik; priprava spletnega portala; transkribiranje, prevod in znanstvena izdaja dveh kronik; razstava o kronikah; simpozij na temo kronik. V. Pavlin sodeluje pri transkripciji oziroma prevajanju pri dveh kronikah in arhivskem delu (40 % zaposlitev).
BIBLIOGRAFIJA
PAVLIN, Vojko (avtor). Hans in družina Kobenzl – od prebivalcev Štanjela do zemljiških gospodov. V:I Cobenzl, Uomini di stato, diplomatici e mecenati al servizio degli Asburgo.[v tisku].
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije (20% zaposlitev)
Projekt: Kulturno-zgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete (raziskovalni projekt;
vodja: dr. Urška Bratož; trajanje; 1. 9. 2020–31. 8. 2023)
V. Pavlin sodeluje pri projektu z izbrano demografsko raziskavo.
Pismo stotnika Franca Franza Jožefu Kalasancu baronu Erbergu iz Dola pri Ljubljani. Hrani: ARS, AS 1, 730.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE (ISN)
ŠPELA LEDINEK LOZEJ,
dr. etnologije, znanstvena sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Dediščina na obrobjih. Novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega(vodja:
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, obdobje trajanja: 1. 1. 2019–31. 12. 2024).
Sodelavci interdisciplinarne programske skupine se posvečajo premisleku o razmerjih moči v dediščin- skih procesih ter o razpiranju in preseganju nacionalnega pri ustvarjanju dediščine, predvsem pa vre- dnotenju in analizi manjšinskih dediščin. Raziskovalno problematiko nagovarjajo v petih tematskih sklopih: 1) dediščina na dinamičnih mejnih območjih, 2) dediščina v mobilnem svetu, 3) jezik v rabi – raba jezika, 4) živeti z dediščino in 5) dediščinjenje prostora. Spoznanja objavljajo v tiskani in spletni različiciHeriskopa(https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/home/). Špela Ledinek Lozej je v letu 2021 skupaj s sodelavkami in sodelavci analizirala manjšinske in čezmejne dediščinske pobude na Goriškem, v Poso- čju, Videmski pokrajini, na Koroškem ter soorganizirala dva hodinarja (Trst, 4. 6. 2021; Goričko in Pora- bje, 8.–10.11. 2021), ki sta bila spodbuda k premisleku hoje kot raziskovalne metode.
PROJEKTI
Migracije in družbene spremembe v primerjalni perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi sve- tovni vojni(temeljni raziskovalni projekt, vodja: prof. dr. Aleksej Kalc, obdobje trajanja: 1. 9. 2020–31.
8. 2023).
Projekt preučuje spremembe v prebivalstvu in družbeni razvoj mest na zahodnem robu Slovenije po drugi svetovni vojni in novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Raziskava se posveča primerjavi dveh zgodovinsko in kulturno različnih stvarnosti: območja Nove Gorice, novoustanovljenega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča slovenskega dela goriške regije, in Kopra, ki doživel skoraj
Dokumentacija jutranje košnje v bohinjski planini Zajamniki (foto: Špela Ledinek Lozej, 3. 9. 2021).
popolno zamenjavo prebivalstva in korenito etnično, družbeno ter kulturno preobrazbo. Cilj raziskave je preučiti oblikovanje oziroma preoblikovanje obravnavanih urbanih stvarnosti v luči migracijskih pro- cesov, politik, gospodarskih, družbenih in drugih dejavnikov, ki so prispevali k oblikovanju strukturnih značilnosti in identitet obravnavanih mestnih skupnosti. Špela Ledinek Lozej je soorganizirala uvodni terenski sestanek v Novi Gorici, pripravila pregled gradiva in ključnih sogovorcev ter začrtala koncep- tualno-teoretske premise preučevanja novogoriške dediščine pri projektu.
100%Local: Boosting the Alpine agri-food value chains with the "100% Local" approach [Krepitev krat- kih kmetijsko-živilskih oskrbovalnih verig na območju Alp s pristopom 100 % lokalno](mednarodni projekt, Alpine Region Preparatory Action Fund II (ARPAF II), vodja na ZRC SAZU: doc. dr. Špela Ledi- nek Lozej, trajanje 19. 8. 2019–31. 1. 2021).
