SPREMEMBE V MOTIVIH ZA KONZUMACIJO SPLETNE PORNOGRAFIJE PRED IN MED OBDOBJEM DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVIDA-19

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Simon Poles

SPREMEMBE V MOTIVIH ZA KONZUMACIJO SPLETNE PORNOGRAFIJE PRED IN MED OBDOBJEM DRUGEGA

VALA EPIDEMIJE COVIDA-19 Diplomsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Simon Poles

Mentorica: prof. dr. Metka Kuhar

SPREMEMBE V MOTIVIH ZA KONZUMACIJO SPLETNE PORNOGRAFIJE PRED IN MED OBDOBJEM DRUGEGA

VALA EPIDEMIJE COVIDA-19 Diplomsko delo

Ljubljana, 2021

Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Metki Kuhar za vso pomoč, nasvete in potrpežljivost pri izdelavi diplomskega dela.

Rad bi se zahvalil še družini, prijateljem in Okti za vse vzpodbude in pozitivne misli tekom pisanja.

Spremembe v motivih za konzumacijo spletne pornografije pred in med obdobjem drugega vala epidemije covida-19

Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali so uporabniki spletne pornografije spremenili motive in prakse za konzumacijo spletne pornografije med drugim valom epidemije covida-19, ki je bil v Sloveniji od 19. 10. 2020 do 12. 3. 2021. Uporabljena metoda je strukturirani asinhroni kvalitativni intervju, vzorec predstavlja deset heteroseksualnih moških študentov, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat mesečno konzumirali spletno pornografijo. Intervjuvanci med drugim valom epidemije niso spremenili motivov za konzumacijo pornografije, nekateri motivi (predvsem dolgčas in zavlačevanje) so postali intenzivnejši. Sedem intervjuvancev je poročalo o pogostejši rabi – ti so hkrati poročali o večji količini stresa in osamljenosti med drugim valom epidemije.

Ključne besede: spletna pornografija, covid-19, seksualna motivacija.

Changes in motives for internet pornography consumation before and during the period of second epidemic covid-19 wave.

The aim of my thesis is to find out, whether the consumeres of internet pornography, changed their motives and consumation practices of internet pornography, during the second wave of covid-19 epidemic in Slovenija from 19. 10. 2020 to 12. 3. 2021. Method used in thesis is asynchronous structured qualitative interview, sample is consisted out of ten hetereosexual male students, who in past year, consumed pornography atleast once per month. Interviewees did not change motives for consuming pornography during second wave, some motives (especially boredom and procrastination) became more intense. Seven interviewees reported more frequent use – those also reported more stress and loneliness during the second wave of the epidemic.

Key words: internet pornography, covid-19, sexual motivation.

5

Kazalo

1 Uvod ... 6

2 Spletna pornografija ... 8

2.1 Definiranje pornografije ... 8

2.2 Zgodovina pornografije ... 9

2.3 Raba pornografije – nasprotujoči si argumenti ... 11

3 Motivi za konzumacijo spletne pornografije ... 15

3.1 Prakse konzumiranja pornografije ... 16

4 Posameznikovo doživljanje in počutje v obdobju epidemije ... 18

5 Empirični del ... 21

5.1 Metoda ... 21

5.1.1 Izbira intervjuvancev in vzorčenje ... 21

5.1.2 Zbiranje podatkov ... 21

5.1.3 Udeleženci ... 22

5.1.4 Analiza podatkov ... 22

5.2 Rezultati ... 22

5.2.1 Praksa KSP ... 23

5.2.2 Motivi za KSP ... 24

5.2.3 Počutje intervjuvancev v obdobju epidemije v povezavi z motivi in količino konzumiranja ... 26

6 Zaključek ... 28

7 Viri ... 31

6

1 Uvod

Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali so uporabniki spletne pornografije spremenili motive in prakse za konzumacijo spletne pornografije med obdobjem epidemije covida-19 (osredotočil se bom zgolj na drugi val oz. epidemijo covida-19, ki je bila v Sloveniji razglašena 1. oktobra 2020 in je trajala do marca 2021).

V sklopu pornografije sem zajel relativno ozko temo, ki je sicer aktualna zaradi epidemije, v kateri smo trenutno. Tema je med drugim aktualna, ker nas je situacija, v kateri živimo, prisilila v prekinjanje fizičnih stikov, naša življenja pa so na tak način postala vse bolj digitalizirana.

Leta 2003 je bilo na svetovnem spletu zabeleženih 260 milijonov spletnih pornografskih strani, leta 2004 že skoraj dvakrat več, kar 420 milijonov. Po podatkih Nielsena je leta 2005 v ZDA kar 24 % vseh uporabnikov interneta obiskalo (vsaj enkrat kliknilo) pornografske spletne strani.

(Fabio, 2011) Naraščajoč trend v obiskovanju pornografskih spletnih strani beleži tudi PornHub, ki je od ustanovite leta 2007, priča nenehnemu naraščanju objavljanja pornografskih vsebin. Novembra 2007 so zabeležili milijon dnevnih obiskov, leta 2015 50 milijonov, leta 2019 pa kar 115 milijonov dnevnih obiskov spletne strani. Poleg vse večjega števila obiskovalcev strani je strmo naraščalo tudi nalaganje videov ter iskanj.

V obdobju epidemije prihaja do povečane konzumacije spletne pornografije v svetovnem merilu – npr. statistične analize spletne strani PornHub kažejo, da so konec marca 2020 zaznali 25 % porast obiska njihove spletne strani v primerjavi s povprečnim dnevnim obiskom v zadnjih štirih letih. (Zattoni in drugi, 2020)

Kljub temu da pred pojavom covida-19 ni bilo nobene literature na temo konzumiranja pornografije v kontekstu epidemije, pa obstajajo podatki, ki kažejo, da so motivi oz.

razpoloženja, kot npr. iskanje užitka, osamljenost in preganjanje dolgčasa, glavni razlog za konzumacijo pornografije (Paul in Shim, 2008; Joshua in drugi, 2021) – in ravno občutki osamljenosti, dolgčasa in čustvenega stresa so se med covidom-19 povečali, tudi med nekaterimi slovenskimi študenti. (Lep in Zupančič, 2020; NIJZ, 2020) Če so ti motivi v kontekstu konzumiranja pornografije uporabljeni za spoprijemanje s problemi, so še posebej zaskrbljujoči. (Bőthe in drugi, 2020; Joshua in drugi, 2021) V primeru da posameznik pornografijo konzumira zaradi negativnih dogodkov (kot odziv na negativno počutje), obstaja

7

večja verjetnost, da gre za problematično rabo pornografije¹ (kompulzivna, pretirana raba).

