ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Demi UDOVIČ
Zaznavanje stresa pri študentih zaradi oteženega dostopa do študijskih virov v času karantene
Diplomski seminar
Mentor: red. prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika
Smer: Bibliotekarstvo
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
Avtor/Avtorica Demi UDOVIČ
Mentor/Mentorica red. prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec
Naslov slo Zaznavanje stresa pri študentih zaradi oteženega dostopa do študijskih virov v času karantene
ang The perception of stress among students due to difficult access to study resources during quarantine
Tip dokumenta diplomski seminar
Obseg 31 str., 7436 besed
UDK 159.944.4-057.875:616-036.21(497.4)(043.2)
Ključne besede slo stres, zaznavanje, epidemija covid-19, karantena, pridobivanje, študijsko gradivo
ang stress, perception, covid-19 epidemic, quarantine, acquisition, study material
Izvleček
Namen diplomskega seminarja je ugotoviti, ali so študentje dodiplomskega in magistrskega študija zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene COVID-19 zaznavali stres, kakšne strategije spoprijemanja s stresom so v tej situaciji uporabljali ter kateri so bili najpogostejši načini pridobivanja študijskega gradiva med karanteno. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo petdeset študentov dodiplomskega in magistrskega študija Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, ki so s spletnim anketnim vprašalnikom podali povratno informacijo o stresu zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva med karanteno, simptomih in strategijah spoprijemanja z nastalim pojavom stresa ter o načinu pridobivanja študijskega gradiva v tem obdobju. Končni rezultati so pokazali, da so študentje najpogosteje pridobivali študijsko gradivo z iskanjem v podatkovnih bazah, zaradi oteženega dostopa do le-tega pa so občasno zaznavali srednjo stopnjo stresa. Največ težav so imeli z neorganiziranostjo, negativnimi in anksioznimi mislimi, težjo koncentracijo, razdražljivostjo, občutili pa so tudi glavobol. Pojav stresa so obvladovali s strategijami spoprijemanja, ki so usmerjene v izziv, torej iskanjem drugih poti za pridobivanje študijskega gradiva. Manjše število udeleženih študentov ni zaznalo stresa zaradi nastale situacije, posledično niso imeli težav z miselnimi, čustvenimi, telesnimi ali vedenjskimi simptomi.
Abstract
The purpose of this diploma thesis is to determine whether undergraduate and master's students perceived stress during quarantine due to difficult access to study materials, what coping strategies they used in this situation and the most frequent way to obtain study materials during quarantine.
Fifty undergraduate and master's students from the University of Ljubljana, University of Maribor and University of Primorska participated in the quantitative research. Using an online survey questionnaire they gave their feedback on stress coused by the difficult access to study materials, symptoms of this stress, coping strategies and ways in which they obtained study materials during this period. The final results showed that students most frequently obtained study materials by searching in databases and due to difficult access they occasionally perceived a medium level of stress. They had the most problems with disorganisation, negative and anxious thoughts, concentration difficulties, irritation and they also felt headaches. The phenomenon of stress was managed through coping strategies that are focused on the challenge, i.e. finding other ways to obtain study materials. A small number of the students participating in the study did not perceive stress due to the situation, consequently they did not have problems with mental, emotional, physical or behavioural symptoms.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...6
2 STRES ...7
2.1 Opredelitev stresa ... 7
2.2 Fiziologija stresa ... 7
2.3 Stresorji ... 8
2.4 Vrste stresa ... 9
2.4.1 Eustres in distres ... 9
2.4.2 Akutni stres in kronični stres ... 10
2.4.3 Naravni stres in umetni stres ... 10
2.4.4 Fiziološki stres in psihični stres ... 10
2.4.5 Eksogeni stres in endogeni stres ... 10
2.5 Simptomi stresa... 10
2.6 Zaznavanje stresa ... 11
2.7 Posledice stresa ... 12
2.8 Strategije spoprijemanja s stresom ... 13
3 STRES V ČASU EPIDEMIJE COVID-19 ... 14
3.1 Pridobivanje študijskega gradiva pred karanteno in med njo... 15
3.1.1 Univerzitetne knjižnice med epidemijo virusa covid-19 ... 16
4 RAZISKOVALNI PROBLEM ... 18
5 METODOLOGIJA ... 19
5.1 Vzorec ... 19
5.2 Pripomočki ... 19
5.3 Postopek zbiranja podatkov in analize rezultatov ... 19
6 REZULTATI ... 20
6.1 Pridobivanje študijskega gradiva med karanteno ... 20
6.2 Pogostost in stopnja stresa zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva ... 20
6.3 Simptomi stresa, kot posledica omejenega dostopa do študijskega gradiva ... 21
6.4 Načini spoprijemanja s stresom zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene ... 23
7 RAZPRAVA ... 25
8 PRIMERJAVA ... 27
9 ZAKLJUČEK ... 29
10 VIRI ... 30
Kazalo tabel
Tabela 1: Način pridobivanja študijskega gradiva med karanteno ... 20
Tabela 2: Pogostost stresa zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva ... 21
Tabela 3: Stopnja stresa zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva ... 21
Tabela 4: Simptomi stresa, kot posledica omejenega dostopa do študijskega gradiva ... 22
Tabela 5: Vedenjski simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva ... 22
Tabela 6: Čustveni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva ... 22
Tabela 7: Miselni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva ... 23
Tabela 8: Telesni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva ... 23
Tabela 9: Načini spoprijemanja s stresom zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene ... 24
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici red. prof. dr. Vlasti Novak Zabukovec za svetovanje, sodelovanje in usmerjanje skozi celoten proces pisanja diplomskega seminarja. Želela bi izpostaviti, da sem rada sodelovala z njo tako v času študija, kot tudi pri nastajanju tega
zaključnega dela.
Prav tako se za spodbudo, motivacijo in podporo v času študija ter pri pisanju diplomskega seminarja zahvaljujem svoji družini.
Posebna zahvala za strokovno pomoč s področja psihologije gre tudi Tjaši Mlakar, mag.
psih.
1 UVOD
Stres s svojo integracijo v človeški organizem sega v prazgodovino, njegov prvotni namen, ki je bil zaščita pred nevarnostjo in reševanje pred zvermi, pa se je skozi tisočletja spremenil.
Človek ga je namreč začel uveljavljati na življenjskih področjih za katera prvotno ni bil namenjen, posledično se isti stresni odziv aktivira tako ob zaščiti pred nevarnostjo, kot tudi ob najrazličnejših čustvenih in psiholoških stanjih. Pojavlja se skozi vse življenjsko obdobje, spreminjajo se le stresorji, ki vplivajo na posameznika. Največji povzročitelji stresa pri študentih so študij, izpiti, preobremenjenost na fakulteti ali delovnem mestu, sledijo jim problemi v družini, hiter tempo in finance, epidemija covid-19 pa je le še poglobila zaskrbljenost in negotovost vsakodnevnih stresnih situacij in spopadanj študentov.
Opravljanje študijskih obveznosti je bilo med karanteno zaradi virusa covid-19 oteženo saj se je študij preselil na splet, kar pomeni več samostojnega dela, študentje pa so imeli omejen dostop do študijske literature (Lep in Zupančič, 2020).
V svojem diplomskem delu bom opredelila pojem stres, se poglobila v fiziologijo stresa, pojasnila različne stresorje, vrste in simptome stresa ter povzela zaznavanje stresa in posledice le-tega. Poleg tega bom predstavila strategije spoprijemanja s stresom in njihovo pomembnost za vsakega posameznika. Kot navaja Lahav (2020), so mnogi epidemijo virusa covid-19 zaznavali kot travmatsko izkušnjo, ki je s številnimi spremembami vodila v pojav stresnega odziva. Knjižnice, ki so ključne pri zagotavljanju dostopa in pomoči, so v času karantene konkretno spremenile delovanje in se prilagodile situaciji. Študentje so tako iz klasičnih načinov dostopa do študijskega gradiva v času karantene prešli na drugačne poti pridobivanja študijskega gradiva, kar sem proučevala v svoji raziskavi. Z anketnim vprašalnikom, ki je bil omejen le na doživljanje situacije in zaznavanje stresa zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene med študenti dodiplomskega in magistrskega študija, sem želela ugotoviti tudi intenziteto stresa, morebitne vedenjske, čustvene, kognitivne ali telesne znake stresa ter izbiro strategij spoprijemanja s stresom zaradi nastale situacije.
