Strokovna specializirana revija za embalažo Številka V./23 September 2005
Foto Aljoša Videtič
Strokovna specializirana revija za embalažo Številka V./23 September 2005
23
Prvi vtis pri darilu daje embalaža Intervju z Aleksandrom Troho Okrogla miza: Manjka ambicioznosti Nevarna odpadna embalaža Za in proti: Dileme pri termični obdelavi
odpadkov in odpadne embalaže Anketa o poslovnem (ne)optimizmu
Prvi vtis pri darilu daje embalaža Intervju z Aleksandrom Troho Okrogla miza: Manjka ambicioznosti Nevarna odpadna embalaža Za in proti: Dileme pri termični obdelavi
odpadkov in odpadne embalaže
Anketa o poslovnem (ne)optimizmu
Promocija
23
Vihanje rokavov
Jesen zmeraj simbolizira vihanje rokavov. Ne sedajo le šolarji v klopi, tudi poslovneži bolj napnejo možgane. Če so tržne razmere neprijazne, še toliko bolj.
Trg, ta nemirna voda, je včasih mačeha, včasih ljubica. Vse več poslovne- žev modro spoznava, da na obraz trga lahko tudi sami vplivajo. Odvisno je, s čim in kako tekmujejo. Tam, kjer se rinejo množice, te hitro in zlahka pomendrajo. Na promenadi izbranih sonce sije veliko lepše.
O tem razmišljajo plastičarji na okrogli mizi, ki smo jo organizirali, saj so nas spodbudile vrtoglave cene nafte, posledično plastike.
Jesensko vihanje rokavov bo tudi na področju elektronske in električne odpadne opreme, teme, ki smo jo obdelovali v prejšnji številki. V tej šte- vilki lahko preberete, da ravnanje s tovrstno opremo tržijo že tri podjetja.
Premika se tudi na področju t.i. nevarne odpadne embalaže, a tu prava zgodba še sledi. Prav tako na področju t.i. sežigalnic.
Daljnovidni bodo že sedaj pomislili na obdobje obdarovanja in poslov- nih daril. Za te bo zanimivo branje o poslovnem obdarovanju in o tem, kako o poslovnih darilih in embalaži razmišljajo v nekaterih slovenskih podjetjih.
Pa zavihajmo rokave.
Jože Volfand, glavni urednik
Iz vsebine
Prvi vtis pri darilu daje embalaža 6 Podjetja o poslovnih darilih in embalaži 8
Intervju z Aleksandrom Troho 12
Okrogla miza: Manjka ambicioznosti 14
Nevarna odpadna embalaža 18
Za in proti: Dileme pri termični obdelavi odpadkov in
odpadne embalaže 26
Anketa o poslovnem (ne)optimizmu 31
4
Večja učinkovitost za 30 %
Superfos je z novo zasnovo, obliko in materiali optimiziral embalažo in predstavil na oko privlačno, zelo funk- cionalno vedro, ki je hkrati še zelo pri- ročno v logistiki in prijazno do uporab- nika. Po besedah Martina Malmrosa, direktorja prodaje in marketinga Su- perfosa, so s tem zagotovili kvaliteto vseh pomembnih lastnosti embalaže.
Nova vedra so za razliko od doseda- njih, ki so bila ponavadi zaokrožena, oglate oblike, kar je že samo po sebi posebnost. Velika ploščata površina ponuja dobro vidnost in omogoča utrjevanje prepoznavnosti blagovne znamke. Zanemarljivi pa niso niti nižji stroški novih veder.
Pri zlaganju na palete dosežemo 30
% višjo učinkovitost, kar se pozna pri hranjenju in pri transportu. Standard- na paleta, na katero lahko naložimo
90 cca 5 litrskih zaokroženih veder, lahko po drugi strani nosi 120 SuperCube veder. Če podjetje upravlja s količino 1 milijon 5 litrskih veder na leto, to pomeni 2.800 manj palet na leto ali veder za približno 40 polno naloženih prikolic to- vornjakov, ki jih ni potrebno prepeljati, hraniti oziroma z njimi rokovati.
Da pa bi dodatno optimizirali logistiko in zagotovili kvaliteto izdelkov, ima em- balaža še zaščitni ovratnik, ki zagotavlja stabilnost in ščiti tekočino oz. drugo vsebino med transportom. Mislili so tudi na prijaznost do uporabnika, saj so ustvarili ročaj, ki se veže diagonalno na vedru in omogoča enostavno pretakanje tekočin in s tem manj škode zaradi razlitij in nesnage. Vedro ima tudi pokrov, ki se enostavno odpira in ima sistem za ponovno zapiranje z dvojno zaponko, ki omogoča enostavno hranjenje neporabljene vsebine, ščiti tekočino in zagotavlja snažnost. Embalaža je še posebej uporabna v mlečni industriji.
Novosti Novosti
Slovensko-italijanski tiskarski forum bo v Postojni
Slovensko-italijanski tiskarski forum, največ- ji tiskarski dogodek v jadranski regiji, je del mednarodnega projekta, ki ga sofinancira EU.
Organizatorja sta GZS, združenje za tisk in medije oziroma njegova sekcija sito, tampo in digitalnih tiskarjev ter sežanski zavod SDT. Fo- rum je namenjen vsem, ki jih zanimajo novo- sti pri praktični uporabi sodobnih tehnologij s področja tiska na trgu EU. V ospredju pro- grama bodo strokovne in izobraževalne teme, ki presegajo klasično področje tiska. Poseben poudarek slovensko-italijanskega foruma pa bo dan mednarodnim povezavam, saj bodo predavatelji strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Mednarodni tiskarski forum bo 30. septembra in 1. oktobra v postojnskem hotelu Jama.
Dan slovenskega papirništva in simpozij
Letošnji 9. dan slovenskega papirništva, ki vsa- ko leto združi celotno panogo ob aktualnih strokovnih temah, bo na Bledu 9. novembra.
Branko Rožič, predsednik Združenja za celuloz- no, papirno in papirno predelovalno industri- jo pri GZS, bo predstavil poslovanje panoge v letu 2004, dva zanimiva tuja predavatelja pa bosta spregovorila o perspektivah evropskega trga papirništva do leta 2020 in o energetski optimizaciji papirne industrije. Kot je že v nava- di se na dnevih slovenskega papirništva vedno predstavi eno izmed podjetij. Letos bo to novo podjetje, saj sta se poslovno povezali podjetji Lepenka iz Tržiča in Lepenka iz Prevalj. Isti dan se bo začel tudi že tradicionalni, 32. medna- rodni strokovni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije. Letošnja osred- nja tema je Sodobna tehnologija in razvoj na področju papirništva. Nekatere zanimive napovedane teme: Analize papirnega stroja in procesov za učinkovitejše načrtovanje inve- sticij, Mini nipcoflex stiskalnica – ekonomična in učinkovita stiskalnica, Boost sušilnik – sušilni proces z visoko stopnjo izparilnosti in izboljša- njem mehanskih lastnosti, Korak za korakom proti Kyotu, Ravnanje z odpadnimi goščami pa- pirne industrije, Obdelava odpadne vode tovar- ne celuloze in papirja glede na IPPC direktivo, Analitske tehnike za pisano kulturno dediščino, RCF linije za proizvodnjo zelo kakovostne pa- pirne snovi za industrijo, Nova enoletna rastlina (industrijska trava) kot surovina za celulozno in papirno industrijo in druge.
Nastal je ZEOS
Družbe Avtotehna, BSH Hišni aparati, Go- renje, LTH, Mercator, Merkur in Mikropis so ustanovile družbo ZEOS in se tako kot prve v Sloveniji organizirale za izvajanje evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi (2002/96/EC). Tako so začeli vzpostav- ljati sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga določa nacionalni okoljski predpis za to področje. Družba ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, je tako nastala še pred 1. januarjem 2006, ko bo v Sloveniji nastopila finančna in operativna od- govornost zavezancev za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Kratko, zanimivo
Posebej prilagojeno otrokom
Podjetje Alcan Inec. je dalo na trg novo embalažo Guardlid. Gre za medicinsko embalažo iz aluminija, ki ima značilnosti, zaradi katerih je otrokom še posebej prijazna. Embalaža Guardlid, napoveduje proizvajalec, bo med farmacevtskimi podjetji posebej dobrodošla, saj izpolnjuje vse zahteve, ki jih predpisuje zako- nodaja, ko gre za varstvo otrok. Embalažni material izpolnjuje vse značilnosti po evropskem standardu EN 14275, ki predpisuje zaščito otrok.