(Bőthe in drugi, 2020; Joshua in drugi, 2021)

Namen diplomske naloge je, da ugotovim, ali so tekom drugega vala epidemije v Sloveniji intervjuvanci (heteroseksualni moški študenti) zaznali spremembe v motivih in praksah konzumiranja spletne pornografije. Osredotočil sem se na slovenske študente, zato ker obstoječe študije pri nas kažejo, da so študenti med epidemijo doživljali srednje močno stisko ter pogostejše občutke strahu pred izgubo službe in bližnjih zaradi covida-19 ter osamljenosti, anksioznosti, dolgčasa in čustvenega stresa. (Lep in Zupančič, 2020; NIJZ, 2020)

1 Pod problematično rabo pornografije spadajo občutki nezmožnosti nadzorovanja in prenehanja konzumiranja pornografije, pretirana in kompulzivna raba pornografije ter konzumiranje pornografije kot odziv na negativno počutje ali dogodke v posameznikovem življenju.

8

2 Spletna pornografija

2.1 Definiranje pornografije

Etimologija izraza pornografija je jasna; izhaja iz grškega termina »pornographos«, ki pomeni pisanje o prostitutkah. Definicija izraza pa je po drugi strani nejasna oz. kontroverzna, saj se razlikuje glede na historični, socialni ter kulturni kontekst. Fotografije, ki so npr. 10 let nazaj bile smatrane kot pornografske, danes niso več nujno interpretirane v enaki luči. Definicija se navezuje tudi na posameznikova kulturna, moralna in verska prepričanja, zato imajo lahko npr.

prebivalci iste države v različnem zgodovinskem obdobju drugačne razlage o tem, kaj je pornografija. (Fabio, 2011)

Na vrhovnem sodišču v ZDA je leta 1964 potekala razprava o tem, ali je francoski film The Lovers kršil prvi amandma – film naj bi namreč vseboval nespodobno govorjenje in prizore. Na vprašanje, kaj točno razlikuje pornografijo od obscenosti in vulgarnosti, je sodnik Potter Stewart slavno odgovoril: »Pornografijo prepoznam, ko jo vidim.« Ta sodni primer je vzbudil mnogo vprašanj na temo, kaj je pornografija ter kako jo definirati. (Tarrant, 2016)

Pornografijo referiramo z vizualnimi podobami, ki so namenjene spolnemu vzburjenju kot npr.

fotografije, revije, televizijski kanali in filmi. (Fabio, 2011) Ne glede na vrsto medija, pa pornografijo stežka definiramo zaradi interpretacij, ki se razlikujejo od osebe do osebe – nekdo lahko pornografijo »najde« tudi znotraj glasbenega videospota, romantične novele ali popularnega erotičnega filma, kot je Fifty Shades of Grey. (Tarrant, 2016)

Leta 1996 je revija Life v oktobrski izdaji objavila golo fotografijo Marilyn Monroe. Fotografija takrat ni vzbudila veliko pozornosti, saj so vsebine revije Life zajemale le zabavne in komične teme (ni šlo za erotično revijo). Taista fotografija je bila sicer prvič objavljena leta 1940 v t. i.

»pin-up« koledarju (koledar, ki je vseboval glamurozne modele in igralke), katerega avtorica je bila Earl Moran. Takrat se je to fotografijo smatralo kot erotično – bila je cenzurirana v dveh ameriških državah. Najverjetneje bi se jo smatralo drugače tudi, če bi namesto v reviji Life bila objavljena v erotični reviji Hustler. Uredniki koledarja ter revije Hustler so objavljali vsebine, ki so bile primarno namenjene spolnemu vzburjenju, zaradi česar so le-te same po sebi postale pornografske in kontroverzne. Po drugi strani pa je gola slika Marilyn Monroe v zabavljaški reviji Life zaradi žanra oz. narave revije pridobila drugačno (neerotično) interpretacijo.

Podobno velja tudi za gole slike npr. afriških plemen, ki so objavljene v revijah National

9

Geopraphica – zaradi drugačne reprezentacije se take slike smatra drugače, kot bi se jih, če bi bile objavljene v Playboyu ali Penthouseu. (Rea, 2001)

Eden izmed primerov različne interpretacije pornografije je npr. tudi roman Lady Chatterly's Lover, ki je po mnenju nekaterih pornografska vsebina, po mnenju drugih kvalitetna literatura.

Pri definiciji pornografije stežka potegnemo jasno ločnico med erotičnimi in neerotičnimi vsebinami oz. med tem, kaj je in kaj ni pornografija. (Thornburgh in Lin, 2002) Ravno zato pornografijo definiramo na več načinov. (Rea, 2001) Prvič, pornografija se navezuje na vsebine, ki so producirane z namenom zaslužkarstva – to pomeni, da zgolj prikazovanje genitalij oz.

golih teles še ni nujno pornografija (Michelangelov kip David je seksualno ekspliciten, vendar se ga smatra kot umetnost). Da bi določeno vsebino lahko označili za pornografijo, mora ta biti masovno producirana, distribuirana ter ustvarjena tako, da na podlagi seksualnih interesov uporabnikov ustvarja profit. Drugič, pornografija je vse, kar žensko ali moško telo zreducira zgolj na seksualni objekt.(Rea, 2001)

Napram erotiki ima pornografija kot pojem bolj negativno konotacijo; pornografijo se smatra kot nekaj, kar ljudi obravnava kot stvari ter jih spolno objektivizira (predvsem ženske), medtem ko erotika zajema bolj pristne in čutne užitke, predvsem skozi umetnost, vedno v oblikah pozitivnega emocionalnega razmerja. (Rea, 2001) Načeloma se erotiko razume kot nekaj mehkejšega oz. manj eksplicitnega za razliko od pornografije – to nam pove že antična grška beseda eros, iz katere izhaja erotika in pomeni strast oz. ljubezen. Nasprotniki pornografije pravijo, da le-ta reflektira patriarhalno hegemonijo, kjer ena oseba nadleguje in nadzoruje drugo, erotika po drugi strani pa predstavlja spolnost med enakovrednimi osebami. Zaradi izogiba besedi »pornografija« in z njo povezano bolj negativno predstavo, mnogi raje uporabijo izraz zabava ali vsebine za odrasle. (Tarrant, 2016)

2.2 Zgodovina pornografije

Upodobitve golosti in spolnosti so obstajale že v starodavnih civilizacijah, erotika je bila pogosto vključena v artefaktih, glasbi, poeziji, slikah, itd. Paleolitske jamske poslikave izpred 2.6 milijona let vsebujejo slike golih teles ter genitalij. V rimskem mestu Pompeji so našli freske, kjer so bili uprizorjeni ljudje med spolnim aktom. V Indiji je nastal antični hinduistični tekst po imenu Kama Sutra, ki vsebuje poezijo, nasvete, ilustracije ter smernice za spolno vedenje, erotično ljubezen in hedonistično življenje. Arhaična Grkinja Sapfo je okoli 600 let pr.

n. št. napisala Hymn to Aphrodite, ki je eden izmed prvih primerov lezbične erotične poezije.