2 STRES
2.1 Opredelitev stresa
Stres je definiran kot okoljski ali fizični pritisk, ki zahteva odgovor organizma (Megla, 2018).
Stres je posameznikov fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor (Dernovšek idr., 2006).
Stresni odziv je integriran v naš organizem s prvotnim namenom zaščite pred nevarnostmi in reševanja pred zvermi, torej njegovi začetki segajo že v prazgodovino. Skozi čas pa je človek stres spremenil in začel uveljavljati na področjih za katera prvotno ni bil namenjen.
Enak stresni odziv se namreč aktivira ob soočenju z nevarnostmi, ki bi ogrozile naše življenje in pri različnih čustvenih ali psiholoških stanjih (bolečine, strahovi ,…) (Megla, 2018).
O'Morain (2017) pri razlagi stresa poudarja občutek tesnobe, ki povzroči zaporedje fizičnih doživljajev, le-ti pa vodijo v stresni odziv. Tesnoba je strah pred neznanim.
2.2 Fiziologija stresa
Stresni odziv nastane ob oceni situacije kot nevarne in ogrožajoče zato nam je v pomoč stresna os, ki je sestavljena iz treh področij v možganih; to so amigdala, hipotalamus in hipofiza ter nadledvične žleze (Megla, 2018). Oči in/ali ušesa zaznajo situacijo kot nevarno zato pošljejo signal amigdali, ki je del limbičnega sistema (del velikih možganov). Le-ta nadzoruje nekatere vegetativne funkcije, čustvene reakcije, učenje, spomin, interpretacijo podob in zvokov, čustveno učenje itd. Ker povzroči stresni odziv »boj ali beg«, je njena sopomenka »center za preživetje«. Amigdala pošlje signal naprej v hipotalamus, ki je globoko zadaj za očmi. Ta majhen predel možganov oskrbi telo z dodatno energijo (aktivacija simpatičnega živčevja) z namenom pomoči pri nevarni situaciji zaradi njegovih živčnih povezav z drugimi deli živčevja. Pred dodatno močjo pa preko avtonomnega živčnega sistema odpošlje signal nadledvičnima žlezama, ki izločita posebne snovi ali kateholamine. Adrenalin, noradrenalin in dopamin zaradi fizioloških sprememb pripravijo organizem na »boj ali beg«. Te spremembe se kažejo v hitrejšem srčnem utripu in dihanju, dodatni krvi v organih, povišanem krvnem tlaku, bolj izostrenih čutilih, adrenalin pa sprosti glukozo in maščobe. Hranila se po krvnem obtoku spremenijo v energijo, ki jo potrebuje organizem. V fazi mirovanja se sproži parasimpatično živčevje (»spočij se in prebavi«). Poleg prvega načina pa poznamo tudi drugega, ki je za razliko od prvega namenjen izklopu vitalnih sistemov. Skozi hipofizo in nadledvični žlezi povzroči prekinitev vseh tistih procesov, ki jih ne potrebujemo nujno med reševanjem. Nastane, ko možgani še vedno dojemajo določeno situacijo kot nevarno. Imenuje se dolgotrajni ali kronični stres. Iz hipotalamusa potuje hormon kortikoliberin do hipofize, ki izloči adrenokortikotropni hormon. Ta potuje do nadledvičnih žlez, ki izločita adrenalin in glukokortikoide (kortizol). Povzroči, da je organizem v stanju skrajne pripravljenosti, izjemnih razmer ali v vojnem stanju. Kortizol ima pozitivni učinek, saj poveča raven sladkorja v krvi in zviša krvni tlak, vendar je v povezavi s kroničnim stresom škodljiv. Ko je njegova raven dlje časa zelo visoka, lahko pride do
nevarnih posledic, kot so srčni infarkt, možganska kap, glavoboli, slabši spanec, utrujenost, zaviranje prebavnega sistema, oslabljen imunski sistem, zmanjšanje libida,…Kortizol dokazano uničuje tudi hipokampus, ker spremeni možganska vezja, odgovorna za spomin in učenje (Megla, 2018).
2.3 Stresorji
Signal za odziv »boj ali beg« se sproži avtomatsko glede na posameznikove predispozicije za stres. To so predvsem naše pretekle izkušnje, ki so potlačene na nezavedni ravni.
Najpomembnejše obdobje za shranitev in potlačenje prepovedi, negativnih prepričanj ipd.
je otroštvo, ko se razvije tudi odziv »zmrzni«. Tovrstno obliko odziva aktivirajo tisti posamezniki z zelo gospodovalnimi starši (kazni, pretepanje ,…), in se spremeni v notranji stresor. Vzrok za nastanek stresnega odziva in njegovo razvijanje ter vpliv na bolezni je odvisen od posameznika, in sicer od njegovega karakterja, obrambnega programa v možganih ter okolja. Stresorji so za vsakega posameznika enaki, različna je le meja, pri kateri se zlomi. Na notranje stresorje se skozi življenjsko obdobje kopičijo zunanji stresorji (Megla, 2018).
Megla (2018) navaja med zunanje stresorje, na katere nimamo vpliva; ločitev, smrt bližnjih, selitev, mobing na delovnem mestu ali njegova izguba, bolezni, finančne težave, socialna izolacija, kar pa lahko vodi tudi v podvojitev stresorjev (ob ločitvi zakoncev eden od njiju izgubi celotno družbo, ob hudi bolezni ostane oseba sama ,…). Eden od zunanjih stresorjev je tudi družbena struktura dominantnosti in podrejenosti. Podrejenost vodi v zvišano raven stresa, saj se zaradi položaja moči dominantne osebe zviša krvni pritisk in srčni utrip.
Med družbene stresorje, ki so močno vpeti v družbo in posledično dajejo občutek, da naj ne bi sprožali stresa in napetosti, spadajo hitre družbene spremembe in konstantna potreba po prilagajanju. Družbeni stresorji so stresorji, pri katerih se neposredno ne čuti, da povzročajo stres (Brst psihologija, b. d.).
Pri mladostnikih in mlajših otrocih je eden glavnih povzročiteljev stresa šola, pri študentih pa študij. Izobraževanje in odgovornosti, povezane z njim, vodijo v napetost, prav tako pa so jim pomembne telesne spremembe v obdobju odraščanja, različni problemi v povezavi z družino, prijatelji ali profesorji, ločitev staršev, smrt, previsoka pričakovanja na različnih področjih, prehod iz osnovne šole v srednjo šolo ali iz srednje šole na fakulteto, težave na ljubezenskem področju ipd. (Dernovšek idr., 2006).
Otroci in mladostniki drugače doživljajo stres od odraslih oseb. Njihovo doživljanje je pogojeno z zrelostjo, starostjo in izkušnjami. Otrok z več izkušnjami bo imel višjo mejo zloma (aktivacije stresnega odziva). Otroci se lahko na stres odzivajo tudi z drugačnimi znaki, kot so značilni zanj, in sicer z izogibanjem stresni situaciji, motnjami v vedenju, regresivnim vedenjem (kot npr. zvijanje las, zibanje ipd.), odvisnost od odraslih, postanejo bolj razdražljivi in imajo slabšo samopodobo. Stres vpliva tudi na njihovo učenje, zaradi
zmanjšane koncentracije, pozabljivosti in drugih napak pri reševanju različnih nalog pri šolskih predmetih. Za bolečine v trebuhu, drisko, glavobole ipd. pa večinoma ne morejo odkriti drugega vzroka, kot je stres (Dernovšek idr., 2006).
Zaznavanje stresa pri študentih se razlikuje od tistih, ki ne študirajo, zato se je veliko raziskav osredotočilo na pridobivanje relevantnih informacij v povezavi s pojavom stresa med študenti, tudi z namenom pridobitve smernic za bodoče raziskave. Raziskava, opravljena med večjim številom slovenskih študentov, je opredelila najpogostejše stresorje: študij, izpiti, preobremenjenost na fakulteti ali delovnem mestu, sledijo jim problemi v družini, hiter tempo ter finančne težave. Najmanjši stres študentom povzročajo konflikti z bližnjimi ljudmi, zgodnje vstajanje in problemi v resnem razmerju s fantom ali punco (Baša idr., 2007).