Etikete izjemnih oblik
Zlato nagrado Starpack za etikete sleeve je pre- jelo podjetje Sleever In- ternational za inovativ- ne rešitve na področju etiket sleeve, in sicer za paleto izdelkov pod blagovno znamko Hell- man. Ključni element inovativnosti je kom- pleksnost oblike etiket.
Kratko, zanimivo
Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo zavezuje zavezance, ki proizvajajo, pridobivajo ali uvažajo tovrstno opremo, da do 30. junija 2005 prijavijo Minis- trstvu za okolje in prostor proizvodnjo, namero uvoza ali pridobivanja električne in elektronske opreme na območje Slovenije. Trenutno se je v Sloveniji registriralo preko 200 zavezancev, glede na statistiko delujočih sistemov v ostalih državah EU ter razpoložljivih virov v Sloveniji pa je neprijavljenih zavezancev preko 1000. Zave- zanci lahko svoje obveznosti izpolnjujejo indivi- dualno ali s pristopom h kolektivnemu sistemu za ravnanje z odpadno električno in elektron- sko opremo. Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo, da v tem trenutku ne bo podelilo koncesije za izvajanje javne gospodarske služ- be, temveč je zavezancem dalo pobudo, da se povezujejo in ustanovijo kolektivni sistem. Na osnovi te pobude je bila ustanovljena družba ZEOS. Njeni ustanovitelji in pristopniki s količi- nami električne in elektronske opreme že sedaj predstavljajo mnogo več kot polovico prodaje te opreme v Sloveniji. Njihovi proizvodi pred- stavljajo vse skupine električne in elektronske opreme. ZEOS bo zagotavljal zbiranje in pre- vzemanje odpadne električne in elektronske opreme, obdelavo in predelavo ter odstranje- vanje ostankov predelave. Pri tem želi uresni- čevati več ciljev, kot so izpolnjevanje zakonskih obveznosti, transparentnost delovanja sistema, zastopanje interesov zavezancev, optimiziranje stroškov upravljanja, dialog z zavezanci in jav- nostmi ter uporabo evropske prakse ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo.
Posebno pomembno je zagotoviti cilje ev- ropske direktive tako pri zbranih količinah kot pri stopnjah re- cikliranja in predela- ve. Tako je do konca leta 2007 potrebno zbrati 4 kg odpadne električne in elek- tronske opreme na prebivalca letno ter dosegati stopnje pre- delave za nekatere skupine odpadne EE opreme preko 80%
od zbranih količin.
Za izpolnjevanje teh zahtev bo v Sloveniji potrebno v prihodnje nadgraditi tehnolo-
ške možnosti obdelave in predelave odpadne električne opreme, kot tudi aktivno delovati za ozaveščanje širše javnosti o pomenu ustrezne- ga vračanja neuporabne električne in elektron- ske opreme.
Čeprav operativna odgovornost zavezancev na- stopi s 1. januarjem 2006, pa so le ti dolžni pri- dobiti okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Rok za oddajo vloge je 26. september 2005.
Osrednji del vloge je načrt ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki ga poleg drugih storitev za vse družbenike in pristopnike zagotavlja družba ZEOS. Direktor družbe ZEOS je Emil Šehič (www.zeos.si).
Vse z eno roko
Nova steklenica Nalgene OTJ (On the Go) je oblikovana tako, da jo lahko potrošnik uporablja z eno roko. Er- gonomska oblika in zapiralo flip-top odlikujeta embalažo, ki jo potroš- nik zlahka prenaša, odpira, zapira in shrani. Vse z eno roko. Po vrhu se ste- klenica prilega v vse standardizirane odprtine, kot so držalniki v avtu, od- prtine na orodjih za telovadbo idr.
Zlahka do mesnih izdelkov
Crown Food Europe, hčerinska družba korporacije Crown Holding, je avgusta prejela nagrado DuPont Diamond, ki jo je mednarodna ocenjevalna komisija strokovnjakov s področja predelave hrane in embalaže podeljuje za najbolj ino- vativno embalažo. Družba je nagrado prejela za pločevinasto posodo s pokro- vom za lažje odpiranje, ki so jo razvili za podjetje William Saurin, vodilnega fran- coskega proizvajalca gotovih jedi. Patentirani sistem za odpiranje Peel Seam™ je sestavljen iz odstranljivega aluminijastega pokrovčka, ki ima s plastiko prevleče- ne robove, ta pa je nato privarjen na s plastiko oblečeno pločevinasto skledico.
Pokrovček ima držalo, s katerim ga ob uporabi lažje odstranimo. Embalažo so v William Saurinu prvič uporabili za sedem novih mesnih solat »Salades Gour- mandes«, prednost nagrajene embalaže pa je predvsem, da ohranja okusnost jedi, ker ni nevarnosti puščanja vsebine, jo je mogoče hraniti v aktovki ali torbici, hkrati pa porabnikom omogoča, da jedi užijejo neposredno iz embalaže.
6
Od srca dano darilo ni nikakršna obveza, temveč znamenje olike in pozornosti. Pravijo, da majhna darila utrjujejo prijateljstva, velika pa jih razdirajo. Pri izbiri darila sta pomembni izvirnost in domišljija ter dober namen, nikakor ne vrednost.
Prvi vtis pri darilu daje embalaža
Darilna embalaža Darilna embalaža
Protokolarna darila so izraz stikov med državami in različnimi kulturami. Poda- rjajo se predvsem ob srečanju naših viso- kih predstavnikov v tujini in ob uradnih obiskih tujih visokih predstavnikov pri nas – lahko kot dobrodošlica ali kot del slovesa. Takšno darilo je znamenje kul- turne podobe darovalca. Izbira se glede na rang in zanimanje prejemnika.
Slovenska protokolarna darila vedno iz- virajo iz slovenske kulture in promovira- jo našo državo. Največkrat se podarjajo izdelki umetne obrti, knjige o Sloveniji, kristalni izdelki, čipke, replike priznanih slovenskih umetnikov, faksimile red- kejših tiskov, priznana vina slovenskih vinorodnih okolišev, izdelki sodobne- ga slovenskega oblikovanja, slovenski modni dodatki …
Kadar se darilo izroča preko predstav- nika oziroma se dostavi v rezidenco gosta, mora biti zavito in opremljeno z vizitko gostitelja, zapisano mora biti nekaj vljudnih besed s podpisom. V pri- meru osebne predaje je darilo odvito in odprto oziroma v embalaži – škatli, ki jo lahko takoj odpremo.
Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije
Pri obdarovanju je embalaža izredno po- membna, skoraj enako pomembna kot darilo samo. Zgodilo se mi je, da sem pred časom prejela darilo, ki je bilo za- vito v prozoren plastičen zaščitni papir z zračnimi mehurčki in rjavim lepilnim trakom za lepljenje kartonastih škatel, tako kot se navadno varnostno zavijajo
stekleni izdelki za transport... Na tak su- rov način izročeno darilo ne bo doseglo želenega učinka, ravno nasprotno, ob- darovanec si bo o vas ustvaril mnenje, ki gotovo ne bo pozitivno.
Za različna darila so primerne različne embalaže. V Protokolu Republike Slo- venije smo se odločili za temno modre trde škatle z zlato odtisnjenim sloven- skim grbom. Notranjost škatle pa je ali v žametu ali v svili – odvisno od darila.
Grafike podarjamo v trdih temno mo- drih mapah z zlato odtisnjenim grbom.
Pri obdarovanju torej posvetite pozor- nost embalaži. Kot sicer v življenju je tudi pri obdarovanju izredno pomem- ben prvi vtis. In pri darilih je to gotovo njihova embalaža.
Ta sicer ne izhaja iz tradicije. Na pode- želju boste še danes doživeli, da vam bodo okusno salamo zavili v zamaščen papir ter jo dali v prvo plastično vrečko, ki jim bo prišla pod roke. Embalaža obi- čajno zato ne pritegne naše pozornosti.
V hitrem tempu življenja pa želimo tudi svoje dolžnosti čim hitreje opravljati. Žal to velja tudi za obdarovanje. Embalaža tako nemalokrat prevzame nase poleg svoje osnovne transportno in manipu- lativno varovalne funkcije tudi estetsko, sporočilno in druge lastnosti darila.