Med znana erotična dela spadata tudi japonski Shunga, ki sega v 9. stoletje (erotični zapisi in

10

poslikave na lesenih deskah) ter arabski spolni priročnik, izdelan v 15. stoletju, The Perfumed Garden of Sensual Delight. Za omenjena dela, ki so bila prepletena z umetnostjo, vero in literaturo, pa še ne moremo zatrditi, da so bila pornografska. Bila so namreč ustvarjena v kulturnem kontekstu, ki je slavil golost, niso vsebovala namerne kršitve splošno sprejetih moral in družbenih tabujev, njihov namen pa ni bil vzbujanje seksualnih občutkov, zato še ne moremo govoriti o »pravi« pornografiji – ta naj bi se pojavila šele v začetku 17. stoletja. (Tarrant, 2016) Sredi 17. stoletja je roman postal najbolj popularna oblika literature, tudi tisti, ki so vsebovali erotične teme. Potem ko je leta 1843 Richard M. izumil parno poganjan, rotacijski tiskarski stroj, je produkcija knjig, brošur in revij strmo narastla. Revije so takrat vsebovale t. i. mehko pornografijo, kjer so genitalije zakrite – take revije so bile običajno prodane »pod pultom«. Z razvojem fotografije ter pojavom kina je erotika oz. pornografija pridobila še dva nova medija.

V začetku 19. stoletja je z razvojem videokamere obstajalo vse več videov, ki so postajali bolj in bolj eksplicitni. Med drugo svetovno vojno je med ameriškimi vojaki postal popularen »pin- up art«, šlo je za ilustracijo znanih ženskih modelov in igralk, njihova telesa pa so slikali tudi na letala z namenom krepitve vojaške morale. Po vojni se je veliko teh deklet pojavilo tudi v enih izmed najbolj znanih erotičnih revij, kot so Playboy, Penthouse in Hustler. (Tarrant, 2016) V zadnjih desetletjih se pornografski trg vse bolj oddaljuje od tradicionalnih medijev, preko katerih je bila pornografija nekoč (in v vse manjši meri še danes) dostavljena njenim uporabnikom, vse bolj pa se povečuje uporaba pornografije prek novih medijev (računalnik, tablice, pametni telefoni, virtualna resničnost). Vse do leta 1970 je javnost do pornografije dostopala prek pornografskih/erotičnih revij, ki so prikazovale gole fotografije – po letu 1970 pa je sledilo »zlato obdobje pornografije«. Gre namreč za 15-letno obdobje v ZDA (1969- 1984), v katerem se je povečala produkcija spolno eksplicitnih vsebin (eden izmed prvih filmov je bil Blue Movie), le-te so doživljanje pozitivno pozornost s strani generalne javnosti, filmskih kritikov ter kinodvoran. Poleg revij pa so se v ZDA odprla tudi gledališča za odrasle, kjer so predvajali erotične filme. Eden izmed najbolj popularnih, prepoznanih in kontroverznih filmov tistega časa je bil Deep Throat, ki se je predvajal v kar 70 teatrih, tedensko si ga je ogledalo 5000 ljudi. Film je veljal za prelomnico, saj je pornografija takrat prvič postala del t.i.

»mainstream« filmske scene – sorodni filmi so postajali vse bolj dobičkonosni in priljubljeni.

(Tarrant, 2016) Po letu 1970 pa so za razliko od revij bolj priljubljene postale videokasete ter kasneje še DVD-predvajalniki. Zlati dobi pornografije je sledila videodoba pornografije, ki jo je zaznamoval predvajalnik videokaset ter razvoj videokamere – to je pomenilo, da je lahko kdorkoli, ki je imel videokamero, postal amaterski pornografski snemalec, akter ali pa oboje.

11

(Tarrant, 2016) Proti koncu 20. stoletja pa se je pornografija pričela širiti po internetu, javnost je do nje dostopala sprva prek računalnika, kasneje pa preko pametnega telefona. To obdobje, ki traja še danes, imenujemo digitalna doba pornografije – poleg razmaha interneta jo zaznamuje tudi prihod digitalne kamere. (Tarrant, 2016) Sprememba pa se ni pojavila zgolj pri novih medijih, preko katerih posameznik dostopa do pornografskih vsebin, temveč tudi pri konzumaciji ter nabavi le-teh. Preko interneta lahko uporabniki dostopajo do širšega nabora vsebin, med katerimi je tudi ogromno brezplačnih. Spletna pornografija je pričela postajati vse bolj priljubljena tudi zato, ker lahko uporabnik do pornografskih vsebin dostopa iz udobja in privatnosti svoje sobe (včasih si za dostopanje do odraslih vsebin moral oditi v trgovino, se soočiti z občutkom sramu, ki se je pojavil v primeru, če te je kdo videl in nenazadnje še plačati).

(Maltz, 2008) Poleg lažjega dostopa internet pred tradicionalnimi mediji prednjači tudi v anonimnosti ter hitrosti dostopa (dandanes nas od pornografije na internetu loči le »par klikov«

– za dostop potrebujemo le nekaj sekund). (Fabio, 2011)

Internet kot medij, preko katerega se lahko dostopa do pornografskih vsebin, zagotavlja pogoje, pod katerimi se pornografija hitro širi. Omogoča namreč enostavno reprodukcijo in kopiranje vsebin, prav tako pa tudi nalaganje videov in fotografij. (Thornburgh in Lin, 2002) S pojavom videokamere je nekoč zgolj uporabnik pornografije lahko naenkrat postal tudi ustvarjalec le-te.

Sočasno s pojavom spletne pornografije je pričela rasti amaterska produkcija pornografije, ki ne zahteva drage snemalne opreme, scenarijev ter igralcev, kljub temu pa lahko nudi bogat vir zaslužka. Primer take prakse je npr. spletna stran www.redclouds.com, ki za letno naročnino 25 dolarjev ponuja amaterske fotografije, ki jih uporabniki naložijo sami. (Fabio, 2011) Vse bolj popularna platforma za deljenje pornografskih amaterskih vsebin je OnlyFans, kjer uporabniki plačajo individualiziran dostop do njih. (VanWinkle, 2019)

2.3 Raba pornografije – nasprotujoči si argumenti

Strokovnjaki, ki zagovarjajo konzumiranje pornografije, pravijo, da je ta koristna, ker posameznikom predstavlja način sprostitve, ponuja nova znanja, na spolnost gledajo miselno bolj odprto, imajo večjo toleranco do seksualnosti drugih ter boljše spolno življenje s partnerjem. (McKee, 2007) Pornografija lahko služi tudi kot vir novih idej, ki vodijo v bolj pestro in zanimivo spolno življenje partnerjev. (Saptura in drugi, 2017) Propornografski feminizem je gibanje oz. zbirka idej, ki na pornografijo gleda kot vir osvobajanja teles in golosti – pravijo, da moramo pornografijo razumeti kot svobodni govor, vsak pa ima pravico reči (oziroma gledati/konzumirati), kar želi. (Watson, 2010) V anketi, izvedeni na strani