Stres se pojavlja v vsakem življenjskem obdobju, doživljajo ga tudi dojenčki. Skozi življenje se spreminjajo le stresorji, ki vplivajo na posameznika (Lewis, 2017). V otroštvu predstavlja najpogostejši stresor tekmovalnost in ljubosumnost med sorojenci, ločitev od staršev, strah pred živalmi in frustracije glede telesnih sposobnosti, kar se kaže v izbruhih jeze, pretirani odvisnosti, umiku vase in slabši koncentraciji. V adolescenci prevladujejo skrb za videz, osamljenost, odpor do starševskih in šolskih pravil, nevarnosti in pritiski iz družbenih omrežij ali tesnoba glede izbire primernega poklica, kar mladi odražajo z umikom vase, preveč ali premalo spanja, v skrajnih primerih pa tudi z zlorabo drog in alkohola. Mlajši odrasli se srečujejo s samostojnostjo in selitvijo na svoje, skrbmi glede odnosov in izbire pravega partnerja in konflikti med potrebo po starševski podpori ter željo po neodvisnosti.
Posledično lahko odklanjajo komunikacijo in pojasnjevanje, finančno so lahkomiselni in usmerijo se v spolno eksperimentiranje. Med dvajsetim in petdesetim letom predstavlja izziv in konflikte vzpostavitev trajnega razmerja, rojstvo otroka in starševske skrbi, finančno področje, kariera ter razhod s partnerjem. Notranje napetosti vodijo v pretirano predajanje delu, zlorabo alkohola, nakupovanje ali hazardiranje, depresijo in debelost. Za odrasle med petdesetim in sedemdesetim letom prevladujejo stresorji obžalovanje zamujenih priložnosti, skrb za starše, zdravstvene težave, upokojitev ter nesoglasja z otroki, ki so vzrok za pomanjkanje motivacije, zagrenjenost, kritiziranje in nezadovoljstvo. Za odrasle nad sedemdesetim letom pa so značilni stresorji izguba socialnih stikov, osamljenost, zdravstvene težave, smrt bližnje osebe ter skrb za dom in denar (Lewis, 2017).
2.4 Vrste stresa
2.4.1 Eustres in distres
Stres je v večini primerov preživetveni ali adaptivni, ker prisili organizem na prilagoditev na spremembe v okolju. Če prikažemo eustres na primeru, bi ga opazili pri rastlinah, ki se na neobičajno vreme odzovejo tako, da preprečijo izgubo vode z zaprtjem por na svojih listih.
Eustres ali »dobra« vrsta stresa je odgovoren za motivacijo in zagon za delovanje. Stresni hormoni se namreč sproščajo v telesu kljub posameznikovi motivaciji, pričakovanjem in
navdušenju. Ta vrsta stresa ni škodljiva. Nevaren in škodljiv za zdravje je distres, ki se pojavi ob premočnem stresu in ga spremljajo strah, nervoza in pretirane skrbi (Megla, 2018).
2.4.2 Akutni stres in kronični stres
Akutni stres in kronični stres se razlikujeta v trajanju, pri kroničnem poteka delovanje vira frustracije dlje časa. Posameznik se s stresorjem, ki je lahko neprijetna situacija v službi, kronična bolezen ali pa travma iz otroštva, srečuje vsak dan in tako dolgotrajno stimulira
»boj ali beg«. Akutni stres v nasprotju s kroničnim nastane ob nenadni nevarnosti, ki v simpatičnem živčnem sistemu izzove »boj ali beg« (Megla, 2018).
2.4.3 Naravni stres in umetni stres
Schmidt (2003) deli stres na naravni in umetni stres, ki je prisoten na primer ob prevelikih pričakovanjih in visokih kriterijih, ki jih posameznik s svojimi sposobnostmi ne more doseči.
Naravni stres predstavljata defenzivna reakcija preživetja in dobrodejni stres. Slednjega izzovejo prijetni dogodki, defenzivna reakcija preživetja pa je naravni odziv na situacijo, ki pripravi telo na »boj ali beg« in ni nevarna za posameznika.
2.4.4 Fiziološki stres in psihični stres
Stresni fiziološki odziv organizma povzroči uživanje poživil, na primer kofeina ipd., ki spodbudijo vzburjenje živčnega sistema, med povzročitelje pa spadajo močan hrup, pomanjkanje kisika v telesu, delovanje hormonov, prebavnega sistema idr. (Newhouse, 2000). Stresorji, ki pri posamezniku vodijo v psihični stres pa so povezani z različnimi odnosi in konflikti z bližnjimi osebami ter, tudi drugimi, ki pri osebi sprožijo močne čustvene odzive.
Stres lahko povzročijo tudi odnosi na delovnem mestu ali v partnerstvu (Newhouse, 2000).
2.4.5 Eksogeni stres in endogeni stres
Newhouse (2000) pojasni, da eksogeni stres povzročijo zunanji stresorji na katere posameznik ne more vplivati. V takem primeru je najbolje sprejetje situacije in omejitev težav, do katerih lahko privedejo. Endogeni stres pa je posledica napetosti in pritiskov v posamezniku in zato ima večjo možnost vplivanja na dogajanje kot pri eksogenem stresu.
2.5 Simptomi stresa
Simptomi stresa se pojavijo takoj po ocenjeni stresni situaciji in trajajo od nekaj ur do več dni in se organizem v naslednjih korakih odloči za boj ali beg. V prvem primeru posameznik občuti veliko vznemirjenost, pri begu pa se na vse možne načine poskuša umakniti iz neprijetne situacije. Simptome stresa predstavljajo miselni ali kognitivni simptomi, telesni, vedenjski in čustveni simptomi. Miselni ali kognitivni simptomi stresa se kažejo kot negativne misli, na primer »težko mi je«, »zmešalo se mi bo«, »preveč je« ipd. (Dernovšek idr., 2006). Pojavijo se tudi problemi s spominom, težja koncentracija, slaba ocena stanja situacije, anksiozne misli idr. (Segal idr., 2020).
Telesna simptomatika se kaže kot potne, mrzle dlani, hitrejši srčni utrip in dihanje, glavoboli, prebavne motnje, slabost, napetost v mišicah, prehlad, bolečine v telesu ipd. Za vedenjske simptome pa so značilni brezvoljnost, neorganiziranost, posameznik več joče kot po navadi, slabše spi ali pa potrebuje veliko več spanca in težje ohranja pozornost. V času stresa se oseba lahko prehranjuje prekomerno ali pa nima apetita. Lahko zlorablja različne droge (alkohol, tobak ipd.), – vse - z namenom sprostitve. Pri čustvenih simptomih pa prepoznamo potrtost, napetost in jezo, prav tako tudi občutljivost, razdražljivost oziroma prepirljivost. Oseba hitreje menjuje razpoloženja in se počuti osamljena ter zapuščena (Dernovšek idr., 2006).
Ena največjih nevarnosti pri tovrstni simptomatiki je, da se lahko na opisano doživljanje navadimo. Pri kratkotrajnem stresu se velikokrat odzove z ignoriranjem in navideznim pogumom vendar se napetosti kopičijo in lahko vodijo v depresijo ali druge hujše zdravstvene težave. Stres je v prevelikih količinah namreč škodljiv za zdravje saj telo izloča preveč kortizola, ki ne upade niti, ko se telo umiri. Nadledvični žlezi ne moreta proizvajati normalnih količin kortizola zato posameznik občuti izčrpanost, izgorelost, tesnobnost in hujše posledice, kot so panični napadi ali pa anksioznost. Zaradi prevelike izpostavljenosti telesa stresni hormon kortizol zamenja adrenalin. Organizem začne delovati na adrenalinu zaradi prevelikega izločanja kortizola in ne pozna več razlike med večjim ter manjšim stresom, saj se ob vsakem najmanjšem dražljaju odzove z »bojem ali begom«. Telo vedno pokaže svoje neravnovesje zaradi sovpadanja med notranjimi, zunanjimi in družbenimi stresorji, vendar ignoriranje opozorilnih znakov privede do psihosomatskih bolezni, ki so posledica večje količine stresa (Segal idr., 2020).
2.6 Zaznavanje stresa
Zaznavanje stresa je odvisno od posameznikovih individualnih značilnosti, in sicer spola, telesne kondicije, izobrazbe, starosti, socialnega sloja, veščin in sposobnosti, načinov soočanja s stresom, osebnostnega tipa, osebne čvrstosti, občutenja nadzora ,…(Lewis, 2017). Osebnostne lastnosti so le eden izmed dejavnikov, kar so dokazali tudi v raziskavi v začetku šestdesetih let. Sodelujoče so razdelili v dve skupini, na tip A in tip B osebnosti in ugotovili, da osebe tipa A doživljajo bistveno več stresa. Ljudje, ki so kategorizirani kot tip A, so tekmovalni, nepotrpežljivi, imajo ekstremen pogled na življenjske situacije (npr.