Naročniki ter potrošniki daril že nekaj časa ne iščejo več le cenovno ugod- nih rešitev, pač pa večji poudarek na- menjajo tudi skladnosti funkcij darila z njegovo embalažo. Pri tem ne gre samo za majhne ali velike končne potrošnike oziroma darovalce, saj le-ti napačno iz- brano darilno embalažo lahko zakrijejo z domiselnim aranžiranjem. Dejstva po- membnosti embalaže so se pričeli za- vedati tudi proizvajalci izdelkov, ki jih v vsakdanjem obnašanju pogosteje izbi- ramo za darila. Vsekakor je v ospredju izbora ustrezne embalaže za posame- zen izdelek še vedno najmočnejši tržno-
Darilni inženiring in celostna podoba
Dogodek obdarovanja v vsej svoji veličastnosti in poslanstvu, ki ga darilo opravlja, je prav gotovo nekaj, na kar moramo že iz spoštovanja do kulture in vsekakor do obdarovanca biti še posebej pozorni. Sestavlja ga mnogo drobnih trenutkov. Včasih je to stisk roke, priklon, beseda, včasih vsebina darila in morda cvetlična dekoracija s pentljo. Vedno pa je tu tudi embalaža.
oglaševalski dejavnik. Vendar pa lahko tudi všečno poslikana in k nakupu z naj- različnejšimi ugodnostmi vabeča emba- laža povprečnega uporabnika pogosto odvrne od nakupa, saj bi kot taka ob- darovancu prenesla sporočilo cenenosti in manjvrednosti ne le vsebine, pač pa dogodka v celoti.
Poleg oblikovnega dejavnika pa sta po- membna še odgovorjajoča dimenzija in seveda izbira ustreznega materiala.
Do daril imamo poseben odnos. Ne gle- de na vsebino nas vežejo na tistega, ki nam jih je podaril, pa naj bo to osebni prijatelj, naključni pozornež ali pa malo manj osebni poslovni partner, morda tudi delodajalec. Ta vez ni omejena le na izvrševalca, pač pa tudi na sporočilo, ki nam ga je z darilom hotel prenesti.
Predmet – darilo tako nemalokrat še ne- kaj časa ne opravlja svoje funkcije, pač pa ga ljudje čustveno hranijo – običajno še vedno tudi v prvotni embalaži. Trdna in kvalitetno izdelana embalaža iz kako- vostnih materialov tako ni namenjena le poudarjanju vrednosti darila, temveč tudi njegovi varnosti za daljše časovno obdobje.
Dobro pa si lahko predstavljate zadrego v trenutku, ko se vam čudovita kristal- na vaza zaradi neustrezne embalaže ob trenutku nepozornosti razleti na drob- ne koščke, tik preden ste jo nameravali podariti.
Na koncu se dotaknimo še darilnega inženiringa. Poslovno običajno je, da podjetje svojo celostno podobo gradi predvsem na tržni prepoznavnosti kot podpori boljšega poslovanja. Na ža- lost se v praksi v to shemo le poredko vključuje še darilna podoba podjetja.
Najmočnejša vez med obema pa je lah- ko ravno embalaža. Prav z embalažo, predvsem če tega nismo uspeli z vse- bino darila, lahko obe podobi najuspeš- neje združimo.
Kot pomemben razvijalec in uporabnik darilne embalaže se tako poleg proiz- vajalca in potrošnika pojavljajo še pod- jetja, ki s svojim svetovanjem skrbijo za najprestižnejši ugled svojih strank: kaj, kako, komu, kdaj in seveda v čem bodo poklanjale svoja darila.
V Sloveniji jih še ni veliko. Njihove stran- ke pa so predvsem podjetja, ki v večji meri poslujejo s tujino. Od tam v naš prostor prinašajo sveže ideje, tudi na področju darilne embalaže.
Zoran Grom, direktor DARILA ROKUS
8
Darilna embalaža Darilna embalaža
Laura Štraus, vodja službe za od- nose z javnostmi, Založba Mla- dinska knjiga
V Mladinski knjigi je za poslovna darila pristojna služba za odnose z javnost- mi, ki oblikuje politiko obdarovanja.
Pri nas načrtujemo, kakšna darila, ob kateri priložnosti in komu bodo pred- stavniki podjetja, služb itd. poklanjali darila. V Založbi Mladinska knjiga je že tradicija, da so med poslovnimi da- rili največkrat knjige, ki jih je založila naša založba. Gre za knjižne novitete, s katerimi poslovne partnerje, sode-
Podjetja o poslovnih darilih in embalaži
Darila praviloma z domačega dvorišča
Podjetja že razmišljajo o poslovnih darilih ob koncu leta. In ker embalaža pozlati darilo, smo podjetja povprašali, katere stan- darde upoštevajo pri politiki poslovnih daril in pri izboru emba- laže. Postavili smo štiri vprašanja: Kakšna je v podjetjih politika pri poslovnih darilih in komu je zaupana naloga nabave daril?
Kako pomembna je pri izbiri poslovnega darila embalaža in na katere njene funkcije so posebej pozorni? Kako (dobro) je po- znan izraz »zelena darila« in v kolikšni meri je pri izboru po- slovnih daril pomembna prijaznost materialov do okolja? Kako bodo v podjetjih obdarovali poslovne partnerje ob koncu tega leta in kakšna poslovna darila so všeč našim sogovornikom?
lavce itd. obdarujemo ob koncu leta, pa tudi ob drugih priložnostih. Kadar gre za obdarovanje tujega poslovne- ga partnerja, knjigi v tujem jeziku pri- ložimo še izdelke domače obrti. Em- balaža darila je pomembna, prav tako kot je pomembno, kako darilo izroči- mo, kaj vemo o njem povedati, kako ga samo cenimo! Vsekakor pa mora embalaža odsevati vsebino darila. Pri knjižnem darilu smo pozorni, da je knjiga čim bolj vidna, torej embalaža v tem smislu ne izstopa. Za izraz ze- lena darila sem že slišala; v naš izbor
jih vključujemo v manjši meri, saj, kot sem že rekla, so med našimi darili več- inoma knjige. Kot že leta doslej, bomo letos poslovne partnerje obdarovali s knjigami. Tudi osebno sem zelo vesela knjižnega darila, ki prav tako pomeni prijazen odnos do okolja – do sloven- skega kulturnega okolja.
Mojca Lavrič, odnosi z javnostmi, Steklarna Hrastnik – skupina d.d.
Našim poslovnim partnerjem kot drobno pozornost običajno nameni- mo darila lastne proizvodnje, ob kakš- nih posebnih priložnostih (dolgoletno sodelovanje ipd.) pa dela slovenskih umetnikov. Novoletna darila so uni- katna, izdelana posebej za novo leto, seveda so to naši izdelki. Ob tem času so obdarovanja ter obiski poslovnih partnerjev najbolj pogosti. Za izbiro novoletnih daril se dogovorimo na nivoju celotnega poslovnega sistema, za izbiro priložnostnih daril pa so obi- čajno odgovorni zaposleni, ki so od- govorni za stik s poslovnim partner- jem, saj ga tudi najbolje poznajo. Se- veda igra embalaža pomembno vlogo
Mojca Lavrič mag. Simona Šarotar Žižek Laura Štraus
– poleg osnovnega namena hrambe izdelka izžareva tudi njegovo identi- teto, če je le pravilno izbrana. Steklo je že samo po sebi naravi prijazno, pa naj bo to steklo embalaža ali poseben produkt (kozarec, skleda, krožnik…), saj ga je mogoče skoraj v celoti reci- klirati. Prijaznost materialov do okolja pa je danes vsekakor pomembna – ne samo pri embalaži. Zato smo na to vsekakor pozorni tudi pri izboru da- ril. Novoletna darila so še v pripravi (kot že omenjeno, bodo, kot vsako
leto, to naši izdelki), prav tako poseb- na embalaža zanje. Osebno pa imam najraje darila, ki dajejo občutek, da so namenjena samo prejemniku – s kan- čkom osebnosti torej. Cena pri tem ne igra prav nobene vloge.
Mag. Simona Šarotar Žižek, se- kretarka uprave, Mura d.d.
Poslovna darila v Skupini Mura na- bavlja v skladu s poslovno politiko skupine sekretar uprave. Pri pripravi politike poslovnih daril upoštevamo
percepcije različnih ciljnih skupin, ki jih obdarujemo. Mura že 80 let pro- izvaja in trži vrhunska ženska in mo- ška oblačila za najzahtevnejše kupce.
Tako v Muri na eni strani izvajamo storitve kompleksnega proizvodnega in modnega inženiringa za lastne in globalne modne blagovne znamke, na drugi pa upravljamo in tržimo last- ne blagovne znamke. Ker je Mura po- vezana z modo in torej z designom, posebno pozornost namenjamo tudi embalaži poslovnih daril. Embalaža
Urša Dorn mag. Natalija Postružnik Božena Steiner
Promocija
10
mora biti estetska, funkcionalna in cenovno sprejemljiva. Posamezniki kakor tudi družbe postajamo vedno bolj okoljsko ozaveščeni in poseben poudarek namenjamo prijaznosti ma- terialov okolju. Ta vidik poskušamo vgraditi v embalaže naših izdelkov in tudi poslovnih daril. V Skupini Mura bomo naše poslovne partnerje obda- rili z darili, s pridihom mode in raz- ličnih umetnostnih zvrsti. Jaz osebno preferiram ustvarjalna darila, ki črpa- jo navdih v posameznih družbenih in naravnih okoljih, različnih zvrsteh umetnosti ...