12

PornResearch.org, na temo efektov rabe pornografije, je ena oseba zapisala: »Pornografija mi pomaga, saj sem po menopavzi izgubila strast do seksualnosti.« Drugi je dejal: »Pornografija mi pomaga pri odkrivanju, kaj me vzburja in kaj mi je všeč.« Pornografijo se lahko uporablja tudi v kontekstu zdravljenja s strani psihologa ali seks terapevta/seksologa, zato da oživi pacientovo vzburjenje, mu pomaga pri doseganju erekcije ter zmanjševanju sramu. (Tarrant, 2016)

Po drugi strani se pornografijo povezuje s kompulzivnim spolnim vedenjem, odvisnostjo ter riskantnim spolnim obnašanjem. Ob gledanju pornografije se sproščajo velike količine dopamina, ki v možganih sprožijo »sistem nagrajevanja«, zaradi katerega imamo ponovno željo po konzumaciji pornografije, ki se sčasoma lahko prelevi v odvisnost. (Saptura in drugi, 2017) Tisti, ki pornografijo konzumirajo pogosto, za vzburjenje potrebujejo vse bolj eksplicitne in ekstremne vsebine, mehkejša erotika jih le stežka vzburi. Problematično je, ko uporabnik nasilno početje v videih interpretira kot običajen del seksualnosti (kar lahko ogroža fizično in psihično varnost žensk). (Tarrant, 2016)

Eden izmed argumentov proti pornografiji naslavlja tudi akterje v videih, predvsem ženske igralke. Julia Long v svoji knjigi Anti-Porn pravi, da pornografija povzroča zlorabe nad ženskimi igralkami, saj ne morejo uživati v ponavljajoči produkciji seksualnih vsebin. (Long, 2012) V pornografiji naj bi bile predstavljene kot dehumanizirani spolni objekti ali komoditete, ki uživajo celo v bolečini in ponižanju, npr. ženske igralke naj bi v pornografiji prikazovale užitek v aktih posilstva, podrejenosti in degradacije. Velik problem v povezavi z ženskimi pornografskimi igralkami predstavlja tudi trgovina oz. prekupčevanje z ženskami in otroki.

Poročilo CIA-e pravi, da je na globalni ravni vsako leto v prekupčevanje vključenih med 700.000 in 2 milijona žensk in otrok, od tega jih je cca. 22 % seksualno izkoriščenih. (Tarrant, 2016)

Long (2012) vidi problem pornografije tudi v tem, da vse bolj vpliva na »mainstream« kulturo.

Pornografski elementi so namreč prisotni v modnih oglasih, revijah, glasbenih videih in plesih, omenjeni so celo v popularnih situacijskih komedijah, kot so npr. Friends. Pornografska industrija ponosno predstavlja zvezde te industrije, kot sta Jenna Jameson in Katie Pierce, v televizijskih šovih ali serijah, kot je Secret Diary of a Call Girl. Pornografija naj bi po besedah Longove postala tudi sestavni del stand-up komedije – kot primer navaja šale o pornografiji in posilstvih, ki so jih moški komedijanti povedali na Edinburgh Fringe festivalu leta 2009.

Mainstreamizacija pornografije je verjetno dejavnik tudi pri porastu lepotnih posegov, kot so:

odstranitev sramnih dlak, povečanje prsi ter labioplastika. (Tarrant, 2016) V sklopu debate o

13

negativnih učinkih pornografije obstaja še mnogo argumentov, eden izmed teh je tudi ta, da pornografija negativno vpliva na mladostnike in njihovo percepcijo spolnosti ter tega, kaj je fantazija in kaj resničnost. (Long, 2012)

Wright in Donnerstein (2014) sta poročala, da je 42 % uporabnikov interneta starih med 10 in 17 let, torej mladoletnikov, gledalo pornografijo v zadnjih dvanajstih mesecih. Izmed teh jih je 66 % dejalo, da so pornografijo gledali proti svoji volji (v to so jih prisilili vrstniki ali prijatelji).

Nekateri starši se zato bojijo, da bi nenamerna konzumacija pornografije njihove otroke vodila k nevarnim spolnim praksam (npr. seks brez zaščite, seks brez privolitve partnerja, itd.) ter zmotnim predstavam o telesih, naravni lepoti in spolnem užitku. (Tarrant, 2016)

Neufeld (2020) trdi, da je problem pornografije v karakterizaciji oz. »etiketiranju« žensk, predvsem v lingvističnem smislu – vse ženske (ne le pornografske igralke), so zaradi pornografije tretirane, kot da so njihove sposobnosti in zmogljivosti zmanjšanje oz. zreducirane le na specifične spolne akte – to dosega na način, da v naslovih videov ali pornografskih revij, ženske naslavlja negativno, npr.: prasica, kurba, pocestnica, vlačuga, itd. Tipična pornografska spletna stran vključuje več kategorij, v katere so umeščene ženske; razlikujejo se glede na spol, starost, etničnost, raso, težo, barvo las, itd. – ravno zaradi pripisovanja takih specifičnih lastnosti so ženske v pornografiji dehumanizirane. (Neufeld, 2020, str. 711-715)

Po drugi strani pa sta Klaseen in Peter (2014) v svoji študiji ugotovila, da so bile ženske in moški v pornografskih videih upodobljeni enako v smislu iniciacije seksa ter razmerij moči (ni bilo zaznane nadvlade, nasilja ali zlorabe nad ženskami). Analizirala sta 400 popularnih spletnih pornografskih videov, ki targetirajo heteroseksualne gledalce. Namen študije je bil ugotoviti, ali moški v pornografskih videih res podrejajo ženske. Ženske so sicer bile večkrat prikazane v bližnjih zornih kotih, medtem ko so bili moški »dehumanizirani«, saj se je njihov obraz le redko videl. (Tarrant, 2016) Opaznejše razlike pa sta opazila pri doseganju orgazma: moški so ga v analiziranih videih dosegli v 75 % scen, medtem ko ženske le v 16 %. Moški so prejeli oralni seks v 80 % scen, ženske v 47 %. (Tarrant, 2016)

Pornografija predstavlja obsežno, kompleksno in kontroverzno področje, znotraj katerega sem se osredotočil predvsem na en vidik (prakse ter motivi za konzumiranje), obstaja pa še veliko podtem, ki so z njo povezane. Med drugim so teme v sklopu pornografije velikokrat povezane s slabostmi, ki jih ta prinaša – ena izmed teh je spolna neenakost, ki naj bi jo producirala pornografija. Feministke, ki se definirajo kot nasprotnice pornografije, menijo, da je pornografija eden izmed razlogov za širjenje seksizma ter spolne neenakosti, saj so ženske v