Projekt se je osredinjal na krepitev kratkih kmetijsko-živilskih oskrbovalnih verig na območju Alp. Špela Ledinek Lozej je organizirala spletni sklepni dogodek (25. 5. 2021) ter sodelovala pri pripravi predstavi- tve modela in zaključnega poročila. Rezultati so bili upoštevani v predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike v Republiki Sloveniji za obdobje 2023–2027.
GRACE – Grounding RRI Actions to Achieve Institutional Change in European Research Funding and Performing Organisations [Osnovne RRI dejavnosti za doseganje institucionalnih sprememb v evrop- skih organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave](mednarodni projekt, Obzorje 2020, SwafS, vodja na ZRC SAZU: dr. Mimi Urbanc, trajanje 1. 1. 2019–31. 12. 2021).
Projekt GRACE podpira odgovorno raziskovanje in inovacije ter spodbuja topogledne institucionalne spremembe. Špela Ledinek Lozej je sodelovala pri administrativnem vodenju in organizaciji projektnih aktivnosti.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ
ZOOM, 25. 5. 2021, organizacija sklepnega dogodka projekta100 % lokalnoz naslovomRadikalni pristop k lokalni pridelavi in porabi.
ZOOM, 10. in 11. 6. 2021, sodelovanje pri organizaciji izobraževalne delavniceMajhne teritorialne blagov- ne znamke v Alpah:Ali lahko majhne teritorialne blagovne znamke prispevajo k trajnostnemu razvoju ob- robnih alpskih območij.
ZOOM, 28. 6. 2021, sodelovanje pri organizaciji okrogle mizeDediščina – med zapuščino in ideologijo.
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
Špela Ledinek Lozej je članica znanstvenega sveta Narodne in študijske knjižnice v Trstu, akcijske sku- pine 6 EUSALP, uredniškega odboraGoriškega letnikainHeriskopa. Vodi pripravo Episkopa, vsebin ZRC SAZU za Evropsko prestolnico kulture 2025 ter vsebin ZRC SAZU pri Evropski gastronomski regiji 2021.
Sodeluje z Ministrstvom za kulturo RS in Koordinatorjem Registra nesnovne kulturne dediščine, Slo- venskim etnografskim muzejem, pri pripravi vpisov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kul- turne dediščine človeštva. Skupaj s Triglavskim narodnim parkom in Razvojno agencijo Zgornje Gorenj- ske je sodelovala pri Dnevih evropske kulturne dediščine, organizaciji dogodkaAlpska prehranska dedi- ščina v objektivu: mlekarstvo, sadjarstvo in turšca(Bled, 29. 9. 2021). Sodelovala je pri pripravi mednaro- dne bibliografije o planinah in planinskem gospodarstvu v Alpah.
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
LEDINEK LOZEJ, Špela, PISK, Marjeta.Cross-border landscape as heritage: Insights from Slovenia - walk, parks and UNESCO. Predavanje na konferenciHeritage geographies: Politics, uses and governance of the past, Lecce, Italija, 27.–28. 5. 2021.
LEDINEK LOZEJ, Špela.Between collections of objects and narratives' museum: Minority heritage-mak- ing in the Province of Udine (Italy). Predavanje na konferenciBreaking the rules?: Power, participation, and transgression: SIEF2021 15th Congress, Helsinki, Finska, 19.–24. 6. 2021. https://www.siefhome.org/
congresses/sief2021/panels#9635.
LEDINEK LOZEJ, Špela.Dediščina na obrobjih. Predstavitev na 3. posvetu o dediščinski znanostiDedi- ščinska znanost kot instrument povezovanja med vedami, SAZU, Ljubljana, 27. 7. 2021.
PEDAGOŠKO DELO
Špela Ledinek Lozej je na Podiplomski šoli ZRC SAZU, na študijskem programu 3. stopnjePrimerjalni študij idej in kultur(modulSlovenske študije – tradicija in sodobnost) nosilka predmetaDediščine, dedi- ščinski procesi in prakse. V okviru obveznosti je izvedla javno predavanjeDediščinjenje (izdelovanja) si- rov na Slovenskem(18. 2. 2021).
MENTORSTVO
Špela Ledinek Lozej je mentorica Manci Filak na doktorskem študiju na Oddelku za etnologijo in kultur- no antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
GODINA-GOLIJA, Maja (avtor), HUZJAN, Vanja (avtor), LEDINEK LOZEJ, Špela (avtor).Govorica pred- metov, (Efka). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021.