»nikoli«, »vedno«,…) in živijo v nenehni bitki s časom. Poleg tega so zelo ambiciozni, vestni in se ne znajo sprostiti, jezo pa izražajo na neprimeren in agresiven način. Posameznik tipa A posledično nenehno sproža stresni odziv in je nagnjen k različnim boleznim, ki so najpogosteje srčno-žilne. Lastnosti, značilne za tip B osebnosti, pa so v nasprotju s tipom A sproščenost, potrpežljivost in manjša zagnanost. Posamezniki se boljše prilagajajo in delo prilagodijo svojim zmogljivostim, so manj jezni in sovražni. Imajo veliko manjše tveganje za razvoj bolezni srca, zaradi manjšega števila drugih bolezni pa tudi dlje živijo od posameznikov s tipom A (Lewis, 2017).
Posameznik je tudi genetsko nagnjen k nekaterim patofiziološkim procesom, na primer k povečani simpatični reaktivnosti, ki vplivajo na večjo verjetnost bolezni in posledično na vedenjske, kognitivne ter emocionalne vidike osebnosti (Megla, 2018). Najpogostejše navedena osebnostna podlaga za razlike v stresnem obnašanju je nevroticizem ali čustvena labilnost, za katero so značilni depresivnost, tesnoba, nizko samospoštovanje, močne čustvene reakcije idr. Osebe z višjim nevroticizmom navajajo več negativnih stresnih dogodkov in več dnevnih stresorjev zaradi nižjih pragov distresnega odziva ter manj uspešnih strategij spoprijemanja (Megla, 2018).
Z zaznavanjem stresa je povezana tudi šibka ali čvrsta osebnost, konkretneje angažiranost, izzvanost in občutenje nadzora. Čvrstost vpliva tako na oceno situacije, kot tudi na spoprijemanje, saj posameznik le-to uporablja več, potencialne stresorje pa zazna kot manj ogrožajoče. Za čvrste osebnosti je značilno, da se problemov lotijo aktivno (angažiranost), ovire jemljejo kot izziv, to pa sproži pozitivna čustva, eustres in konstruktivno reševanje problemov, imajo notranji nadzor nad situacijo in zaznava manj posledic stresa. Osebam s šibkejšo osebnostjo čvrstostjo že majhna stopnja stresa povzroči več neprijetnih posledic, so pasivni, ovire jemljejo kot grožnje, spopadajo se z negativnimi čustvi, distresom in nekonstruktivnim reševanjem ter verjamejo v zunanji nadzor nad situacijami (Megla, 2018).
2.7 Posledice stresa
Stres zelo slabo vpliva na fizično in mentalno zdravje (Megla, 2018). Najpogostejše posledice stresa so fizične, in sicer glavoboli, bolečine v tilniku, zvišan krvni tlak, bolezni srca, ožilja, želodca, prebavne motnje, težave s hrbtenico itd. Miselni simptomi stresa, kot so- otežena koncentracija, anksiozne misli ipd. Med hujše psihosomatske bolezni, ki so posledica predvsem dolgotrajnega stresa, pa spadajo bolečinski sindrom, depresija, izgorelost, fibromialgija, hipohondrija idr. Za psihosomatske bolezni je značilno, da so telesne bolezni, vzrok za njihov nastanek pa je psihični. Pri posamezniku lahko notranja napetost povzroči tudi rane na želodcu, sindrom razdraženega črevesja ali astmo, različna vnetja, vrtoglavice in druge težave. Stres povzroči spremembe v funkciji in strukturi možganov, ki vodijo v nastanek drugih psihosomatskih bolezni, in sicer v depresijo, izgorelost in fibromialgijo. Izgorelost nastane kot posledica kroničnega stresa in je bolezensko stanje fizične ter psihične izčrpanosti. Stres oslabi tudi imunski sistem, kar vodi v nastanek avtoimunskih bolezni, ki se kažejo kot razpadanje tkiv in celic, spodbujanje organov v večjo rast ali motnjo njihovega delovanja. Med najbolj znane spadajo avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen in Chronova bolezen. Telesni simptomi stresa, kot so hitrejši srčni utrip ali prebavne motnje, lahko vodijo v srčni infarkt ali Chronovo bolezen. Dolgotrajni stres povzroča neravnovesje tako v imunskem sistemu, kot tudi v črevesju, poleg tega pa se v črevesju tvori večina serotonina.
Serotonin, ki se imenuje tudi »hormon sreče«, je med drugim odgovoren za razpoloženje, spanje in apetit (Megla, 2018).
Stres spremeni način razdelitve maščobe po telesu in pripomore k večji telesni teži, saj telo proizvaja več kortizola in adrenalina, ki pa lahko zaradi pospešenega bitja srca in krčenja krvnih žil poškodujeta tudi srčno mišico. Povečan apetit, vedenjski simptom, povzroči večjo telesno težo. Stres je vzrok za nastanek tudi drugih somatskih bolezni poleg debelosti in bolezni srca; pojavljajo se še bolezni želodca in ožilja (Megla, 2018).
2.8 Strategije spoprijemanja s stresom
Strategije spoprijemanja s stresom so namenjene lajšanju le-tega. Uravnavanje stresnega odziva poteka na več načinov, eden izmed njih je zmanjšanje stresa tam, kjer je mogoče.
Tehnike sproščanja, psihoterapevtska pomoč ali zdravila lahko prispevajo k zmanjševanju občutkov tesnobe in depresivnosti. Psihoterapija pomaga, da oseba identificira svoja razmišljanja, čustvovanja in doživljanja kar je v ozadju reakcij na vsakdanje dogodke (Belšak, 2019). Prav tako je zelo pomembno redno uravnavati situacije, ki se dogajajo v domačem okolju in z drugimi ljudmi s katerimi ima posameznik različne socialne odnose. Zadnji način uravnavanja stresa, ki med drugim vključuje tudi organizacijo prijetnih aktivnosti in učenje tehnik sproščanja, je redno izboljševanje načinov soočanja s stresom. V življenju se moramo samozavestno postaviti zase, dneve organizirati z urnikom in se redno gibati ter zdravo prehranjevati (Belšak, 2019).
George in Jones (2012) delita strategije spoprijemanja s stresom na dve skupini, in sicer na strategije, usmerjene v problem oziroma v izziv in strategije, usmerjene v čustva. Strategije, ki so usmerjene v problem, so povezane s stresorjem, ki vpliva na posameznika, tako da služijo direktnemu spopadanju s stresorjem. Strategije vključujejo korake za uspešno spopadanje s povzročiteljem stresa. Posamezniku so v pomoč predvsem upravljanje s časom, pomoč oziroma svetovanje mentorja ipd. Pri prvem si posameznik oblikuje seznam vseh nujnih obveznosti, ki jih mora opraviti tekom dneva, nato jih razvrsti po pomembnosti.
Posameznik oceni, koliko časa bo namenil oziroma potreboval za določeno obveznost in si na takšen način lažje in uspešnejše organizira delovne dni. Pomoč mentorja je najprimernejša pri preveliki obremenitvi posameznika, zadolžitvah, ki mu predstavljajo izziv ipd.
Druga skupina strategij spoprijemanja s stresom pa je usmerjena v nadzorovanje in usmerjanje čustev ter občutkov. Gibanje, različne meditacije, družbena podpora in klinično svetovanje so značilni za strategije, usmerjene v čustva. Gibanje učinkovito pomaga pri lajšanju pojava stresa. Nekateri posamezniki si pri lajšanju simptomov stresa pomagajo z različnimi meditacijami. Posamezniku pa so lahko v pomoč tudi socialna podpora, tj.
pogovori s prijatelji, sorodniki, sodelavci idr. V kolikor so stresorji zaznani kot nepremostljivi, je smiselno poiskati strokovno pomoč (George in Jones, 2012).
3 STRES V ČASU EPIDEMIJE COVID-19
V letu 2019 se je v kitajskem mestu Vuhan pojavil nov virus SARS-CoV-2 oziroma covid-19, ki je s svojim hitrim širjenjem v naslednjih dveh letih povzročil svetovno pandemijo in karanteno. Z glavnim namenom preprečevanja nadaljnjih okužb so bila poleg drugih ukrepov prepovedana kakršnakoli druženja in stiki z ljudmi. Novi virus ni povzročil le finančne krize, ampak je negativno vplival tudi na duševno in fizično zdravje ter počutje posameznika zaradi nastale situacije. Mnogi so pandemijo covid-19 zaznavali kot travmatsko izkušnjo, ki je vodila v pojav stresnega odziva in je pri marsikomu povzročila anksioznost, depresijo in stres. Najhujše posledice so občutili tisti posamezniki, ki so med popolnim zaprtjem države živeli sami (Lahav, 2020).