Urša Dorn, vodja ekonomike in razvoja, Dvorec Trebnik
Vlogi poslovnih daril dajemo v našem podjetju seveda prioriteto - glede na to, da je proizvodnja in prodaja po- slovnih daril eden izmed naših osnov- nih prodajnih programov. Svoje po- slovne partnerje razveseljujemo ob koncu leta z manjšimi in unikatnimi idejami, izdelanimi posebej zanje in za določeno priložnost. Vse izdelamo sami. Embalaža je velikokrat prvi krite- rij na podlagi katerega se kupec odlo- či, ali mu je darilo všeč ali ne. Vsekakor se mora embalaža tako vizualno kot tudi po materialu ujemati z izdelkom, ki ga podarjamo. Izraz »zelena darila«
vedno bolj prihaja v ospredju oz. po- časi postaja že kar trend. Vsekakor je dobro in zaželeno, da se uporabljajo okolju prijazni materiali. Hkrati z em- balažo te vrste podjetja dvigujejo svoj imidž med podjetji in pokažejo, da sledijo razvoju in trendom v okolju.
Poslovna darila za poslovne partner- je? Ostajajo poslovna skrivnost. Dej- stvo je, da se je v »industrijo« poslov- nih daril vtihotapila predvsem umet- niško kulturna komponenta. Navaden kemični svinčnik z logotipom ne daje več učinka. Trendi so se pomaknili k višjim kvalitetam in darila postajajo vedno bolj personalizirana.
Mag. Natalija Postružnik, direkto- rica službe za odnose z javnost- mi, Zavarovalnica Maribor Zavarovalnica Maribor vse leto pri- pravlja projekte, v katere so vključe- na različna društva, humanitarne in druge organizacije (npr. varujmo olj- ke z Zavarovalnico Maribor, otvoritev kolesarskih poti, projekt Gazela, itd.).
Odnos, ki smo ga s temi organizaci- jami in društvi zgradili, nadaljujemo tudi pri izboru poslovnih daril. Po eni strani je namreč zelo pomembno, da so darila prilagojena osebi, ki so ji namenjena. Po drugi strani pa si v Zavarovalnici Maribor prizadevamo vključiti v izbor daril tako poslovno kot tudi humanitarno noto. V Zava- rovalnici Maribor ob vsakem projektu pripravimo za naše poslovne partnerje majhno pozornost. Tako se jim zahva- limo za dosedanje sodelovanje in jih,
seveda, povabimo tudi k nadaljnjemu sodelovanju. Nakup poslovnih daril je v Zavarovalnici Maribor zaupana oddelku promocije v sektorju marke- tinga in službi za odnose z javnostmi.
Uporabnost darila je pri nas na prvem mestu. Vsekakor so nam pomembne tudi druge značilnosti in lastnosti da- rila (cena – predvsem z vidika davčne zakonodaje), vendar nam je najpo- membnejše, da lahko prejemnik da- rila našo pozornost s pridom upora- bi. Vsako leto ob različnih projektih
Darilna embalaža Darilna embalaža
Promocija
pripravimo inovativne in uporabne pozornosti, ki so vsakič doživele po- zitiven učinek. Skrb za okolje in zdra- vo življenje je eden izmed posrednih ciljev Zavarovalnice Maribor. Zato ob nabavi daril preverimo sestavo darila.
Eden izmed kriterijev izbora dobavi- teljev poslovnih daril je tako njihov odnos do okolja. Zavarovalnica Ma- ribor svoje poslovne partnerje obdari na novoletnem srečanju, ki ga prire- dimo meseca decembra v Mariboru.
Vsako leto naročamo del svojih daril, namenjenim poslovnim partnerjem, pri naših zavarovancih, s čimer se jim želimo zahvaliti za njihov odnos do nas, del daril pa naročamo pri do-
brodelnih organizacijah (na primer pri Sončku, Ozari, ...). Vsako leto pa ob poslovnih darilih del sredstev na- menimo v humanitarne namene. Na srečanjih s poslovnimi partnerji (no- voletna srečanja, športna srečanja,...) v Zavarovalnici Maribor priložnostno darilo ponudimo 'v odkup' poslovnim partnerjem, sredstva, ki se zberejo pa nato podarimo humanitarnim usta- novam, društvom ali bolnišnicam.
Božena Steiner, vodja razvoja ka- drov, Premogovnik Velenje
Poslovna darila izbira direktor družbe na predlog vodje odnosov z javnost- mi. Najprej opredelimo ciljne skupine, pri tem upoštevamo pomen poslov- nega partnerja za podjetje. Pazimo na to, da darilo ne presega neobdavčene vrednosti. Vsekakor je embalaža po- membna. Imamo tudi svoje darilne vrečke. Skrb za okolje je eden izmed strateških ciljev družbe, zato pazimo, da to sporočamo tudi z našimi po- slovnimi darili, kadar je to mogoče, seveda. Predloga poslovnih daril še nismo izdelali. Osebno pa se razvese- lim vsakega darila, ki je poklonjeno z dobrim namenom.
Mira Močnik, vodja trženja, Vital Mestinje
V podjetju Vital Mestinje že nekaj let poklanjamo skromna, vendar skrbno izbrana darila, ki vsebujejo vsaj delček prepoznavnosti našega podjetja oz.
okolja. Tako, da je v vsakem darilu ved- no na nek način vtkano KOZJANSKO JABOLKO. Embalaža se mi zdi ključna, saj že sam izdelek, ki je podarjen v lepi embalaži iz naravnih materialov, pri- dobi vrednost. S ceno in znamko ni- sem obremenjena, si pa želim, da je darilo, ki ga poklanjamo, estetsko in uporabno. Izraz »zelena darila« mi je poznan, ker je le-to tudi vseskozi vodi- lo v našem podjetju pri izbiri poslov- nih daril. Tako bo tudi letos.
Droga Kolinska, kabinet predsed- nika uprave
Poslovna darila so zagotovo zrcalo podjetja, zato jih izbiramo s poslu- hom za tistega, ki naj bi darilo do- bil. Ker pa smo proizvodno podjetje, velikokrat obdarovancu izberemo kombinacijo naših izdelkov, ki jih po- darimo v lični embalaži, narejeno po- sebej za naše podjetje (npr. čaje 1001 Cvet podarimo s skodelico v kartona- sti embalaži, ki je narejena posebej za naše podjetje). Embalaža je zagoto- vo pomemben dejavnik, saj še tako lepo darilo izgubi pravi »sijaj«, če ga podarimo v nelični embalaži. Seveda pa pri izbiri daril gledamo na ceno, nenazadnje zaradi zakonodaje. Ob- darovancu namreč ne želimo naloži- ti nepotrebnih stroškov ob prejemu darila. Letos razmišljamo o donaciji sredstev v humanitarne namene, saj se zavedamo družbene odgovornosti ter potreb ogroženih skupin.
Mira Močnik
Promocija
12
Intervju Intervju
EGP še vedno večino izdelkov proda v Sloveniji. Kupci so slovenska podjetja.
Zelo različna, močni partnerji so nam tudi v farmacevtski industriji. Z našo embalažo, to so predvsem različne škatle in škatlice, nastopajo na tujih trgih in, kot kaže, so zadovoljni. Na- šega direktnega izvoza je od 12 do 13
%. Intenzivno iščemo kupce v tujini, Avstriji, Italiji, Švici, z določenimi izdel- ki v Nemčiji, na Nizozemskem, zlasti postajajo popularni ogledni kartoni in show displayi. Kaj bomo jamrali, ker smo člani EU? To se mi zdi nesmotrno.
Vsak naj nekaj prispeva k nižjim cenam
Saj se nam je odprl 450 milijonski trg in nam omogoča, da prodajamo naše izdelke in storitve na mnogo večjem trgu. To je vendar naša priložnost.
Ali to pomeni, da vaši kupci sploh ne iščejo konkurenčnih ponudb?
Seveda jih iščejo. Vsaka pametna fir- ma išče konkurenčne ponudbe. Toda mi moramo biti boljši, konkurenčnej- ši. Noben od naših dosedanjih part- nerjev ni zamenjal dobavitelja, vsaj tega nismo občutili. EGP je znan po kakovostni embalaži. Prodajamo kup-
cem, ki imajo zelo visoke zahteve.