LEDINEK LOZEJ, Špela (avtor). Labelling, certification and branding of cheeses in the southeastern Alps (Italy, Slovenia): Montasio, Bovec, Tolminc and Mohant cheese. Acta geographica Slovenica, let.
61, št. 1, str. 153-168, ilustr. https://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/8746/9540, doi: 10.3986/AGS.8746.
ROGELJA, Nataša (avtor), LEDINEK LOZEJ, Špela (avtor). Footprints of the Camino in Slovenia: three ethnographic vignettes. V: TROTMAN, Tiffany Gagliardi (ur.). Walking the Camino de Santiago: Essays on pilgrimage in the twenty-first century. Jefferson (North Carolina): McFarland & Co. 2021, str.
217-233.
UREDNIŠKO DELO
BÄTZING, Werner, LAMPIČ, Barbara, LEDINEK LOZEJ, Špela, MIKLIČ CVEK, Lucija, ZWITTER, Žiga. Alm- und Alpwirtschaft im Alpenraum : eine interdisziplinäre und internationale Bibliographie = Alpicoltura nelle Alpi : una bibliografia interdisciplinare e internazionale = Économie pastorale dans les Alpes : une bibliographie interdisciplinaire et internationale = Planinsko gospodarstvo v Alpah : interdisciplinarna in mednarodna bibliografija = Alpine pasture farming in the Alps : an interdisciplinary and international bibliography, (Thematische Alpenbibliographie, Nr. 1, n. 1, no. 1, št. 1, no. 1). 1. Aufl. Augsburg; Nürnberg: context, 2021.
BOFULIN, Martina (urednik), LEDINEK LOZEJ, Špela (urednik), ROGELJA CAF, Nataša (urednik).Heriskop:
Razprave o dediščinjenju na obrobju2. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC.
TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE ODDAJE
MURATOVIĆ, Amir (avtor, scenarist, režiser).Idealna mesta: dokumentarni film, datum predvajanja 23.
marec 2021. Produkcija RTV SLO. Strokovno sodelovanje. Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/doku- mentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174763077
MURATOVIĆ, Amir (avtor, scenarist, režiser).Nič nas ne sme presenetiti: dokumentarni film, datum predvajanja 14. september 2021. Produkcija RTV SLO. Sodelovanje v dokumentarnem filmu. Dostopno na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174805020
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN, dr. etnologije, znanstvena sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks(vodja: izr. prof. dr. Jurij Fikfak, ob- dobje trajanja: 1. 9. 2009–).
Program se osredotoča na raziskave kulturnih prostorov in praks, ki jih z bolj dinamično konceptualiza- cijo prostora kot materialnega, socialnega in simbolnega lokusa vseh kulturnih praks, načinov prežive- tja, oblik vzajemnosti in mobilnosti, ustvarjalnosti (zlasti tudi estetske), reprodukcije tradicije in sodob- ne inovativnosti. Ko se poudarja procesualnost kulturnih praks, mislimo na socializacijo/inkulturacijo, na medgeneracijski prenos znanja, veščin in kulturne dediščine, upoštevamo vplive in posege države in EU (evropeizacija) in posledično dinamiko med lokalnim in globalnim. Vsi ti procesi se razkrivajo kot kulturni kronotop, v katerem sta zajeti historična in prostorska dimenzija vsakega pojava ali prakse.
Katarina Šrimpf Vendramin se v okviru programa ukvarjala z identitetnimi praksami, kot se kažejo v slovstveni folklori.
PROJEKTI
Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo(temeljni raziskovalni projekt, vodja: doc.
dr. Saša Babič, obdobje trajanja: 1. 9. 2020–31. 8. 2023).
Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku in jih opredelju- jejo skupnost, čas in kraj; kratke folklorne oblike razkrivajo svetovne nazore in vrednote, navodila in prepovedi določene kulture. Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obsežno in zelo drago- ceno zbirko slovenskih pregovorov, ki je nastajala več kot 50 let, vendar pa ti doslej niso bili strukturi- rani v skladu s sodobnimi standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno dostopni. Projekt vključuje dva glavna cilja: vzpostavitev povezav med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar bo bistveno po- večalo temeljitost analize in spodbudilo povezovanje folklornih gradiv z digitalnimi korpusi, hkrati pa bo obogatena tudi vsebina korpusov ter semiotično in etnolingvistično analizo pregovorov iz arhiva in v vsakodnevni komunikaciji za izris družbenega zemljevida stereotipov za razumevanje kulturnega okolja. Analiza bo izpostavila tudi vprašanje, ali so pregovori kot del nematerialne kulturne dediščine arhivski prežitki ali v določeni meri vztrajajo kot pragmatični del komunikacije. Katarina Šrimpf Vendra- min se pri analizi enot osredotoča na pojavnost in pomensko vključenost materialnih predmetov ter zastopanost enot iz krajev iz zahodnega narodnostnega prostora.