Zager Kocjan idr. (2020) v svoji raziskavi ugotavljajo raven stresa in blagostanja med odraslimi posamezniki med epidemijo covid-19 v Sloveniji. Višjo raven stresa in nižjo raven blagostanja so tako doživljali tisti odrasli, ki so bili bolj zaskrbljeni glede epidemije;
subjektivna ocena intenzitete stresorjev, prav tako povezanih z epidemijo virusa, pa ima večji učinek na medosebne razlike v stresu kot v blagostanju. Največji stres so povzročile spremembe v medosebnih odnosih, preživljanju prostega časa in omejitve gibanja posameznika znotraj občin. Posameznik je doživljal stres zaradi prilagajanja nastalim situacijam, ki so prizadele njegov vsakdan in zaskrbljenosti glede dolgoročnih posledic epidemije, predvsem finančnih. Več stresa in zaskrbljenosti so povzročali našteti stresorji kot pa zaskrbljenost zaradi potencialne okužbe, saj so v skladu s sprejetimi ukrepi ostajali doma in so bili distancirani od socialnega življenja.
Doživljanje stresa med epidemijo covid-19 se je spreminjalo. Študija, v kateri so proučevali stresorje med pandemijo, je pokazala, da je odraslim v Sloveniji na začetku največ stresa povzročala zaskrbljenost glede okužbe z virusom njihovih bližnjih še bolj, kot okužba njih samih. Kasneje sta največja stresorja predstavljala spremenjene okoliščine in dolgoročne posledice. S študijo, ki se je osredotočala na stres in blagostanje odraslih med pandemijo, so dokazali, da se njihovo psihološko delovanje ni poslabšalo in so se uspešno prilagajali.
Najmanj stresa so odrasli doživljali ob razglasitvi konca epidemije leta 2020, največ pa v drugem mesecu (Kavčič idr., 2020).
Mladi, ki se na prehodu v odraslost srečujejo z novimi izzivi, kot so nestabilnost, oblikovanje identitete ter osamosvajanje so med največje skrbi pred epidemijo covid-19 najpogosteje navajali negotovost okolja, kjer delujejo, iskanje zaposlitve, pripravo na zaposlitev in partnerstvo, torej vse v povezavi s prihodnostjo. V raziskavi, v kateri so med drugim proučevali skrbi med študenti v času pandemije covid-19, so ugotovili, da mlade poleg študijskih obveznosti najbolj skrbi globalno stanje ekonomije in zdravstveno stanje v prihodnosti. Ena glavnih skrbi je tudi možnost zaposlitve. Opravljanje študijskih obveznosti je bilo med karanteno oteženo, saj se je študij preselil na splet, kar pomeni več
samostojnega dela, študentje so imeli omejen dostop do študijske literature, onemogočeno opravljanje prakse idr. (Lep in Zupančič, 2020).
3.1 Pridobivanje študijskega gradiva pred karanteno in med njo
Glavni namen splošnih knjižnic je pridobivanje in omogočanje dostopa do informacijskih virov različnih vrst in v različnih formatih ter storitev za svojo ciljno skupino uporabnikov, za izobraževanje, informacijsko in osebnostno izpopolnjevanje. Pomembno vlogo imajo tudi pri razvijanju in vzdrževanju demokratične družbe z omogočanjem dostopa do gradiva, ki vsebuje širok obseg znanja, idej in mnenj. Splošne knjižnice sodelujejo v izobraževalnem procesu, tako formalnem kot neformalnem, pri katerem imajo ključno vlogo, saj zagotavljajo dostop do študijskega gradiva (Gubbin in Koontz, 2001).
Univerzitetne knjižnice imajo ključno vlogo pri izobraževanju študentov, v povezavi z institucijami ter zagotavljanju izpopolnjevanja in izboljšanja skozi celoten študijski proces.
Študentom pomagajo najti informacije, omogočajo dostop do svojih zbirk, podpirajo intelektualno svobodo idr. z namenom izboljševanja študijskega procesa (Standards for libraries in higher education, 2018).
Knjižnice ustvarjajo in delujejo v povezavi s svojo ciljno skupino uporabnikov z zagotavljanjem storitev, ki podpirajo njihove potrebe. Univerzitetne knjižnice oziroma visokošolske knjižnice so povezane s fakultetno skupnostjo z namenom izobraževanja, prav tako pa tudi podpiranja raziskovalne dejavnosti. Potrebe in prioritete uporabnikov univerzitetnih ali visokošolskih knjižnic, ki se nanašajo na knjižnične storitve, so dinamične, spreminjajo pa se s spremembami v informacijski tehnologiji ter akademskih in drugih socialnih aktivnosti, v katere so vključeni študentje. Študije so pokazale, da študentje največ uporabljajo univerzitetne oziroma visokošolske knjižnice za študij in dostop do podatkovnih zbirk, katalogov ter drugih virov informacij (Stvilia in Gibradze, 2017).
Epidemija virusa covid-19 je močno vplivala in spremenila vsakdanje življenje, med vrsto drugih področij so vladni ukrepi zajeli tudi knjižnice. Z glavnim namenom omejitve socialnih stikov z drugimi ljudmi so z uvedbo karantene zaprli knjižnice, ki so bile v tem obdobju primorane spremeniti in prilagoditi svoje delovanje. Z raziskavo, opravljeno na Finskem (Haasio in Kannasto, 2020), so proučevali vplive epidemije virusa na delovanje splošnih knjižnic ter vpliv epidemije na knjižničarje. Pri uporabnikih so zabeležili bistveno več izposoje knjig po obvestilu o zaprtju knjižnice v primerjavi s povprečnim delovnim dnem, kar bi lahko pripisali nejasnosti glede trajanja karantene. Zaprtje knjižnic je povzročilo reorganizacijo dela zaposlenih, ki je večino svojih dolžnosti opravljalo na daljavo, poleg tega pa je epidemija virusa covid-19 omogočila knjižnicam razvoj drugih storitev. Epidemija je knjižnice postavila v položaj, da so se morale odzvati hitro in prilagoditi svoje storitve, med drugim tudi razvoj novih digitalnih vsebin. Tako so uporabniki med karanteno začeli uporabljati nove storitve in vsebine, katerim bo popularnost najverjetneje rasla še po pandemiji virusa COVID-19 (Haasio in Kannasto, 2020).
3.1.1 Univerzitetne knjižnice med epidemijo virusa covid-19
Epidemija virusa covid-19 je spremenila pridobivanje, dostop do informacij, poučevanje idr., posledično so se morali uporabniki knjižnic navaditi na novo vsakdanjost. Pojavili so se novi izzivi na različnih fakultetah in univerzitetnih knjižnicah, ki so vodili predvsem v večjo digitalno pismenost študentov. Knjižničarji univerzitetnih knjižnic so bili v obdobju karantene primorani k elektronskemu omogočanju dostopa do informacij, saj je bil stik z uporabniki omejen le na splet (Martzoukou, 2020).
Osrednji izzivi karantene so bili spodbujanje informacijske pismenosti, digitalno povezovanje, prilagoditve poučevanja s katerimi so se spopadali tako študentje, kot tudi knjižničarsko osebje. Glavno skrb v času karantene je predstavljal stabilen in zanesljiv dostop do interneta oziroma ustrezna tehnologija, ki bi zamenjala klasičen način poučevanja. Enega bistvenih problemov so predstavljale tudi digitalne kompetence in veščine, ki vključujejo informacijsko pismenost, komunikacijo, povezovanje, sodelovanje in medijsko pismenost študentov. Prav tako izziv predstavljajo tudi ustvarjanje digitalnih vsebin oziroma računalniških programov ali mobilnih aplikacij v digitalni obliki, na primer spletnih vodičev za ciljno skupino uporabnikov, varnost na spletu, kritično mišljenje in spremljanje digitalnih novosti in tehnologij (Martzoukou, 2020).