Če pa naročniki želijo čim nižjo kva- liteto, slabše standarde in materiale, raje ne tekmujemo, ne pristajamo na vrtoglavo znižanje cen. Firma, ki da nekaj nase, ne more brez kakovost- ne embalaže. Dobra embalaža je del prodajnega spleta. Tudi kupci v super- Aleksander Troha, direktor EGP Škofja Loka, je prišel v emba-
lažno panogo iz zavarovalništva. Dobri dve leti je direktor druž- be EGP in zdaj se je že dodobra razgledal po embalažnem trgu doma in v tujini. Pravi, da je znanje diplomiranega pravnika združil s specializacijo znanj iz managementa v ekonomiji, kar je dalo dobro sinergijo. Sicer pa je njegova poslovna filozofija zelo preprosta – v menežeriranju ni velikih umetnosti, vedno je treba iskati nekaj novega in pač upoštevati zakonitosti trga.
Kako direktor podjetja, ki je eno izmed redkih na slovenskem embalažnem trgu ohranilo samostojno pot, ocenjuje položaj na trgu in vplive s trga EU? Ali dosedanji partnerji in naročniki iš- čejo konkurenčne ponudbe tudi na trgih EU?
marketih in drugod so na embalažo čedalje bolj pozorni.
Kaj pa povezovanja v živilski in- dustriji in podobni procesi v dru- gih panogah, kjer se odločajo za optimizacijo nabave embalaže?
Vam tudi to ne gre do živega?
Vse družbe optimirajo nabavne poti.
A kljub temu računamo, da bomo ostali eden izmed dobaviteljev. Zaradi zanesljivosti naših dobav, strokovne- ga servisa in korektnega partnerske- ga sodelovanja. Cenovni pritiski so in bodo še večji. A s pametnimi do- govori se da doseči, da se bremena porazdelijo. Vsak naj da svoj prispe- vek k znižanju cen. Tudi mi moramo iskati notranje rezerve, povečujemo produktivnost, zahteven naročnik pa nas prav gotovo tudi šola. Bistvenih cenovnih premikov v zadnjih dveh le- tih ni bilo, nekaj censkih pritiskov pa smo amortizirali.
In kje iščete notranje rezerve, zni- žujete stroške?
Obstoječi strojni park več izkoriščamo.
Delamo v dveh izmenah in pol, zmanj- šujemo delež fiksnih stroškov, veliko investiramo in se tehnološko poso- dabljamo. Kupili smo petbarvni stroj z možnostjo lakiranja, ki ga potrebuje- mo v proizvodnji komercialne embala- že. V dveh letih smo povečali število zaposlenih za 20 %, tudi dobiček ra- ste, po dodani vrednosti pa smo nad- povprečni v panogi. Dosegamo nekaj manj kot 7 milijonov na zaposlenega.
Nekateri ocenjujejo, da je emba- lažna panoga zaprta in se ne po- vezujejo dovolj.
Embalažna panoga je zelo široko po- dročje. Če mislite na kartonsko podro- čje, smo edina večja družba, ki smo zgolj embalažno podjetje in smo sa- mostojni. To je včasih prednost, včasih slabost. Ne strinjam se, da se podjetja ne povezujemo. Med seboj si zelo po- magamo. Četudi smo konkurenti, smo hkrati tudi partnerji. Konkurence je na trgu zelo veliko. Kupci, naročniki želi- jo nove izdelke, konkurenčne ponud- be, farmacevtska industrija hoče tudi škatlice z braillovo pisavo, standardi kvalitete so čedalje višji. Proizvajalec mora zagotoviti kreativno partnersko sodelovanje z naročnikom.
Boste ohranili samostojno pot?
Samostojna pot firme je mogoča, kako pa bo, bodo odločali lastniki.
Večje zahteve naročnikov pri iz- delavi embalaže zahtevajo vaš kreativni odziv. Kako poslujete?
V primeri z lani smo povečali obseg poslovanja. Je več naročil. Odpira se tujina. Naročniki želijo določene do- datke, od zlatotiska, plastifikacij, več barv, nujno moramo vlagati v tehno- logijo. Zelo stroge so ekološke zahte- ve. Materiale kupujemo nekaj od do- mačih dobaviteljev, nekaj iz tujine.
Katerim izdelkom dajete pred- nost?
Visoko kakovostnim. Izpolnjevanju visokih standardov, ki jih pred nas postavljajo naročniki. Zanimivo je, da je v tujini čedalje več zanimanja za ogledne kartone. Po vzorcu naročnika zagotovimo v podjetju tehnološki su- port in kakovostno izdelavo.
Kaj je vaša konkurenčna prednost?
Kaj je naša konkurenčna prednost, ne bom povedal.
Kako bi označili profil kakovost- nega proizvajalca embalaže, ki je tudi ekološko osveščen?
Želimo osveščenega delavca in to v vsakem delu delovnega procesa. Iz- delek, ki gre iz hiše, mora biti v vseh
elementih najboljši. Pravilo je znano.
Pričakovanje naročnika je treba izpol- niti v celoti. Dobavni roki čim krajši, prodajni servis najboljši. Brezhibnost storitve, to je to.
Kakšne rezultate pričakujete do konca leta?
Pričakujemo, da bodo celo boljši, kot smo načrtovali. To pomeni najmanj 10% rast, realizacija bo okrog 2 mi- lijardi. Kako bo z naročili naprej, pa bomo videli.
PromocijaPromocija
14
Plastična embalaža Plastična embalaža
Okrogla miza: Rast cene nafte in konkurenčnost plastične embalaže
Manjka ambicioznosti
Kaj se dogaja na trgu plastične embalaže, saj cene plastike neza- držno silijo v nebo? Dobavitelji plastičnih materialov višje cene bolj ali manj prevalijo na predelovalce. Ti pa imajo hude težave na trgu, saj kupci višje cene res stežka priznajo. Marsikateri iz- delovalec plastične embalaže je pritisnjen v kot. Tudi dodatnega prostora za racionalizacijo ni. Je sploh izhod v racionalizaciji?
Udeleženci okrogle mize o konkurenčnosti plastične embalaže v času divjanja cene nafte so zvečine prepričani, da je edini pravi odgovor v vedno višji dodani vrednosti izdelkov. Le tako lahko slovenska podjetja konkurirajo cenenim izdelkom z Vzhoda.
Na okrogli mizi, ki je bila 23. avgusta 2005 na GZS, so sodelovali: Anton Piskar, lastnik in direktor podjetja Piskar d .o. o. (podjetje z 20 zaposlenimi izdeluje plastične vrečke in uvaža nekatere izdelke za gospodinjstvo); Igor Winkler, vodja tehnologije v podjetju Plastik d.d. (Plastik, ki zaposluje približno 110 ljudi, je s tehnologijo pihanja in brizganja med vodilnimi slovenskimi predelovalci termoplastičnih mas. Njihove kapacitete omogočajo letno predelavo 5000 ton raznih materialov, njihova strojna oprema pa omogoča izdelavo pihanih artiklov do volumna 120 l in brizganih delov do teže 3500 g); Anton Omejec, vodja razvoja v podjetju Motvoz in platno d.d. (Motvoz izdeluje polipropilenske in polietilenske proizvode za industrijo in kmetijstvo; kapaciteta proizvodnje je skoraj 8000 ton letno, 80 % iz- vozijo); Tigran Alabanda, direktor podjetja Ultra Polymers (to je trgovsko podjetje, ki trži plastične granulate priznanih proizvajalcev:
Basell, BASF, Aquafil); Janez Navodnik, direktor podjetja Navodnik d.o.o., glavni in odgovorni urednik revije Plast forma, vodja grozda Plasttehnika in tehnološke platforme napredni materiali; dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta, dela v laboratoriju za polimerno ke- mijo in tehnologijo. Njegova raziskovalna tematika je usmerjena v okoljska vprašanja, ki so povezana s plastiko, vse od reciklaže naprej.
Gospod Navodnik, ravno prihajate s sestanka o tehnoloških platformah.
Je bilo dogovorjeno kaj takega, kar je pomembno za embalažerje?
Janez Navodnik: Tudi. Kot je znano, so bili v prejšnjem mandatu Evropske komi- sije in naše vlade moderni grozdi. Zadeva se je razširila, in sicer grozdi naj bi pove- zovali propulzivnejši del gospodarstva v okviru neke skupine izdelkov z znanostjo.
Bistveni del nove strategije EU, ki so jo podpisali predsedniki vlad, so tehnološke
platforme. Te so orodje za to, da bi izbra- li prednosti v razvoju na tistih področjih, kjer je dovolj energije in kritične mase za razvojne preboje. Ta proces, ki bi se začel v gospodarstvu, pritegnili bi znanost in politiko, zdaj pri nas teče zelo intenzivno.
Pet platform je že pripravljenih, zadeve še niso povsem izkristalizirane.