Nevidno življenje odpadkov: razvoj etnografsko utemeljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospo- dinjstvih(aplikativni projekt, vodja: dr. Dan Podjed, obdobje trajanja: 1. 11. 2018–31. 10. 2021).
Sodelovanje Katarine Šrimpf Vendramin, vodje projekta pri ZRC SAZU, na »Kick off« sestanku projekta URB_ART, Zoom srečanje, 15. 4. 2021.
Glavni cilj projekta je razvoj inovativne tehnološke rešitve, ki bo spremljala in prikazovala, kje in kako nastajajo odpadki v gospodinjstvih, in spodbujala zmanjševanje njihove količine. Razvoj te rešitve te- melji na etnografiji in pristopu, usmerjenem k ljudem. Zato v projektni skupini izvajajo primerjalne raz- iskave praks in navad na področju ravnanja z odpadki v šestih mestih: Ljubljana (Slovenija), Gradec (Av- strija), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Oslo (Norveška) in Dubaj (Združeni arabski emirati). Raziskava omogoča vpogled v življenje in delo »nevidnih« akterjev, npr. smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, hkrati pa opiše lokalne navade, povezane z odpadki, ter predstavi odpadne stvari kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje. Katarina Šrim- pf Vendramin se je v sklopu projekta posvetila raziskavi o navadah povezanih z ustvarjanjem tekstilnih odpadkov v gospodinjstvih.
Slovenska in estonska sodobna šolska folklora(bilateralni projekt, vodja doc. dr. Saša Babič, obdobje trajanja: 1. 11. 2020–31. 10. 2023).
Glavni cilj projekta je analizirati in primerjati sodobno šolsko folkloro (npr. šale, uganke, rituale) ter njihovo dinamiko v dveh evropskih državah z različnima geografskima položajema in značilnostmi, po- dobno zgodovino in hkrati brez neposrednega stika: Estonijo in Slovenijo. Projekt bo identificiral tradi- cijo in transformacije folklornega gradiva, igrivost in kreativnost v (novih) oblikah ter odraz družbene realnosti, iz katere so ustvarjeni. Namen projekta je ustvariti nove dinamične primerjalne pristope tako z medkulturnega kot tudi diahronega in sinhronega vidika, ki ponuja edinstvene in unikatne vidike tako v slovenski kot v estonski folkloristiki. Rezultat tega sodelovanja bo nov metodološki okvir za primer- jalne in medkulturne študije folklornih form ter na novo zbrano gradivo med otroki, ki bo dodano v arhiv obeh sodelujočih institucij.
Create to Connect Create to Impact(mednarodni evropski projekt, vodja: dr. Dan Podjed, obdobje tra- janja: 1. 9. 2018–31. 8. 2022).
Prvi projekt z naslovom Ustvarjaj za povezave se je začel leta 2012 kot skupno prizadevanje desetih evropskih kulturnih organizacij in treh pridruženih partnerjev za ustvarjanje povezav med umetniškimi in raziskovalnimi institucijami ter občinstvom. Namenjen je bil iskanju novih produkcijskih modelov, ki lahko občinstvo pritegnejo na inovativne načine, in ustvarjanju novih javnih prostorov z dialogom in sodelovanjem. V novem projektnem ciklu se mreža širi z vključitvijo petih novih partnerskih organiza- cij, pozornost pa se od vzpostavljanja povezav preusmerja k ustvarjanju vpliva. Ta vpliv v projektnem kontekstu pomeni posebno vrednost, ki jo proizvedejo umetniške dejavnosti in tako spodbujajo druž- bene spremembe, inovacije, opolnomočenje in emancipacija.
URB-ART: Podpiranje razvoja skupnosti preko izobraževanja v okvirih urbane umetnosti(aplikativni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, obdobje trajanja: 1. 3. 2021–28. 2. 2022).