14

pornografskih vsebinah prikazane kot podrejene in manjvredne. Neenakost se v pornografiji ne kaže le med spoli, temveč tudi med rasami (npr. temnopolti akterji v podrejeni vlogi), v starosti (mlada dekleta, ki so v aktih predstavljena kot device, izpostavljena je njihova krhkost in nemoč), itd. (Cawston, 2018, str. 630-635) Pornografija je za ženske škodljiva tudi zato, ker lahko moški agresivno vedenje, videno v pornografskih videih, prenesejo v resnične odnose oz.

razmerja. Stanley (2016) v svoji študiji, kjer je sodelovalo 4564 mladostnikov, odkriva, da sta nasilje in spolna zloraba (v osebnih razmerjih) bolj značilna za tiste moške, ki redno konzumirajo spletno pornografijo. Dehumanizirane pa niso le ženske akterke, temveč tudi moški, ki so upodobljeni kot »živalski« in brez moral. Pornografija »pravega moškega«

prikazuje kot dominantnega in vedno v vlogi nadrejenega, kar ustvarja neenakosti oz. hierarhijo moči med spoloma. (Louis, 2018, str. 5)

Na vprašanje o problematičnosti pornografije zato le stežka podamo enostranski odgovor – ima potencialno veliko negativnih vidikov, ne moremo pa je razglasiti za absolutno škodljivo in nevarno z vidika odnosa do žensk, njihovih teles in percepcije lepote ter vpliva na duševno zdravje uporabnikov in kakovost partnerskih razmerij.

15

3 Motivi za konzumacijo spletne pornografije

Študije, ki preučujejo motive za konzumiranje spletne pornografije, so v večini osredotočene na moško populacijo. Ta moško centrirana usmerjenost v študijah je do neke mere upravičena in razumljiva; moški naj bi statistično konzumirali več pornografije kakor ženske, prav tako pa je večina trenutne spletne pornografije bolj moško orientirana (jemlje moške za ciljno publiko).

(Grubbs in drugi, 2019) Tudi raziskava Sniewskega in Farvida ugotavlja, da so heteroseksualni moški tisti, ki so bolj nagnjeni h konzumaciji spletne pornografije ter k odvisnosti ali zasvojenosti od le-te. (Sniewski in Farvid, 2019) To je bil eden izmed razlogov, da sem za intervju izbral 10 heteroseksualnih moških študentov. Poleg tega pa dejstvo, da pornografijo večinoma konzumirajo moški, podpira tudi raziskava oz. anketa, ki jo vsako leto izvede spletni gigant PornHub – v letu 2019 je 68 % vseh obiskovalcev predstavljala moška populacija.

(PornHub/Insights, b.d.)

Grubbs in drugi so v študiji, ki v sistematičnem pregledu obravnava 134 študij na temo pornografije in motivov za konzumacijo le-te, prepoznali več motivov. Med vodilne sodita vzburjenje in izboljšanje lastne spolne izkušnje (bodisi med samozadovoljevanjem, bodisi med seksom s partnerjem), sledijo jim še radovednost, pridobivanje novih informacij, spoprijemanje oz. soočanje (izogibanje problemom oz. soočanje z neprijetnimi počutji, situacijami) ter nazadnje še dolgčas. Obstaja torej več različnih faktorjev, ki posameznika motivirajo h konzumaciji pornografije – po večini so to tisti, ki vzbujajo individualni užitek in osebno zadovoljstvo. (Grubbs in drugi, 2019)

Motive za konzumacijo spletne pornografije pa je možno kategorizirati tudi v več različnih podkategorij. Paul in Shim jih delita v 4 glavne skupine oziroma področja: odnosi (npr.

pornografija se konzumira pred spolnim odnosom s partnerjem ali pa s prijatelji za zabavo, na fantovščini, dekliščini, itd., skratka v odnosu z drugo osebo), upravljanje s počutjem (npr.

pornografijo konzumiramo, ker smo pod stresom, bi se radi počutili bolje, ker nam je dolgčas itd.), rutina/navada (npr. ker to počnemo kot hobi ali pa ker se ne moremo zadržati, se konzumaciji ne moremo upreti, ker prokrastiniramo) ter fantaziranje (pornografijo konzumiramo, ker si predstavljamo, da smo akterji v pornografski vsebini, da izpolnimo neuresničene želje). Predstavljeni motivi so bili nato povezani s spolnim nagnjenjem (erotofilija in erotofobija). Ugotovitve so pokazale, da so moški, ki imajo značilnosti erotofila (lastnost posameznika, ki je pozitivno in odprto naravnan do spolnega udejstvovanja) bolj nagnjeni h konzumiranju spletne pornografije. (Paul in Shim, 2008)

16

Bőthe in drugi (2020) so ustvarili še eno klasifikacijo, ki motive za konzumacijo spletne pornografije deli na 8 skupin oz. področij (8 kategorij), vsako izmed teh pa ima še tri dodatne motive. Ti motivi za konzumacijo so: 1. spolni užitek (npr. pornografijo konzumiram ob masturbiranju), 2. spolna radovednost (npr. učenje novih stvari, poz), 3. fantaziranje (npr.

pornografijo konzumiram, ker sem na tak način lahko del nečesa, česar sicer ne bi mogel izkusiti v realnem življenju), 4. izogibanje dolgčasu, 5. pomanjkanje spolne zadovoljitve, 6. čustvena distrakcija ali zatiranje čustev (npr. pornografijo gledam zato, da zatrem svoje slabo počutje), 7. redukcija stresa in nazadnje še 8. raziskovanje lastnega telesa. V tej raziskavi so bili motivi povezani s frekvenco konzumiranja ter problematično rabo (npr. notranji konflikt, nezmožnost prenehanja gledanja, zviševanje tolerance – uporabniki so se posluževali vse bolj eksplicitnih, trdih oblik pornografije, itd.). Med najbolj pogosta motiva spadata spolna zadovoljitev ter izogibanje dolgčasu. (Bőthe in drugi, 2020)

Poleg študij, ki se sprašujejo o motivih, ki so najbolj pogosti in ključni za konzumiranja spletne pornografije, pa obstajajo tudi študije, ki preučujejo, kako je konzumiranje povezano s spolnim vedenjem, prepričanji in obnašanjem. Spolna permisivnost, večje število partnerjev v nedavnem obdobju ter izvenpartnerski spolni odnosi (med katere štejemo tudi t. i. »prijatelje za eno noč«) so dejavniki, ki so povezani s konzumacijo spletne pornografije. (Grubbs in drugi, 2019) Nadalje, h konzumiranju so nagnjeni tudi tisti posamezniki (gre za povezave), za katere so značilne obče spolne preference in želje (seks brez kontracepcije, seks z neznancem).