Vodim tehnološko platformo naprednih materialov, kjer ne gre vedno za nove, ampak včasih za renesanso zelo starih materialov, ki postajajo ultramoderni. Iz- hajam sicer bolj iz polimerov, plastike po domače, vendar je grozd Plasttehnika, ki ga vodim, povzel pobudo povezovanja te platforme, ker se večina novih materi- alov dogaja na področju plastike. Hkrati smo pritegnili tudi skupine, ki čutijo, da se morajo odločiti za nekaj novega. Tako imamo tudi sekcijo tekstilnih materialov, materiale za lesno industrijo, razen lesa, dalje za elektroelektroniko, sodobne ko- vine itn. Ne bi bilo narobe, če bi imeli tudi nekaj članov z embalažerskega po-
Tigran Alabanda: Gledano v daljšem intervalu cene plastike precej nihajo. V preteklem letu bistvenega znižanja suro- vin nismo opazili. Trenutno se cene dvi- gujejo od 700 na 950 do 1000 evrov. Po naših ocenah je dvig cen nujen, tudi za- radi cen nafte, pa tudi novih zmogljivosti v Evropi, konkretno na polipropilenu in polietilenu, ni.
Ali višje cene trgovci neposredno prevalite na kupce ali jih vsaj nekoli- ko amortizirate?
Tigran Alabanda: Kot podjetje za za- stopanje in trgovino si ne moremo pri- voščiti, da bi amortizirali cene. Žal jih prenašamo na kupce in predelovalce, ki imajo s cenami ogromno težav, saj jih ne morejo uveljaviti v svojih izdelkih.
In kaj počnete predelovalci?
Anton Omejec: Od dobave do dobave cene usklajujemo, malo gor, dol, ampak gledano v celoti se dvigajo. Če računam na količino 6.500 ton po 300 evrov na
dobno. Delamo iz leta v leto več, obseg proizvodnje je večji, ostankov pa zaradi vi- sokih cen materialov ni. Cene polietilenov, polipropilenov so se povišale do polovice.
Iščemo notranje rezerve, skušamo zmanj- ševati stroške z organizacijo, avtomatiza- cijo in drugim, daljnoročno pa bo verjetno treba iskati izdelke z večjo dodano vred- nostjo. Embalaža, vsaj ta, ki jo mi proizva- jamo, spada med zahtevnejše izdelke.
Anton Piskar: Lotili smo se racionalizaci- je, nekaj izdelkov smo ukinili, ker niso bili rentabilni. Ponekod smo zmanjšali težo izdelka. Na ta način se nekako lovimo. Za nekaj časa, ne bo pa šlo v nedogled.
Kakšen val prihaja k nam? Ali to po- meni zamenjavo materialov s slabši- mi, cenejšimi?
Janez Navodnik: Gledam popolnoma drugače. Povedal bom kratek dogodek, ki se je nekajkrat ponovil na različne nači- ne. Dvakrat zaporedoma smo bili v Philip- su in Siemensu. Šlo je za plastične izdelke
Janez Navodnik
dročja. Če hočete, da sem provokativen, lahko rečem, da bomo embalažo zelo kmalu jedli.
Zanimiva teza. Poglejmo za izhodišče razprave nekaj podatkov o trgu pla- stike. Znano je, da proizvodnja in trg plastike kontinuirano rasteta, več kot 10 odstotkov letno. Znano je tudi, da si Evropa in Amerika z dobrimi 30 od- stotki globalne proizvodnje podajata roki. Vzhodna Azija trdno drži prvo mesto. Jasno je, da se odvija global- na tekma v prid Aziji in da cene zelo tresejo evropski trg. Kako to čutite, če začnemo pri materialih?
tono, je to 1,500.000, 1,600.000 evrov, kar je več kot naš mesečni promet.
Ste se preusmerili od obstoječih do- baviteljev na dobavitelje z Daljnega Vzhoda?
Anton Omejec: Poskušali smo. Leta na- zaj smo se bolj trudili. Zdaj glede na raz- merje dolar-evro te dobave niti niso več tako zanimive. Menimo, da tu ni ključna rešitev. V prihodnje pričakujemo, da bo plastičnih materialov še bolj primanjko- valo, saj se bo večala poraba na Kitaj- skem in v Indiji, kar bo vplivalo na sveto- vno rast cen.
Igor Winkler: Tudi pri nas je zelo po-
kot komponente, vendar je z embalažo enako. Ford je od njiju kot dobaviteljev za določene komponente zahteval, da 15 odstotkov blaga proizvajata v vzhod- nih državah. Z veseljem so sprejeli zahte- vo, da izločijo določene izdelke iz svoje- ga proizvodnega programa. Začeli so se pogovarjati z nami, ker smo jim najbližji.
Izdelke, ki so nam jih ponujali v izdelavo, so nastavili na mizo. Na zadnjem nedav- nem sestanku nas je bilo osem različnih podjetij, ocenjujem, da sposobnejših. Vsi smo si izbrali najbolj enostavne izdelke.
Pa so rekli: »Gospodje, morali boste biti malo bolj pogumni. Mi smo že obliko- vali štiri skupine konstruktorjev pri raz-
Anton Omejec Anton Piskar
16
voju komponente. Ena je Kitajska, ker je desetkrat cenejša, pri Siemensu dva- najstkrat. Druga skupina je Vzhod, tretja je Zahod, četrta Philips sam.« Slovenska podjetja smo ta hip usposobljena za ki- tajske izdelke. Lahko še tako hudičevo šparamo, iščemo notranje rezerve, za faktor jih ne moremo spremeniti. Torej moramo spremeniti asortiman izdelkov in se intenzivno prestrukturirati. Med našimi večjimi firmami je LIV Postojna skoraj za sto odstotkov spremenil proiz- vodni program, sesalci so že skoraj poza- bljeni. Trdim, da je embalaža lahko zelo enostavna. Tisto nam bodo požrli Kitajci, Indijci in še kdo, dolgoročno. Če se ne bo ta industrija preusmerila na zahtevnejše izdelke, se bo ponovila zgodba tekstilcev, ki so še pred letom dni govorili, da lah- ko izpeljejo prestrukturiranje, na primer Mura, če jim dajo denar. Pa ga niso izpe- ljali, ker ni mogoče, pa če pride sto novih
Anton Omejec: Z gospodom Navodni- kom se zelo strinjam. Tudi pri nas ima- mo izdelke, kjer je še vedno v strukturi cene kar 70 odstotkov surovina, imamo pa izdelke, kjer surovina predstavlja le do 20 ali celo pod 20 odstotkov. Ko se tako drastično viša cena surovine, ki v ceni končnega izdelka pomeni 70 odstotkov, je jasno, kaj to pomeni v končni ceni in tega ni mogoče pokriti. Kjer je delež su- rovine manjši, svoje delo že nekako po- kriješ. Je pa res, da so trend pri porabni- kih vse lažji, boljši proizvodi. To pomeni, da moramo narediti čim lažjo embalažo s praktično istimi kakovostnimi lastnost- mi. To vidimo tudi na porabi posameznih materialov. Struktura se spreminja iz na- vadnih na bolj zahtevne materiale, draž- je. Če prihraniš na debelini, na kakovosti, s tem privarčuješ. Posredno pa pomeni boljše ravnanje z odpadno embalažo. V verigi izdelovalec-porabnik cenovno vsak
tam se ne da varčevati z materialom, po- nekod pa se to da. Tudi zahteve z odpad- no embalažo so take, da se že pri izvoru ustvari čim manjša teža. Več je variant, katera bo prava, je težko napovedovati.
Koliko pa vlagate letno v razvoj, v raziskave?
Igor Winkler: Premalo. Žal vam ne morem postreči z odstotkom, toda pre- malo. Morali bi več, vendar ne zara- di lastnikov in delitve dobička, ampak zaradi omejenih možnosti investiranja.
Trenutno več investiramo v moderniza- cijo in racionalizacijo proizvodnje, zato nam premalo ostane za razvoj novih alternativnih in perspektivnih proizvo- dov in tehnologij. Taka embalaža, kot jo je omenil gospod Navodnik, zahteva vsestranska vlaganja v dizajn, opremo, tehnologijo, sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi ustanovami. To pa so ve-
Tigran Alabanda
Igor Winkler dr. Andrej Kržan
direktorjev, ker delovne sile v Sloveniji ni mogoče desetkrat poceniti. Kitajci ima- jo iste dobavitelje opreme kot mi, samo da odkupijo večje količine. Česar pa ne znajo tako hitro, je medbranžno sode- lovanje, sodelovanje med inštitucijami znanja. Tudi pri embalaži je zelo banalen primer žilet za klasični brivnik. Skoraj vsi so zelo podobne kakovosti. Razlika v ceni pa je med blagovnimi znamkama velika.