Univerzitetne knjižnice so ključne pri zagotavljanju dostopa in pomoči glede odprtega dostopa do znanstvenih revij in akademskih znanstvenih člankov. Med epidemijo virusa covid-19 so bile univerzitetne knjižnice vključene v posredovanje informacij in nudenje dodatnih storitev, povezanih z virusom, saj so institucije in raziskovalci, ki so želeli pridobiti čim več ključnih informacij o pandemiji. Družbena omrežja so med karanteno postala bistveno vplivnejša, saj so poleg klasičnih medijev, kot so radio, televizija ipd. , postala primarni vir informacij o virusu, čeprav so lahko širila tudi nepreverjene ali neustrezne informacije. Kot odgovor na nastalo situacijo so različne univerzitetne knjižnice oblikovale spletne vodiče, ki uporabnika usmerijo do verodostojnih in zanesljivih informacij o virusu.
Prav tako pa so tudi založniki zagotovili odprt dostop do relevantnih informacij (Martzoukou, 2020).
V času karantene je bil onemogočen prost dostop do gradiva, samostojno brskanje po njem in zadrževanje v čitalnici zaradi kakršnihkoli razlogov. Bistveno bolj je rastla uporaba digitalnih virov; delovanje knjižnic pa se je v večini preselilo na splet, kar je pomenilo tudi razširjanje novih vsebin in večjo uporabo družbenih omrežij. Ob ponovni možnosti izposoje in uporabe knjig so bile slednje deležne nujnih higienskih ukrepov. Vzporedno z obdobjem odpiranja so knjižničarji označili potrebne razdalje, začeli s preštevanjem maksimalnega števila ljudi ter obveščanje obiskovalcev o pomembnosti razkuževanja, nošenja mask in ohranjanja razdalje (Martzoukou, 2020).
Pandemija covid-19 je na različne načine vplivala na izobraževanje, saj so se z glavnim ciljem, omejitvijo socialnih stikov in s tem preprečevanjem širjenja virusa, spremenili načini
izobraževanja. Slednje se je preselilo na splet, kar je pomenilo uporabo različnih spletnih platform, ki so omogočale interakcijo med študenti in profesorji, prav tako pa se je izobraževalni sistem usmeril na različne uporabne dokumentarne filme in družabna omrežja. Študija, ki je bila izvedena med študenti v Španiji (Gonzalez idr., 2020), je pokazala, da je zaprtost oziroma karantena imela celo pozitiven vpliv na študijske rezultate. Študentje so bili bolj učinkoviti, organizirani in občasno tudi bolj motivirani. Študija je pokazala, da se ni poslabšal študijski uspeh, so pa k dodatni zaskrbljenosti in negotovosti prispevali otežen dostop do študijskega gradiva, bistveno več samostojnega dela in dodatnega dela ter drugih študijskih obveznosti (Gonzalez idr., 2020).
4 RAZISKOVALNI PROBLEM
Zanimalo me je, ali so študentje dodiplomskega in magistrskega študija zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene COVID-19 zaznavali stres in kakšne strategije spoprijemanja s stresom so v tej situaciji uporabljali.
Zanimalo me je, na kakšen način so študentje pridobivali študijsko gradivo, ali so zaznavali stres ob omejenem dostopu do študijskega gradiva in katere znake stresa so doživljali ter katere strategije za spoprijemanje s stresom so uporabili. Izhajajoč iz raziskovalnega problema, postavljam naslednje hipoteze:
H1: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so za pridobivanje študijskega gradiva v času karantene uporabljali tako knjižnico kot podatkovne baze.
H2: Študentom dodiplomskega in magistrskega študija je omejen dostop do študijskega gradiva v času karantene povzročil močan stres.
H3: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so pri sebi opazili brezvoljnost.
H4: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so pri sebi opazili anksiozne misli.
H5: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so pri sebi opazili razdražljivost.
H6: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so pri sebi opazili glavobol.
H7: Študentje dodiplomskega in magistrskega študija so v času karantene pogosteje uporabljali na problem usmerjene strategije spoprijemanja s stresom.
5 METODOLOGIJA 5.1 Vzorec
V raziskavi je sodelovalo 50 študentov dodiplomskega in magistrskega študija Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, ki so se v času karantene zaradi epidemije virusa covid-19 spopadali z omejenim dostopom do študijskega gradiva.
Sodelovalo je enajst moških in devetintrideset žensk oziroma 28 študentov dodiplomskega in 22 študentov magistrskega študijskega programa.
5.2 Pripomočki
Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki vključuje vprašanja o načinih pridobivanja študijskega gradiva v času karantene, doživljanju stresa ob omejenem dostopu do študijskega gradiva in strategijah spoprijemanja s stresom, ki so jih študenti uporabljali v opisani situaciji.
5.3 Postopek zbiranja podatkov in analize rezultatov
Podatke sem zbirala s pomočjo spletne ankete (1ka). Vabilo za reševanje je bilo 30. 7. 2021 prvič objavljeno na družabnih omrežjih Facebook in Instagram. Zaradi premajhnega odziva je bilo isto vabilo ponovno objavljeno 2. 8. 2021. Ko sem zbrala dovolj podatkov, sem anketni vprašalnik zaprla za izpolnjevanje. Zbiranje podatkov je tako potekalo pet dni, in sicer od 30. julija do 2. avgusta 2021. Nepopolne anketne vprašalnike sem v celoti izločila.
Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, analiza podatkov pa je bila obdelana s pomočjo Microsoft Excela.
6 REZULTATI
Rezultati bodo predstavljeni v skupinah po raziskovalnih vprašanjih: pridobivanje študijskega gradiva, doživljanje stresa ob omejenem dostopu do študijskega gradiva in uporabljene strategije za spoprijemanje s stresom.
6.1 Pridobivanje študijskega gradiva med karanteno
Kot je razvidno iz Tabele 1, so študentje največkrat pridobivali vire z iskanjem v podatkovnih bazah, najmanj študentov se je posluževalo vseh možnosti, po trije študenti pa so se včlanili v drugo knjižnico, ki je omogočala fotokopiranje, pošiljanje in dostavo knjižničnega gradiva po pošti in si izposojali na spletnem portalu Biblos. Med dodatnimi navedbami so študentje navedli naročilo na plačljive strokovne vire in uporabo spletnega iskalnika Googla ter Google Scholarja, prav tako pa jim je nekaj študijskega gradiva zagotovila fakulteta. Ker lokalna knjižnica nima ustreznega gradiva za študij, so bila enemu študentu v pomoč strokovna gradiva, ki so dostopna na spletu, drugemu pa piratski viri (npr. PDF skeniranje člankov, Sci-Hub).
Tabela 1: Način pridobivanja študijskega gradiva med karanteno
Načini pridobivanja študijskega gradiva Število študentov Vire sem pridobival samo z iskanjem v podatkovnih bazah (npr.
EBSCOhost).
30
Uporabljal sem tako knjižnico kot podatkovne baze.
V knjižnici, v kateri si po navadi izposojam gradivo, saj je omogočala fotokopiranje, pošiljanje in dostavo knjižničnega gradiva po pošti.
Uporabljal sem Z-Library.
Včlanil sem se v drugo knjižnico, ki je omogočala fotokopiranje, pošiljanje in dostavo knjižničnega gradiva po pošti.
17 11
6 3
Izposojal sem si na spletnem portalu Biblos. 3
Drugo. 6
6.2 Pogostost in stopnja stresa zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva
Omejenost dostopa do študijskega gradiva je študentom diplomskega in magistrskega študija samo občasno povzročila stres. Devetim študentom ni omejenost dostopa do študijskega gradiva nikoli povzročila stresa.
Tabela 2: Pogostost stresa zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva Pogostost stresa Število študentov
Občasno 18
Redko 10
Nikoli 9
Pogosto 9
Vedno 4
V tabeli 3 je razvidno, da je nekaj manj kot polovica študentov stopnjo stresa ocenila kot srednje izrazito.
Tabela 3: Stopnja stresa zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva
Stopnja stresa Število študentov Srednji
Zelo šibek
21 10
Šibek 9
Močan 6
Zelo močan 4
6.3 Simptomi stresa, kot posledica omejenega dostopa do študijskega gradiva
Najpogosteje so študentje pri sebi opazili razdražljivost, napetost, jezo, prepirljivost in nihanje razpoloženja. Najmanj študentov je pri sebi opazilo telesne simptome, kot so potne ali mrzle dlani, hitrejši srčni utrip, hitrejše dihanje, glavobol, prebavne motnje, slabost, napetost v mišicah, prehlad in bolečine v telesu.