3.1 Prakse konzumiranja pornografije

V študiji, opravljeni leta 2014, v kateri je bilo anketiranih 596 heteroseksualnih moških, so Carvalheira in drugi ugotovili, da je masturbiranje močno povezano s konzumacijo pornografije. Med tistimi moškimi, ki pogosto masturbirajo (vsaj enkrat tedensko), jih večina (70 %) ob tem konzumira pornografijo. Ugotovili so tudi, da je visoka frekvenca masturbiranja značilna za tiste moške, ki so povedali, da se pogosto soočajo z dolgčasom, ter za tiste, ki nimajo rednih spolnih odnosov (vsaj enkrat mesečno). Prav tako so k pogostejšemu masturbiranju nagnjeni tisti moški, ki so v zvezi, vendar jim spolnost s partnerko ne predstavlja dovoljšnega vzburjenja – taki moški so v anketi dosegali nižje stopnje intimnosti v zvezi. (Carvalheira in drugi, 2015)

Samozadovoljevanje oz. masturbiranje je praksa, ki je od nekdaj bila smatrana za »tabu« temo, v preteklosti celo označena za nekaj zaskrbljujočega, problematičnega. Laquer v svojem delu

17

Solitary Sex, pravi, da so misleci v obdobju razsvetljenstva zatrjevali, da je masturbiranje problematično – naj bi bilo nenaravno in čudno, saj gre za nekaj privatnega in skrivnostnega, obenem pa je nefunkcionalno oz. neuporabno. Misleca Rousseau in Condillac je skrbelo, da bo samozadovoljevanje porušilo naravni red človeške reprodukcije, medtem ko so se v 19. stoletju pojavile skrbi, da bo samozadovoljevanje vzbudilo nenadzorovan naravni nagon, ki bo oviral delovanje družbenega reda. O tem pričajo tudi medicinske prakse, predvsem skrb po pretiranem in neprostovoljnem izlivu (angl. spermatorrhoea). Gre za izmišljeno bolezen, ki naj bi označevala šibko moškost ter nesposobnost samodiscipline. (Garlick, 2011)

Eno izmed bolj prepoznavnih del, ki pravi, da je masturbiranje nevarno, je Onansim, ki ga je leta 1766 napisal prominentni švicarski doktor Samuel Tissot. Delo je imelo velik vpliv na popularizacijo ideje, da je masturbiranje nevarno za posameznikovo zdravje, tako za ženske kot za moške. Podobne očitke je v svojem delu Amativness, ki je izšlo leta 1856, zapisal tudi O. S.

Fowler, češ da s samozadovoljevanjem stremimo proč od naravnih smernic in »pravilne heteroseksualne spolnosti«. (Garlick, 2011)

Anketa, v kateri so sodelovali mladostniki, stari od 16 do 24 let, je pokazala, da je zaradi povečanega dolgčasa kot tudi stresa ter manjše intimnosti (manj spolnih odnosov) 16 % anketirancev zaznalo povečano količino samozadovoljevanja med epidemijo v Italiji. (Eleuteri in Terzitta, 2021) V študiji, ki je bila izvedena junija lani, je v spletnem vprašalniku na temo

»vpliv covid-19 pandemije na spolno zdravje« sodelovalo 3500 Kitajcev, starih med 15 in 35 let. Rezultati vprašalnika pričajo o tem, da je 31 % vprašanih označilo, da se njihova zveza krha oz. poslabšuje (od tistih, ki so bili v partnerski zvezi, n = 298), 22 % je označilo upad želje po seksu, 41 % je izkusilo upad pogostosti seksa, 30 % je povedalo, da masturbirajo bolj pogosto, 23 % pa da bolj pogosto konzumirajo pornografijo. (Guanjian in drugi, 2020)

18

4 Posameznikovo doživljanje in počutje v obdobju epidemije

Obdobje pandemije je poleg smrti bolnikov zaradi covida-19 prineslo še kopico drugih problemov. Primer je npr. povečanje nasilja v družini; od marca 2020 je organizacija Združenih narodov zabeležila 30 % porast primerov nasilja v družini v Franciji, Singapurju in na Cipru, kar 40 % porast v Avstraliji, v razvijajočih se državah, pa naj bi bili ti odstotki še višji. Poleg nasilja narašča tudi število razvez oziroma ločitev. (Döring, 2020) Problemi so se pojavili tudi pri pacientih z duševnimi motnjami, ki so bili zaradi preobremenitve bolnic in strogih ukrepov omejevanja gibanja primorani izpustiti terapije in zdravljenja. (Khan, Farooq in Khan, 2020) Poleg nevarnosti, ki jih prinaša sam virus, se družba sooča tudi s čustvenimi stiskami zaradi strahu okužbe ali smrti, strahom pred izgubo službe, občutki frustracije, žalosti in neudobja.

(Khan, Farooq in Khan, 2020)

Skrbi se med epidemijo pojavljajo tudi zaradi možnosti izgube službe in nestabilne ekonomske situacije ter časa, ki ga posamezniki v karanteni preživijo za računalnikom ali telefonom.

Nadalje, možnost okužbe s covidom-19 nekaterim predstavlja strah ali celo paranojo, obenem pa stigmo, ki bi se pojavila, če bi posameznik kazal znake obolelega (kašelj, kihanje). Strah pred izgubo ljubljene osebe ter žalovanje ob izgubi sta še dva potencialna razloga, ki negativno vplivata na dobro duševno počutje. (Płomecka in drugi, 2020)

Podatki iz študije, izpeljane na Kitajskem med januarjem in februarjem lani, v kateri je sodelovalo 1210 anketirancev, kažejo, da je 54 % vprašanih poročalo o stresu in stiski med karanteno, 17 % pa o depresivnih simptomih. (Cullen, 2020) Maja lani je bila izpeljana tudi večja študija, v kateri je sodelovalo 12,817 respondentov iz več različnih držav (Savdska Arabija, Bosna in Hercegovina, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Španija in Poljska). Študija je podatke pridobila na podlagi anonimnega spletnega vprašalnika, ki je anketirance spraševal, kakšno je njihovo duševno zdravje med pandemijo, v obdobju od 29. marca do 14. aprila 2020.

Rezultati študije so pokazali da je 65 % vprašanih povečalo rabo družbenih omrežij, 70 % povedalo, da manj časa preživijo z družino in prijatelji, 16,2 % zabeležilo težnjo po samomorilnosti, 41 % pa jih je doživelo skrbi v povezavi z njihovim duševnim zdravjem in samopodobo. Obstaja še nekaj študij na temo vpliva covid-19 na mentalno zdravje, največja izmed teh (n = 52,730), opravljena na Kitajskem, je zabeležila psihološko stisko v eni tretjini anketirancev. Podobna študija, ki je vključevala le kitajsko študentsko populacijo (n = 7143), je prav tako zabeležila, da tretjina respondentov med pandemijo doživlja stres, stisko in občutke brezizhodnosti. (Płomecka in drugi, 2020)

19

Ena izmed raziskav na temo: »Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19«, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, zajema tudi študentsko populacijo v Sloveniji. Metoda, uporabljena v raziskavi, je bil anonimni spletni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 606 študentov, od tega 78 % žensk in 21 % moških. V povprečju so študenti poročali, da se soočajo s srednje močno stisko, z njo se srednje uspešno tudi spoprijemajo.