Namen projekta je podpreti nizkokvalificirane odrasle v marginaliziranih skupnostih z dejavnostmi in koncepti izobraževanja v okvirih urbane umetnosti. Tako sta socialna vključenost in opolnomočenje te ciljne skupine v središču projektnih dejavnosti in rezultatov. Projekt temelji na spoznanjih, da ukvarja- nje z umetnostjo v skupnosti nizkokvalificiranih odraslih iz marginaliziranih skupin premaga družbeno- kulturne ovire in omogoča dostop do novih družbenih skupin. V projektu tako transdisciplinarne ume- tniške discipline delujejo kot komunikacijski instrumenti za medkulturni dialog in socialno integracijo.
Projekt URB_ART je med drugim tudi odgovor na krizo COVID-19, ki je zavirala medkulturno izmenjavo in močno prizadela sektor kreativnega izobraževanja. Projekt z uvajanjem inovativnih oblik (digitalne- ga) izobraževanja, komuniciranja, sodelovanja in razširjanja znanj odgovarja na morebitne omejitve in spremembe, ki so povezane s pandemijo.
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
Katarina Šrimpf Vendramin je članica uredniškega odbora strokovne revije s področja folklorne dejav- nostiFolklornik, je strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin na srečanjih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.
Strokovno sodeluje s folklornimi skupinami po Sloveniji, v zadnjih letih še posebej intenzivno s skupi- nami na Goriškem (Folklorna skupina Gartrož, Folklorna skupina Razor Tolmin, Folklorna skupina Na placi iz Šempetra) ter drugimi akterji s področja interpretacije kulturne dediščine.
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina.Borders boundaries and fear in the time of COVID 19 pandemic - Life on Slovenian Italian border. Predavanje na konferenci SIEF:Breaking the rules? Power, participation and transgression, Helsinki, Finska 19.–24. 6. 2021.
MENTORSTVO
Katarina Šrimpf Vendramin je mentorica Manci Perko na dvopredmetnem magistrskem študiju na Od- delku za slavistiko in zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor).Zgodbe in prostor: ustno izročilo in kolektivni spomin v zgornjem Obsotelju, (Ethnologica - Dissertationes, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021.
PISK, Marjeta (avtor), ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Večjezične kratke folklorne oblike : pri- meri iz Goriških brd. Studia mythologica Slavica, št.24, str. 161–178. https://ojs.zrc-sazu.si/sms/article/
view/10425/9572, doi: 10.3986/SMS20212409.
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Pomen hrane v kulturi rojstva 19. in prve polovice 20. stoletja.
Glasnik Slovenskega etnološkega društva, let. 61, št. 1, str. 75–85.
INŠTITUT ZA KULTURO ZGODOVINO (IKZ)
PETRA TESTEN KOREN,
dr. zgodovine, znanstvena sodelavka
PROJEKTI
InTaVia: In/Tangible European Heritage. Visual Analysis, Curation & Communication
(mednarodni raziskovalni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Gregor Pobežin, obdobje trajanja: 1. 11. 2020–
31. 10. 2022).
Osrednji namen projekta InTaVia je razviti informacijski portal, ki bo povezoval, vizualno analiziral in omogočil komunikacijo snovne in nesnovne evropske kulturne dediščine ter jo ponudil za uporabo raziskovalcem, pedagogom, novinarjem, zaposlenim v turizmu, (kreativni) industriji in institucijah, ki se ukvarjajo z dediščino. ZRC SAZU je eden od devetih mednarodnih partnerjev, ki sodelujejo v projektu.
Dostopno na: https://intavia.eu/
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino (50 % zaposlitev)
EIRENE Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region (znanstveno-raziskovalni projekt, vodja: prof. dr. Marta Verginella, obdobje trajanja: 1. 12. 2017–1. 12.
2022).
Projekt EIRENE je zasnovan z namenom, da se na novo razmislijo povojne tranzicije 20. stoletja z upo- števanjem spolne perspektive. Petra Testen Koren je skupaj s sodelavko Ano Cergol Paradiž pripravila tri prispevke, in sicer študijo z naslovomNekateri vidiki dela slovenskih služkinj v Kraljevini SHS/Jugoslaviji
po prvi svetovni vojni, ki je bila objavljena v znanstveni revijiRetrospektive, dalje študijo z naslovom Slovenske priseljenke v Trstu: vprašanje identitete ob ljudskem štetju 1910(pred tiskom), ki bo objavljena v znanstveni revijiDve domovini, in študijoThe Excluded Amongst the Excluded? Trst/Trieste and (Slovene) Servants After World War I(v recenzentskem postopku), ki bo objavljena v znanstveni revijiActa Histriae.
https://project-eirene.eu/
Petra Testen Koren je članica ožjega uredniškega odboraNovega Slovenskega biografskega leksikonain članica uredniškega odbora znanstvene revijeRetrospektive. Je sourednica zbirke Življenja in dela na Inštitutu za kulturno zgodovino.