Zakaj? Razlika je samo v embalaži. Ta ima lahko trikomponentni brizg, lahko je po- zlačena. Lahko pa je običajna. Embalaža prodaja izdelek.
Kako v Motvozu razmišljate o pre- strukturiranju, dodani vrednosti, naložbah in sodelovanju z inštituci- jami znanja?
nekaj profitira, s tem da ne trpi kakovost oziroma se celo izboljša.
Igor Wikler: Naša dodana vrednost je vedno manjša. Podobno razmišljamo tudi mi, že sedaj razvijamo in morali bomo še bolj razvijati izdelke z višjo dodano vred- nostjo. Mogoče z drugim dizajnom, da se razlikujemo od konkurence. Na ta na- čin poskušamo prodreti v nekatere tržne niše. S tistimi, ki v Evropi proizvajajo kon- kurenčno embalažo, se je težko boriti, z drugačnimi izdelki se še da.
Prej smo govorili o različnih tipih tr- gov. So vaši trgi zahtevni?
Igor Winkler: Naši kupci zahtevajo nekaj več od embalaže, drugim je pomembna samo cena. Imamo tudi atestirane, piha- ne embalaže, ki morajo zdržati teste in
lika vlaganja, ki zahtevajo velike količine izdelkov, da se povrnejo.
Kaj se bo zgodilo, če bi se ti trendi na- daljevali, gospod Piskar? Bodo proiz- vajalci plastične embalaže ogroženi?
Anton Piskar: Po mojem ne, gotovo ne.
Še vedno so lokalni interesi, ki jih ne mo- remo zapolniti s kitajskimi proizvodi, če- prav so zelo poceni. Butična proizvodnja bo pri nas gotovo še uspevala, ker kratke razdalje nekaj štejejo. Mi smo se povezali s tujim podjetjem. S tem smo dobili širši krog artiklov, da lahko malo zapolnimo izgubo na enem segmentu, ker smo tudi Jugoslavijo izgubili. Nismo pa šli toliko v razvoj, ker je Slovenija premajhna, da ga plača, za tujino pa niti nismo zelo zain- teresirani.
Plastična embalaža Plastična embalaža
Rekli ste, da so podjetja sama pre- majhna za razvoj, inštituti bi ga lah- ko integrirali, kajne dr. Kržan? Kako se tega lotevate?
Dr. Andrej Kržan: Hm, začel bi drugje.
Začeli smo pri ceni materiala in ugotovili smo, da je plastika za vse dražja, za tiste tukaj ali v Nemčiji ali na Kitajskem. Zelo bi se strinjal, da je embalaža, ki je danes tudi globalizirana, prav v tem zelo nasičenem trgu zelo pomembna. Zelo pomembno je, kako predstavimo izdelek, kako funk- cionalna je embalaža. Embalaža ni samo vrečka ali steklenica. Izvedenk in variant, ki začenjajo žlahtniti embalažo, je ogrom- no. V to smer gre vsa zadeva. Gillette si privošči blazno potratno embalažo, ki pa je še vedno funkcionalna in se sklada z njihovim izdelkom visoke kakovosti. Pri nas pa je ena od omejitev tudi to, kaj kupci želijo. Ali imamo kakšnega »gillet- ta«, ki išče tako embalažo, jo kdo želi? Že nekaj let se občasno pogovarjam z raz- ličnimi potencialnimi uporabniki o vplivu razgradljive plastike. Prvo vprašanje je, kakšna je cena. Ko ugotovimo, da je cena višja, rečejo ne. Vsi. Pa ni cena nič nena- vadno visoka, ampak tam se ustavi. Pri nas je zelo malo porabnikov, ki želijo imeti embalažo, po kateri se bodo razlikovali in bodo že s svojo embalažo pokazali, da so boljši. To vpliva na vse dobavitelje. Je pa tako, da embalažna proizvodnja nikakor ne bo propadla. Še vedno vse, kar danes uporabljamo, pride v embalaži. Časov, ko si brez embalaže nekaj prinesel domov, ni več, vse je embalirano.
Embalaža že. Bodo drugi materiali pridobivali delež na račun plastike?
Igor Winkler: Trend uporabe stekla pada, prav tako kovine, lesa.
Dr. Andrej Kržan: Plastika je tako dober material, da ga težko smiselno, racional- no in tudi cenovno upravičeno nadome- stimo z drugim materialom.
Kako pa zaznavate povpraševanje po materialih? Je res ključen dejav- nik samo cena ali se kupci ozirajo tudi na kakovost?
Tigran Alabanda: Slovenski trg je cenov- no dosti občutljiv. Vedno se radi primer- jamo z Nemčijo, Italijo, vendar mislim, da je občutljivost na ceno pri nas večja. So tudi izjeme, ki žele kakovost. Če ponuja- te proizvajalcu, ki piha embalažo, da bo mogoče z malo dražjim materialom do- segel tanjšo steno izdelka in bo pri tem v končni uporabi prihranil nekaj denarja, je zanimiva stvar za pogovor. Marsikdaj pa že v prvem hipu naletimo na poenostav- ljanje. Vsi pogovori se začno in končajo pri tem. Proizvajalci so stisnjeni v kot.
Pred časom smo slišali, da se je za- čel dialog o skupnih nabavah. Ste v okviru grozda že kaj naredili?
Janez Navodnik: V to več ne verjamem.
Imamo veliko stikov z drugimi grozdi, nikjer se ni to obneslo, da bi znatno pri- tisnili na ceno. Osnovne surovine, ki jih uporablja embalaža, so tako zelo zmo- nopolizirane, da je gibanje cen kar pre- cej neodvisno od nafte, ampak bolj od monopolističnih dogovorov, za kar sicer ne vemo. Arabci so kupili že polovico ev- ropske proizvodnje, mogoče čez pet let ne bo v Evropi nobene velike firme več, ki bi proizvajala osnovne materiale. Zato ne verjamem, da lahko pri cenah kaj bi- stvenega naredimo v Sloveniji, ker smo tako majhni kupci. Vedno me razžalosti in vedno ljudi razjezim, ko jim rečem, da gre plastičarjem predobro. Kdo je pa že šel v stečaj v Sloveniji? Gre jim relativno tako dobro, da se še ne bojijo, jezi pa me, ko odgovarjajo, da jih zunanji trg ne zanima. Slovenija je za katerikoli plastični proizvod nikakršno tržišče.
Anton Piskar: Prej sem želel reči, da se vlagati v to proizvodnjo za Slovenijo ne splača. Stroji so tako dragi, ceneje je, če se gremo trgovce. Grem na Kitajsko, kupim vrečko ceneje, kot tu dobim ma- terial. Lahko prodajam, trikrat obrnem denar, ki bi ga dal za proizvodnjo. Kaj bo pa dolgoročno v Sloveniji, mi povejte, ko ste sami rekli, kako je majhna? Ne vemo.
Trgovci pritiskajo na nas za vedno nižjo ceno. Ne rečejo samo, naj naredimo ce- neje, naredi slabše, zanič, samo da bo nižja cena. Naredimo za nižjo ceno in se
pokoljemo med sabo, kupcem porinemo malo manj kot odpadek namesto vrečke za skrinjo. Jaz sicer ne, kakšni pa tudi.
Do kje bo to šlo? Stroj za vrečke je od 500.000 evrov naprej. Če ga kupiš za Slo- venijo, moraš imeti 3000 kvadratnih me- trov veliko halo, da začneš proizvodnjo.
Celotno prodajo za Slovenijo lahko nare- diš v dveh, treh dneh, proizvodnjo drugih dni pa moraš prodati po svetu, ki je za- basan s kitajsko in vso drugo kramo. Za sebe lahko govorim: vrečk je dosti, vrečka je najbolj enostaven proizvod v plastiki in tu res ne moreš kaj dosti drugega delati.
Ali dvigaš kakovost, dizajn, način prodaje ali vlagaš v oskrbo tržišča. S tem je dosti dela. Slovenski trg je mogoče zahtevnejši kot kakšen drug. Ne vem, če tudi zunaj tako strežejo trgovce kot jih pri nas. Na- ročijo nam, takrat boš pripeljal v Ljub- ljano in v Celje nekaj tisoč kosov. Naroči kartonček in zahteva »do devetih zjutraj sprejemamo v Kopru in v Murski Soboti«, mi pa imamo dva avtomobila.
Janez Navodnik: Me niste prepričali.
Gre za to, da je v našem grozdu v plasti- ki 80 podjetij. Vsi, ki delajo polovico za izvoz, polovico za domači trg, dosegajo zunaj laže in boljšo ceno kot doma. Slo- venije kot trga ne priznavam. Perspekti- va je taka, da bodo tisti, ki bodo gledali samo domač trg, štacune zapirali.