Malenkost višjo stisko pa doživljajo študenti, ki med epidemijo opravljajo študentsko delo.

Stiska, ki so jo doživljali, je bila podobna tisti v prvem valu epidemije, ki se je začel marca in končal maja lani. Med največje stiske sodita strah pred negotovo prihodnostjo ter pred izgubo svoboščin, najmanj pa študente obremenjuje strah pred lastno okužbo. Zaradi epidemije so študentom določena področja dela postala bolj stresna kot sicer; najpogostejšo stisko jim povzroča upad koncentracije in motivacije za študijske obveznosti, poročajo o pomanjkanju spontanih stikov s prijatelji ter o občutkih dvoma v svoje sposobnosti. Sprememba se je pojavila tudi v količini nasilja – pred epidemijo je nasilje v družini ali v partnerskem odnosu doživljajo 4,1 % študentov, med epidemijo v drugem valu pa 5 % študentov. Raziskava se je dotaknila tudi psihofizičnih težav študentov, večina se jih je med epidemijo soočala z glavoboli in bolečinami v hrbtu, več kot polovica pa tudi s slabostmi in prebavnimi motnjami, skoraj vsi pa opažajo določene znake depresije in anksioznosti, ki jih pred epidemijo niso doživljali v taki meri. Med epidemijo so do sebe čutili negativen odnos, dobra polovica se jih je soočala s težavami povezanimi s hranjenjem. Študentje se poleg vsega naštetega srečujejo še s pomanjkanjem energije, zanimanja in veselja, dobra polovica jih poroča tudi o problemih s spanjem ter občutki obupa in potrtosti. (NIJZ, 2020)

Slovenske podatke pa prinašata tudi Lep in Zupančič (2020), ki sta v poglavju »Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih z epidemijo COVID- 19«, v sklopu vprašalnikov, obravnavala 228 oseb (od tega 89,5 % žensk), starih med 18 in 30 let, ki so poročali o doživljanju časa med epidemijo. Med sodelujočimi je bilo največ študentov prve in druge bolonjske stopnje (79 %), 18 % vprašanih je z izobraževanjem že zaključilo, preostanek pa so predstavljali doktorski študenti. Rezultati vprašalnika so pokazali, da so bile izkušnje sodelujočih v obdobju epidemije večinoma pozitivne – k temu naj bi pripomogle razvojno psihološke značilnosti, ki so značilne za obdobje prehoda v odraslost (gre namreč za optimistično naravnanost ter odprtost do novih izkušenj). Kljub temu pa so se med sodelujočimi vseeno pojavile skrbi; med najbolj pogoste spadajo skrbi glede globalnega ekonomskega in zdravstvenega stanja, na osebni ravni pa je študente najbolj skrbelo opravljanje študijskih obveznosti v prihodnosti, kot tudi možnost zaposlitve ter finančno stanje. Sodelujoče je tekom

20

epidemije najmanj skrbel odnos s prijatelji ter njihove partnerske zveze v sedanjosti ali prihodnosti. Največ skrbi so doživljali tisti, ki so bili finančno manj odvisni od staršev, prav tako tudi tisti, ki so na prihodnost gledali iz bolj negativne, pesimistične perspektive (bili so mnenja, da se jim bodo pripetile negativne reči). Glavna skrb med sodelujočimi se torej navezuje na finance in možnost zaposlitve, skrbi o lastnem zdravju niso bile visoko izražene – to se lahko pripiše relativno ugodni epidemiološki sliki v državi. (Lep in Zupančič, 2020)

21

5 Empirični del

Predpostavljam, da so intervjuvanci, od razglasitve drugega vala epidemije covida-19 v Sloveniji (od 20. oktobra dalje), zaznali spremembe v svojih motivih, povezanih s konzumacijo spletne pornografije – menim, da je osrednji motiv med epidemijo postal prebijanje dolgčasa.

Konzumacija pornografije je namreč tesno povezana z motivom dolgčasa – ker se je količina konzumiranja pornografije med študenti povečala (Zattoni in drugi, 2020; PornHub/Insights, b.d.), sklepam, da se je med uporabniki povečal tudi občutek dolgčasa. (Zattoni in drugi, 2020) Drugič, predpostavljam, da se je med drugim valom epidemije spremenila tudi praksa konzumiranja spletne pornografije – menim, da se je količina konzumacije povečala (pogostejša raba).

5.1 Metoda

5.1.1 Izbira intervjuvancev in vzorčenje

Za izbiro intervjuvancev sem uporabil vzorčenje snežne kepe – prve 4 sodelujoče sem preko telefonskega klica sprva povabil in nato še prosil, da predlagajo oz. prepoznajo druge primerne kandidate za sodelovanje v moji raziskavi. Iskal sem heteroseksualne moške študente, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat mesečno konzumirali pornografijo in so pripravljeni sodelovati v intervjuju. Ko sem zbral 10 kandidatov, sem vsem poslal pisno povabilo k sodelovanju, v katerem sem obrazložil potek ter temo intervjuja. Vsakemu intervjuvancu sem nato še po telefonskem klicu pojasnil, da lahko navkljub privolitvi v intervju ob možnem nelagodju še vedno odstopi ali pa na določeno vprašanje ne odgovori. Zagotovil sem jim varovanje identitete ter obrazložil, da bo intervju popolnoma anonimen, v ta namen je vsak sodelujoči izpolnil soglasje k sodelovanju v raziskavi. (Vogrinc, 2008)

5.1.2 Zbiranje podatkov

Podatke sem zbral s strukturiranim asinhronim kvalitativnim intervjujem, ki sem ga sodelujočim (zaradi karantene in socialnega distanciranja) poslal preko elektronske pošte. Na vprašanja so sodelujoči odgovorili v Word dokumentu ter mi izpolnjene intervjuje poslali nazaj.

Intervju je obsegal pet vprašanj odprtega tipa, veljavnost pa sem preverjal na način, da sem intervjuvance povprašal o enaki temi/snovi, vendar skozi dve različni obliki vprašanj.

22

Vprašanja sem intervjuvancem poslal 18. novembra 2020, vse odgovore sem nato zbral v roku enega tedna.

Intervjuvance sem spraševal o njihovi konzumaciji in rabi spletne pornografije pred in med epidemijo ter o glavnih motivih, zaradi katerih se je poslužujejo. Eno vprašanje se je nanašalo tudi na vpliv, ki ga je imela epidemija covida-19 na njihovo splošno počutje in razpoloženje med drugim valom.