Tabela 4: Simptomi stresa, kot posledica omejenega dostopa do študijskega gradiva
Skupine simptomov stresa Število
Čustveni simptomi (razdražljivost, napetost, jeza, prepirljivost, nihanje razpoloženja) Kognitivni ali miselni simptomi (negativne misli, problemi s spominom, težja koncentracija, slaba ocena stanja situacije, anksiozne misli)
21
9 Vedenjski simptomi (brezvoljnost, neorganiziranost, slabše spanje, jok, jeza, povečan ali zmanjšan apetit)
7
Telesni simptomi (potne ali mrzle dlani, hitrejši srčni utrip, hitrejše dihanje, glavobol, prebavne motnje, slabost, napetost v mišicah, prehlad, bolečine v telesu)
5
Simptomi stresa so bili razdeljeni v štiri skupine: vedenjski, čustveni, miselni in telesni.
Študentje so najbolj pogosto označili neorganiziranost.
Tabela 5: Vedenjski simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva
Vedenjski simptomi stresa Število študentov Neorganiziranost
Brezvoljnost
21 13
Slabše spanje 6
Jok 2
Povečan ali zmanjšan apetit 1
Analiza podatkov (Tabela 6) kaže, da so sodelujoči od čustvenih simptomov najpogosteje opazili razdražljivost in napetost. Prepirljivosti in nihanja razpoloženja študentje niso doživljali.
Tabela 6: Čustveni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva
Čustveni simptomi stresa Število študentov
Razdražljivost 20
Napetost 19
Jeza 3
Prepirljivost 0
Nihanje razpoloženja 0
Rezultati, ki predstavljeni v tabeli 7 kažejo, da so študenti zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva, od navedenih miselnih simptomov najpogosteje opazili negativne misli, težjo koncentracijo in anksiozne misli.
Tabela 7: Miselni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva
Miselni simptomi stresa Število študentov
Negativne misli Težja koncentracija Anksiozne misli
12 12 12 Slaba ocena stanja situacije
Problemi s spominom
6 1
Drugo 7
Iz tabele 8 je razvidno, da so se študentje najpogosteje soočali z glavobolom in hitrejšim srčnim utripom.
Tabela 8: Telesni simptomi stresa zaradi pomanjkanja dostopa do študijskega gradiva
Telesni simptomi stresa Število študentov
Glavobol 13
Hitrejši srčni utrip 10
Potne ali mrzle dlani 5
Prebavne motnje 5
Slabost 2
Napetost v mišicah 2
Prehlad 1
Bolečine v telesu 1
6.4 Načini spoprijemanja s stresom zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene
V tabeli 9 vidimo, da je je največ študentov iskalo drugačne poti za pridobivanje študijskega gradiva (npr. profesor, študijski kolegi, prijatelji, druge knjižnice,…). Malo manj kot polovica študentov je odšla na sprehode, več kot tretjina pa si je obveznosti razporedila po pomembnosti.
Tabela 9: Načini spoprijemanja s stresom zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene
Načini spoprijemanja s stresom Število študentov
Iskal sem drugačne poti za pridobivanje študijskega gradiva (npr. profesorji, študijski kolegi, prijatelji, druge knjižnice,…).
30
Šel sem na krajše in daljše sprehode v naravo. 22
Čas sem si drugače razporedil in obveznosti razporedil po pomembnosti. 18
Več sem se ukvarjal s športom. 15
Prostor za študij sem si uredil tako, da je bil bolj prijeten. 10 Obrnil sem se na bližnjo osebo (npr. sorodniki, prijatelji idr.). 9 Izvajal sem sprostitvene tehnike (npr. avtogeni trening, meditacije, progresivna mišična relaksacija idr.).
8
7 RAZPRAVA
Raziskava je potrdila, da so vključeni študentje zaznavali stres ob oteženem dostopu do študijskega gradiva v času karantene covid-19.
Analiza podatkov je pokazala, da moramo prvo hipotezo zavrniti, saj so študentje študijsko gradivo iskali predvsem v podatkovnih bazah (npr. EBSCOhost), le tretjina jih je kombinirala oba načina – podatkovne baze in knjižnice. Študentje so bili prisiljeni v prilagoditev glede iskanja študijskega gradiva med karanteno covid-19, saj je bilo onemogočeno samostojno fizično brskanje in izposoja gradiva ter drugih virov. V obdobju pred karanteno so imeli več možnosti pridobivanja gradiva, kasneje se je zaradi virusa izbor skrčil in preselil na spletno komuniciranje, iskanje in drugo. Študentje so najpogosteje iskali študijsko gradivo v podatkovnih bazah, saj le-te omogočajo hiter dostop do najrazličnejših virov informacij, dostopnih na daljavo, ki poleg slednjega spodbujajo tudi kritično mišljenje, informacijsko pismenost, komunikacijo, povezovanje, sodelovanje ... (Martzoukou, 2020).
Zanimalo nas je, kako močno in kako pogosto so študentje doživljali stres zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva v času karantene. Predvidevali smo, da je omejen dostop sodelujočim povzročil močan stres, rezultati analize vseh podatkov pa so pokazali ravno nasprotno. Največje število udeleženih je zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva v času karantene doživljajo srednjo stopnjo stresa, in sicer občasno. Dostop do ustreznega študijskega gradiva je eden najpomembnejših elementov študiranja, saj je relevantno študijsko gradivo temelj za kakovosten študij, pridobivanje novih informacij, boljši študijski uspeh ... Mladi odrasli so se med karanteno poleg negotovosti glede prihodnosti dodatno spopadali tudi z oteženim opravljanjem študijskih obveznosti, ki je vključevalo vse več samostojnega dela, omejen dostop do študijske literature, onemogočeno opravljanje prakse idr. (Lep in Zupančič, 2020). Z raziskavo smo se poglobili v zaznavanje specifičnega stresa med karanteno, in sicer stresa zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva v času karantene covid-19. Zaradi spremembe iskanja in pridobivanja gradiva, ki se je v tem obdobju usmeril na splet (podatkovne baze idr.), so študentje občasno doživljali srednjo stopnjo stresa. Raziskovali smo, katere znake stresa so študentje dodiplomskega in magistrskega študija zaznali pri sebi zaradi omejenega dostopa do študijskega gradiva v času karantene. Sklepali smo, da bodo študentje od vedenjskih simptomov stresa pri sebi največkrat zaznali brezvoljnost, česar pa rezultati raziskave niso potrdili in zato lahko hipotezo zavrnemo, saj je bila najpogosteje prisotna neorganiziranost. Zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva so imeli anketirani študentje največ težav z negativnimi mislimi, težjo koncentracijo in anksioznimi mislimi, zato lahko hipotezo o predvidevanju večinskih odgovorov za anksiozne misli delno potrdimo. Med drugim smo predpostavljali, da bodo študentje zaradi nastale situacije med karanteno bolj razdražljivi, kar so rezultati potrdili, zato lahko hipotezo sprejmemo. Hipoteza, povezana s telesnimi posledicami, je potrdila, da je največje število udeleženih študentov občutilo glavobol. Intenziteta in
pogostost vedenjskih, miselnih, čustvenih in telesnih simptomov stresa je sorazmerno povezana s stopnjo stresa, zato študentje zaradi občasne in srednje stopnje stresa zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene niso doživljali premočnih simptomov.
Zadnji del raziskave pa je povezan s strategijami za spopadanje s stresom zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva. Predpostavljali smo, smo, da bodo najpogosteje posegali po strategijah spoprijemanja, usmerjenih na problem oziroma v izziv, kar so potrdili tudi rezultati analize podatkov, saj so sodelujoči najpogosteje iskali drugačne poti za pridobivanje študijskega gradiva (npr. pri profesorjih, študijskih kolegih, prijateljih, v drugih knjižnicah ...). Poleg tega so pogosto navedli tudi strategije, usmerjene v čustva in izbirali krajše ali daljše sprehode v naravo in ukvarjanje s športom, kar je vse povezano z razbremenjevanjem čustvene stiske. Študentje so se direktno spopadali s stresorjem, saj le-ta ni bil tako nepremostljiv, da bi zanj potrebovali strokovno pomoč, različne meditacije idr., kar je značilno za strategije spoprijemanja s stresom, usmerjene v nadzorovanje in usmerjanje čustev. Iz druge skupine strategij spoprijemanja s stresom, ki je bil glede na dobljene rezultate raziskave občasen in srednje stopnje, so le-tega sproščali z gibanjem in krajšimi ter daljšimi sprehodi v naravo, ki pogosto razbremenjujejo čustvene stiske.