Dr. Andrej Kržan: Mislim, da to ni po- polnoma res. Se strinjam na nek način z vami, ampak to je čista podjetniška od- ločitev in strategija, kaj boš počel.
nadaljevanje na strani 35
Promocija
Embalaža in okolje Embalaža in okolje
Pred dvema letoma, ko je Agencija za okolje pri takratnem Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podjetju Slopak izdala dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo, je bilo glede t.i.
nevarne embalaže precej nedoreče- nega. Sedaj, ko je sistem že utečen in uveljavljen, je jasnega precej več tudi glede te vrste odpadne embalaže.
Podjetja pa načeloma skrbi za odpad- no embalažo, ki vsebuje nevarne sno- vi oziroma embalažo, v kateri so bile takšne snovi hranjene, ne ločujejo od ravnanja z ostalo odpadno embala- žo. Odpadna embalaža namreč lahko predstavlja nevarnost za okolje, tudi če je izdelana iz neoporečnega ma- teriala, kadar je v njej nevarna snov.
Tako je potrebno med nevarne od- padke šteti vso embalažo, v kateri so bila olja, maščobe, barve, laki, sred- stva za zaščito rastlin, čistila, lepila, razredčila, zdravila in vse eksplozivne, lahko vnetljive ter strupene snovi.
Posebne evidence glede nevarne od- padne embalaže na Ministrstvu za
Nevarna odpadna embalaža
Odgovornost zavezancev in obeh družb
okolje in prostor ne vodimo, je pove- dal mag. Dušan Marc, ki je na minis- trstvu pristojen za področje odpadne embalaže. Dodal je, da se je v zadnjih dveh letih »stvar sicer spremenila«. Iz sistema za ravnanje z odpadno em- balažo so dobivali tudi informativna obvestila o embalaži te vrste, vendar tega ne vidijo kot problem niti kot pri- oriteto.
»Lansko leto smo prvič informativno oddali poročilo o količini embalaže, ki je bila dana na trg, v letošnjem poro- čilu, ki je za Slovenijo prvo obvezno, pa ga želimo dopolniti s konkretnimi podatki o deležu reciklirane odpadne embalaže. »Kljub temu, da je v od- ločbi Evropske komisije o določitvi preglednic za sistem zbirke podatkov na podlagi direktive o embalaži in od- padni embalaži zapisano, da lahko države članice poleg izpolnjenih pre- glednic navajajo tudi druge podatke o embalaži in odpadni embalaži, med drugim stopnje koncentracije težkih kovin, prisotnih v embalaži ter od-
Promocija
Kdo je kdo
18
Več kot le skrb za nevarne odpadke
Kranjska družba Ekol je na trgu že petnajst let, njena osnovna dejavnost pa je zbiranje in predelava sekundar- nih surovin. Njihovi naročniki, part- nerji so imetniki nevarnih odpadkov v industriji, v avtomehaničnih delav- nicah, tiskarnah, naftnih družbah in v gospodinjstvih. V Sloveniji so prevzeli odgovornost za kakovostno storitev na 1100 prevzemnih mestih.
Izvajajo več dejavnosti. Zbiranje, sor- tiranje in odstranjevanje onesnažene embalaže in drugih trdnih ter teko- čih nevarnih odpadkov je glavna, ne edina. Čistijo, nadzirajo in sanirajo naprave za ločevanje olja in vode, či- stijo rezervoarje v industriji in gospo- dinjstvih, svetujejo pri gospodarjenju z odpadki in za naročnike strokovno izdelajo načrte gospodarjenja z od- padki. Avtomehanične delavnice oskr- bujejo z motornimi olji s sistemom 2 EKO, dostavijo novo motorno olje in odpeljejo odpadnega. Transport ne- varnih snovi zagotovijo s cisternami in sanirajo razlitja nevarnih snovi.
Direktor Samo Krč omenja tudi sto- ritev, ki je za marsikatero podjetje zelo pomembna: Poslovnim partner- jem zagotavljamo vse vrste evidenc o oddanih odpadkih in sodelujemo pri izdelavi poročil o gospodarjenju z odpadki. Ponujamo torej celovito strokovno ekološko sodelovanje part- nerjem.
Ekol, zbiranje in predelava sekundarnih surovin, d.o.o.
Laze 18 A, 4000 Kranj
Telefon: +386 (0)4 251 99 22 Faks: + 386 (0)4 251 99 25 E-pošta: komerciala@ekol.si Internet: www.ekol.si Brezplačni telefon:
naročilo kurilnega olja 080 21 50
Kdo je kdo
padni embalaži, ki se šteje kot nevar- na zaradi kontaminacije z vsebnostjo proizvodov, ministrstvo tega zaenkrat ne bo počelo. Glede na direktivo in omenjeno odločbo je v prihodnosti takšne korake sicer moč pričakovati, vendar pa bo doseganje predpisanih deležev reciklirane embalaže za Slove- nijo že tako ambiciozen cilj, da zaen- krat računanje razmerij med vrstami embalaže ni prioritetno.
Ministrstvo za okolje in prostor je si- cer imelo v preteklih dveh letih nekaj delovnih sestankov o ravnanju z ne- varno odpadno embalažo, na katerih so sodelovali predstavniki Gospodar- ske zbornice Slovenije, gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fitofarmacevtskih izdelkov ter pod- jetja Slopak. Po Marčevih besedah so se strinjali, da z nevarno embalažo ravnajo na dva načina. V eno skupi- no sodi odpadna embalaža, ki jo je moč z izpiranjem očistiti, v drugo pa embalaža, s katero tega ni moč storiti in jo je treba obravnavati kot siceršnji nevaren odpadek. »Pravilnika, ki sta v veljavi, jasno določata ravnanje tako z odpadno embalažo kot tudi z ne- varnimi odpadki, tako da na tem me- stu ne vidim razloga za zaskrbljenost.
Predvsem sistemi so tisti, ki morajo skrbeti za ravnanje z odpadno emba- lažo, prav tako pa ni smiselno, da bi se država kakorkoli vmešavala v dolo- čanje cen za ravnanje s temi odpadki, saj je to stvar dogovora med zavezan- cem in sistemom, ki mora svojo ceno pogodbenim partnerjem ekonomsko upravičiti.«
V sistemu ravnanja z odpadno em- balažo podjetja Slopak lahko končni uporabniki oddajo odpadno embala- žo zavezancev, ki so prenesli obvezno- sti ravnanja z embalažo in odpadno embalažo in je zbrana na odjemnem mestu končnega uporabnika oziroma jo končni uporabnik lahko sam do- stavi na prevzemno mesto. Ob tem znaša strošek zavezanca za ravnanje z nevarno odpadno embalažo 400 evrov na tono, kar je sicer precej več, kot znaša povprečna odkupna cena za ostale vrste embalaže, ki znaša po besedah Marjana Roglja iz Slopaka 35 evrov na tono. Odpadna embala- ža, ki jo končni uporabnik oddaja ali vrača, ob tem ne sme biti onesnaže- na z nevarnimi ali drugimi snovmi, ki
niso snovi embaliranega blaga, pa bi te snovi povzročile, da bi bila njena ponovna uporaba ali predelava one- mogočena ali izvedljiva le ob nesoraz- merno visokih stroških. Hkrati mora biti sortirana po posameznih emba- lažnih materialih.
Kot je povedala vodja sektorja za va- rovaje okolja pri GZS Janja Leban, so bile glede ravnanja z odpadno embalažo, ki je vsebovala nevarne snovi, v okviru GZS podane usmeritve na podlagi opravljenih študij. Večina podjetij je po njenih besedah celotno upravljanje z odpadno embalažo pre- dala pooblaščeni družbi – podjetjema Slopak ali Interseroh, sama pa ne vidi pravega razloga za ločene analize glede upravljanja z nevarno odpad- no embalažo. Embalaža je po njenih besedah namreč nevarna večinoma le zaradi snovi, ki jih je vsebovala, in ob pravilnem ravnanju po uporabi to- vrstnih izdelkov postane popolnoma običajna odpadna embalaža. Zato na GZS nimajo nikakršne ocene, kakšen je delež nevarne embalaže glede na vso odpadno embalažo, niti za koliko so višji stroški ravnanja z njo. Podo- bno je tudi v treh slovenskih podjet- jih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo barv in lakov, katerih embalaža predstavlja pomemben delež nevarne embalaže.
V podjetjih Helios, Jub in Belinka so tako ravnanje z odpadno embalažo v celoti zaupali podjetju Slopak, sami pa se s tem posebej ne ukvarjajo.
Promocija