PREDAVANJA IN REFERATI
TESTEN KOREN, Petra.Il Goriziano tra ricostruzione e transizione (1918–1922).Predavanje v okviru pane- laLa transizione postbellica nella Venezia Giulia (1918–1922):cambiamenti e aspetattive. Cantieri di Storia Sissco 2021, Cagliari (on-line), 17. september 2021.
TESTEN KOREN, Petra, CERGOL PARADIŽ, Ana. The question of nationality and citizenship after WWI:
the case of single female servants in Trieste. Prispevek na konferenciEuropean social science history con- ference (ESSHC)(on-line), 24 marec 2021.
BIBLIOGRAFIJA
CERGOL PARADIŽ, Ana (avtor), TESTEN KOREN, Petra (avtor). Slovenske priseljenke v Trstu: vprašanje identitete ob ljudskem štetju 1910.Dve domovini = Two Homelands, 2021 (v tisku).
TESTEN KOREN, Petra (avtor). Beneške dikle v italijanskih mestih in povojni odmevi na njihovo delo v Matajurju (1950-1973). V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra (ur.).Simon Rutar in Beneška Slovenija. Ljubljana: Slovenska matica. 2021, str. 121–139, ilustr.
CERGOL PARADIŽ, Ana (avtor), TESTEN KOREN, Petra (avtor). Nekateri vidiki dela slovenskih služkinj v Kraljevini SHS/Jugoslaviji po prvi svetovni vojni = Some aspects of the work of Slovene servants in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes/Yugoslavia after the First World War.Retrospektive: znanstve- na revija za zgodovinopisje in sorodna področja, 2021, letn. 4, št. 1, str. 9–30, ilustr. http://retrospektive- journal.org/revija/retrospektive-letnik-iv-stevilka-1/clanek/nekateri-vidiki-dela-slovenskih-sluzkinj-v-kra- ljevini-shs-jugoslaviji-po-prvi-svetovni- vojni/.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA (ISJ FR)
DANILA ZULJAN KUMAR,
dr. jezikoslovja, znanstvena sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju(vodja: dr. Kozma Ahačič, obdobje trajanja: 1. 1.
2015–31. 12. 2021).
V okviru programa je bila pripravljena znanstvena monografija z naslovomSkladnja nadiškega in briške- ga narečja, ki predstavlja model analize skladenjskih vprašanj slovenskega narečnega jezika. Osnovni cilj monografije je bil na primeru nadiškega in briškega narečja predstaviti izbrana poglavja iz skladenj- ske problematike slovenskih narečij. Za analizo sta bili izbrani dve obrobni slovenski narečji, ki sta zani- mivi tudi zato, ker izhajata iz iste narečne osnove in danes pripadata isti narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita, pa sta bili velik del zgodovine v različnih politično-upravnih okvirih. Zato je bil na- men monografije poleg kontrastivne primerjave izbranih skladenjskih vprašanj obravnavanih narečij s slovenskim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerjava med narečjema samima.
PROJEKTI
Atlas slovenskih narečij(vodja: dr. Jožica Škofic, obdobje trajanja: 1. 9. 2020–31. 8. 2023).
Projekt temelji na enem od ustanovnih znanstveno-raziskovalnih projektov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tj. na Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA), ki vsebuje skoraj 3000 leksič- nih in t. i. gramatičnih (glasoslovnih in oblikoslovnih) vprašanj. Že zapisano in digitalizirano gradivo (okrog 600 zvezkov in skoraj 900.000 listkov) raziskovalna skupina dopolnjuje z manjkajočimi zapisi (okrog 40–50 krajevnih govorov iz mreže 417 krajev v Sloveniji in zunaj nje) in ob tem ureja tudi Špeter (Italija), 1. 10. 2021: predstavitev znanstvene monografije Simon Rutar in Beneška Slovenija s pred- sednikom Slovenske matice Alešom Gabričem, z urednicama Petro Kolenc in Danilo Zuljan Kumar ter z vo- diteljem Giorgiom Banchigem.
fonoteko terenskih posnetkov. V okviru projekta je Danila Zuljan Kumar pripravila 14 komentarjev in kart s pomenskega polja kmečko orodje.
Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega je- zika(vodja: dr. Kozma Ahačič, obdobje trajanja: 19. 7. 2017–30. 9. 2021).
V okviru projekta je bilo pripravljeno e-orodje, ki bo uvajalo učence in dijake v delo s spletnimi slovarji in spletnimi slovničnimi priročniki. Portal Franček.si obsega odgovore na vprašanja o pomenu, rabi, po- menski povezanosti (sinonimi, nadpomenke), (ne)zaznamovanosti, zvrstnosti, stilnih značilnostih, iz- govoru, pregibanju, izvoru, narečni rabi in zgodovinski umeščenosti besedja slovenskega jezika. Danila Zuljan Kumar je sodelovala pri pripravi iztočnic izSlovenskega lingvističnega atlasa.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ
Gorica (Italija) 17., 20., 21. in 22. 9. 2021: predavanja z naslovomZgodovina slovenskih narečijin delavnice z naslovomNarečja primorske narečne skupineza dijake klasičnega, naravoslovnega in humanističnega liceja v Gorici.
Nova Gorica, 8. 10. 2021: organizacijaŠkrabčevih dnevovv frančiškanskem samostanu na Kostanjevici.
DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI
Danila Zuljan Kumar sodeluje v slovensko-italijanski skupini za vpis pokrajine Brda na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, v nadzornem odboru Zavoda za Kulturo in turizem Občine Brda, v odboru za pripravoGradnikovih večerovinŠkrabčevih dnevov.
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
ZULJAN KUMAR, Danila. Syntactic shifts in the Ter/Torre Valley dialect of Slovene.Prispevek na 16th an- nual meeting of the Slavic Linguistics Society (SLS-16), (on line), 5. 9. 2021.
ZULJAN KUMAR, Danila.Tabu izrazi v briškem narečju. Prispevek na mednarodnem znanstvenem se- stankuKontaktna dialektologija akad. Gorana Filipija.Koper: Pedagoška fakulteta, Center za jezike in medkulturnost. 22. 10. 2021.
ZULJAN KUMAR, Danila. Pomenski premiki v nadiškem in briškem narečju.Pleteršnikovi dnevi : Nareč- no besedje Slovenskega jezika – simpozij v spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Pišece, 14. 9. 2021. Piše- ce: Društvo Pleteršnikova domačija. 2021.
PEDAGOŠKO DELO
Nosilstvo pri predmetu Sociolingvistika na do-in podiplomskem programu Slovenistika na Univerzi v Novi Gorici.
MENTORSTVO
Danila Zuljan Kumar je mentorica doktorandki Urški Vranjek Ošlak na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in somentorica doktorandki Lari Pižent na Fakulteti za uporabne družbene študije ter mento- rica dijakinji Evi Frančeškin z Gimnazije Nova Gorica pri raziskovalni nalogi o zahodnih slovenskih narečjih.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
ZULJAN KUMAR, Danila (avtor). Slovenska identiteta med mladimi v Beneški Sloveniji. V: ZULJAN KU- MAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra (ur.).Simon Rutar in Beneška Slovenija, (Odstiranja, ISSN 2784-4625, 2). Ljubljana: Slovenska matica. 2021, str. 141–155.
ZULJAN KUMAR, Danila (avtor). Bajeslovna bitja Terskih dolin. V: JOŽEF-BEG, Jožica (ur.).Večnaslovni- ška odprtost pravljic: mednarodni znanstveni simpozij: Novo mesto, 17. september 2020: zbornik prispev- kov. Novo mesto: Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine. 2021, str. 19–29.
ZULJAN KUMAR, Danila (avtor). O divjem možu v terskem pripovednem izročilu V:Izvestje Raziskoval- ne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici,št. 18. 2021, str.41–43.
Uredniško delo
Zuljan Kumar, Danila (urednik), KOLENC, Petra (urednik). Simon Rutar in Beneška Slovenija, (Odstiranja, 2). Ljubljana: Slovenska matica. 2021,. 171 str.
TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE ODDAJE
GREGORIČ, Nataša (avtor). Dopoldan in pol: Briška bajeslovna bitja, Radio Koper, datum predvajanja:
13. 9. 2021 (skupaj s Tanjo Gomiršek).
Poročilo sestavila Petra Kolenc.