8 PRIMERJAVA
Knjižnice delujejo v povezavi s ciljno skupino uporabnikov tako, da zagotavljajo storitve, ki podpirajo potrebe le-teh; študentje so tako močno povezani z univerzitetnimi knjižnicami, ki delujejo v skladu s fakultetno skupnostjo. Glede na rezultate študije Stvilie in Gibradze (2017) študentje največ uporabljajo univerzitetne knjižnice predvsem za študij ter dostop do različnih podatkovnih zbirk, katalogov in drugih virov informacij. Epidemija virusa covid- 19 je povzročila novo realnost, saj so vladni ukrepi zajeli tudi knjižnice, ki so bile primorane spremeniti svoje delovanje v položaj hitrega odziva in kasneje v razvoj novih digitalnih vsebin (Haasio in Kannasto, 2020). Po navedbah Martzoukou (2020) so se univerzitetne knjižnice prilagodile na novo situacijo z večjim elektronskim omogočanjem dostopa do informacij, ustvarjanjem novih digitalnih vsebin, varnostjo na spletu, stik z uporabniki pa je bil omejen le na splet. Univerzitetne knjižnice so tudi ključne pri zagotavljanju dostopa do znanstvenih revij in akademskih znanstvenih člankov, ki so študentom v pomoč pri študiju idr. Glede na rezultate raziskave, ki sem jo opravila med študenti dodiplomskega in magistrskega študija, so le-ti med karanteno največkrat pridobivali študijsko gradivo z iskanjem v podatkovnih bazah. Poleg tega so se za pridobitev kakovostnejšega študijskega gradiva naročili na plačljive strokovne vire, uporabljali spletna iskalnika Google in Google Scholar, nekaj pa jim ga je zagotovila tudi fakulteta.
Tako Gonzalez idr. (2020), kot Lep in Zupančič (2020) navajajo, da je študentom v času karantene otežen dostop do študijskih virov v času karantene povzročal zaskrbljenost in dodaten stres, poleg študija na daljavo, samostojnega dela, različnih sprememb itd., kar so potrdili tudi rezultati raziskave. Podrobneje sem se z anketnim vprašalnikom poglobila v intenziteto stresa med študenti dodiplomskega in magistrskega študija zaradi oteženega dostopa do študijskih virov, rezultati pa so pokazali, da so študentje občasno doživljali srednjo stopnjo stresa. Zaradi nastale situacije so najpogosteje pri sebi opazili neorganiziranost, največ težav pa so jim povzročale tudi negativne in anksiozne misli ter težja koncentracija. Zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene so postali tudi bolj razdražljivi in imeli glavobole, le manjše število študentov pa je trdilo, da niso opazili nobenih telesnih, vedenjskih, miselnih in čustvenih simptomov stresa.
George in Jones (2012) delita strategije spoprijemanja na dve skupini, uporaba le-teh med študenti dodiplomskega in magistrskega študija pa me je podrobneje zanimala v raziskavi.
Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so študentje najpogosteje posegali po strategijah, usmerjenih na problem oziroma v izziv, torej iskanje drugačnih poti za pridobivanje študijskega gradiva (npr. študijski kolegi, profesorji, prijatelji, druge knjižnice ,…) ter drugačna razporeditev časa in razvrščanje obveznosti po pomembnosti. Kar nekaj študentov si je lajšalo stres zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva v času karantene tudi s krajšimi in daljšimi sprehodi v naravo. Manjše število študentov si je izbralo strategije spoprijemanja, usmerjene v čustva. Bistveno manj sodelujočih študentov v
raziskavi se je za lajšanje stresa več ukvarjalo s športom, izvajalo sprostitvene tehnike (npr.
avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija ipd.) ter se obrnilo na bližnjo osebo.
9 ZAKLJUČEK
Epidemija virusa covid-19 je spremenila pridobivanje informacij, dostop do njih, poučevanje in drugo. Posledično so se morali uporabniki knjižnic navaditi na novo vsakdanjost. Zaradi karantene in drugih ukrepov, sprejetih v skladu s ciljem zajezitve virusa covid-19, so zaprli tudi knjižnice, kar je pomenilo otežen dostop do študijskega gradiva za študente dodiplomskih in magistrskih študijskih programov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Študentje so med karanteno covid-19 najpogosteje iskali študijsko gradivo v podatkovnih bazah (npr. EBSCOhost), zaradi nastale situacije pa so občasno zaznavali srednjo stopnjo stresa. Kot najpogostejši čustveni simptom so doživljali razdražljivost, najpogostejši telesni simptom pa je bil glavobol. Pri vedenjski simptomatiki so se največkrat spopadali z neorganiziranostjo. Zaradi oteženega dostopa do študijskega gradiva so zaznavali tudi miselne simptome, in sicer anksiozne misli, negativne misli in težjo koncentracijo. Občasen stres so najpogosteje sproščali s strategijami, usmerjenimi v problem oziroma v izziv, torej so iskali drugačne poti za pridobivanje študijskega gradiva (npr. pri profesorjih, študijskih kolegih, prijateljih, v drugih knjižnicah …), drugače so si razporedili čas in obveznosti razporedili po pomembnosti. V pomoč so jim bili tudi krajši in daljši sprehodi v naravo.
Ugotovitve in zaključki raziskave ne ponudijo le pomembne informacije o tem, kako so študentje dostopali in pridobivali študijsko gradivo med karanteno covid-19, ampak informacije o njihovem doživljanju oteženega dostopa predstavljajo pomembno sporočilo tudi za knjižnice. Na tem področju je zelo malo oziroma nič raziskanega, zato ima lahko moja raziskava pomemben doprinos k praksi.
Kljub vse bolj prevladujoči digitalni dobi je epidemija virusa covid-19 pokazala še večjo odvisnost posameznika od spleta in prihodnost, ki temelji na njem. Preselitev dela na splet in predvsem prilagoditev posameznika na nastalo situacijo je bila v tem obdobju preizkušnja za vse, ne le za študente, ki jim je karantena pomenila več samostojnega dela, onemogočeno opravljanje prakse, otežen dostop do študijskega gradiva, študiranje v čitalnici idr. Njihova povratna informacija o načinu pridobivanja študijskega gradiva kaže na prilagoditev študentov in lajšanje nastalega stresa s strategijami spoprijemanja s stresom.
Izkazalo se je, da so univerzitetne knjižnice ključne v zagotavljanju dostopa do elektronskih virov informacij; omenjen način pridobivanja študijskega gradiva je bil namreč pogostejši kot pošiljanje gradiva na dom, dostava in fotokopiranje.
10 VIRI
Zager Kocjan, G., Kavčič, T. in Avsec, A. (2020). Kaj nam je povzročalo stres in slabšalo blagostanje med epidemijo COVID-19. V K., Hacin Beyazoglu in Ž., Lep (ur.) (2020), Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (str. 117-128).
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://e- knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/243/347/5746-1
Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2020). Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji: stresorji, stres in blagostanje. V Hacin Beyazoglu, K. in Lep, Ž.
(ur.) (2020), Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (str. 23-35). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://e- knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/243/347/5746-1
Baša, L., Jevšnik, M. in Domajnko, B. (2007). Dejavniki stresa med študenti. Obzornik zdravstvene nege, 41(2/3), 77-84. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- EQ93IY49
Belšak, K. (8. 1. 2019). Razumevanje in obvladovanje stresa.
https://www.zdstudenti.si/aktualno/strokovni-prispevki/razumevanje-in- obvladovanje-stresa
Brst psihologija (b. d.). Obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti.
https://www.brstpsihologija.si/wp-content/uploads/2020/01/BRST_psihologija_E- Knjiga-Stres.pdf
Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Inštitut za varovanje zdravja.
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/ko_te_strese_stres.pdf
George, J. M. in Jones, G. R. (2012). Understanding and managing organizational behavior. Pearson Education.
https://www.homeworkmarket.com/sites/default/files/q5/13/09/understanding_
and_managing_organizational_behavior_6th_edit..._0.pdf
Gonzalez, T., de la Rubia, M. A., Hincz, K. P., Comas-Lopez, M., Subirats, L., Fort, S. in Sacha, G. M. (2020). Influence of COVID-19 confinement on students' performance in higher education. PLoS ONE, 15(10).
https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0239490 Gubbin, B. in Kootz, C. (ur.) (2010). IFLA public library service guidelines. De Gruyter Saur.
https://repository.ifla.org/bitstream/123456789/988/2/ifla-publication-series- 147.pdf