5.1.3 Udeleženci

Intervjuval sem deset heteroseksualnih samskih moških študentov (starih med 20 in 22 let), ker zanje velja, da v primerjavi z enako starimi ženskami bolj pogosto prakticirajo konzumacijo spletne pornografije. (Sniewski in Farvid 2020)

5.1.4 Analiza podatkov

Podatke sem analiziral z metodo odprtega kodiranja. Na podlagi vsakega vprašanja v intervjuju sem podatke organiziral v splošnejše kode (lociral sem teme in jim dodal začetne kode), nato pa sem vsakemu kodu dodal bolj specifične podteme. Ustvaril sem seznam tem, da sem dobil pregled nad tematsko shemo/mrežo. Pri kodiranju sem se osredotočal predvsem na primerjavo ekstremov (npr. kod praksa konzumiranja spletne pornografije – nekdo konzumira zelo pogosto, drugi redko). Za analitično strategijo pa sem uporabljal predvsem analitično primerjavo (metoda ujemanja ter razlikovanja), kjer sem iskal podobnosti in razlike med intervjuvanci – poizkusil sem poiskati neke povezave ali specifične značilnosti. (Vogrinc, 2008) Prav tako sem si pomagal s strategijo negativnih dokazov – gre za dogodke, ki so pričakovani na podlagi nekih dejstev, pa se v intervjuju ne pojavijo, npr. konzumacija spletne pornografije se je v svetovnem merilu med epidemijo povečala (Zattoni in drugi, 2020), nekateri intervjuvanci pa so zapisali, da konzumirajo enako ali celo manj kot pa pred drugim valom epidemije. (Vogrinc, 2008)

5.2 Rezultati

Rezultate intervjujev sem organiziral v tri glavne kategorije (tri glavne kode) – prvi je »praksa KSP« (konzumiranje spletne pornografije), sledijo mu »motivi za KPS« ter še »počutje intervjuvancev v obdobju epidemije«.

23 5.2.1 Praksa KSP

V sklopu tega koda primerjam, kakšno prakso KSP so intervjuvanci imeli pred ter med epidemijo. Izbrani kod v okviru prvega vprašanja je »praksa KSP pred drugim valom covida- 19«. Gre torej za gledanje spolno eksplicitnih spletnih vsebin. Kod lahko prepoznamo po tem, da se v sklopu prakse govori o pogostosti KSP, dolžini posamezne seanse, tipu vsebine in prisotnosti samozadovoljevanja. V kodo ne spadajo spolno neeksplicitne vsebine. Podteme znotraj kode, ki jih bom primerjal med sabo, so predvsem pogostost KSP in ali se uporabniki ob konzumaciji tudi samozadovoljujejo.

Izmed desetih intervjuvancev (označeval jih bom s številkami) se ob KSP samozadovoljujejo vsi. Prav tako vsi razen enega konzumirajo videovsebine. Oseba 6, ki videov ne gleda, pravi, da jih namenoma ne želi gledati: »Že kar nekaj časa, ne glede na epidemijo, ne gledam pornografskih vsebin – vsaj ne porničev, ker se zavedam njihove škodljivosti. To sem spoznal enkrat v času izobraževanja na faksu, ne vem točno kdaj. Če že konzumiram pornografijo, so to slike.« (oseba 6, intervju prek e-pošte, november 2020)²

Šest intervjuvancev pravi, da pornografijo konzumira od 2-krat do 4-krat tedensko, trije jo konzumirajo vsak dan, eden pa se je, kot rečeno, izogiba. Dolžine seans so različno dolge, tisti trije, ki pornografijo konzumirajo dnevno, imajo v povprečju daljše seanse (od 20-60 minut).

Dva sta tudi omenila, da sta pornografijo v luči zabave gledala tudi s prijatelji: »Niso izključena tudi spremljanja pornografije s prijatelji, kjer gre vedno samo za zabavo.« (oseba 9, intervju prek e-pošte, november 2020)³. Drugi intervjuvanec pravi: »S prijatelji smo skupaj gledali pornografijo le redkokdaj, zgolj z namenom zajebancije.« (oseba 8, intervju prek e-pošte, november 2020)⁴

Pri drugem vprašanju: »Ali si v drugem valu epidemije covida-19 zaznal spremembe v:

pogostosti konzumiranja spletne pornografije (jo tedensko konzumiraš večkrat ali manjkrat), v dolžini posamičnih seans konzumiranja spletne pornografije, v vsebinah in v količini samozadovoljevanja ob konzumiranju spletne pornografije?« je kod praktično enak prvemu, le da velja za obdobje prakse KSP med epidemijo. Najbolj očitna sprememba je pri vseh sodelujočih bila povečanje prostega časa in posledično prebijanja dolgčasa, kar je vodilo v večjo pogostost KSP, kar pomeni tudi večjo količino samozadovoljevanja. Kar 7 intervjuvancev je

2 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

3 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

4 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

24

mnenja, da se je njihova frekvenca KSP povečala preprosto zato, ker so več časa doma (več časa preživijo sami). Dolžina seans je ostala enaka, prav tako tudi konzumirane vsebine. Vsi so pornografijo konzumirali sami. Preostali trije intervjuvanci pravijo, da se pri njih ni nič spremenilo. Eden izmed njih pravi:

»Sam pri sebi sklepam, da se mi je v povprečju konzumacija spletne pornografije povečala.

Ne bom rekel, da je sprememba drastična, ampak po moji subjektivni oceni dejmo reč ene 10-15 % več. Seanse ostajajo enako dolge kot prej, tukaj sprememb resnično nisem opazil.

Vsebine prav tako ostajajo enake vrste, prav tako pa še vedno masturbiram ob vsakem ogledu pornografije. Seveda, iz seans, ki so bile opravljene 3 x na teden, se je razširilo na večkrat na dan. Morda so seanse krajše, ampak definitivno bolj pogoste.« (oseba 5, intervju prek e-pošte, november 2020)⁵

Kar mi je bilo pri osebi 5 zelo zanimivo, je dejstvo, da je ta oseba že pred epidemijo izmed vseh intervjuvancev najpogosteje konzumirala spletno pornografijo. Obstaja namreč verjetnost, da so tisti, ki so že pred epidemijo pogosto konzumirali spletno pornografijo, med epidemijo postali bolj nagnjeni k povečanju konzumacije le-te. (Bőthe in drugi, 2020). Oseba 6, ki pred epidemijo ni konzumirala pornografije, je med epidemijo ohranila enako držo. Oseba 9, ki je pred epidemijo pornografijo konzumirala vsakodnevno, pa pravi: »Več kot prej sigurno ne konzumiram, ker mi samozadovoljevanje zdej ful malo hodi po glavi zaradi faksa (imam res ful dosti dela), dolgčas mi ni in kvečjemu konzumiram manj in se samozadovoljujem manj.

Posamezne seanse so enako dolge kot prej.« (oseba 9, intervju prek e-pošte, november 2020)

5.2.2 Motivi za KSP

Pod ta kod spadajo motivi oz. razlogi za KPS, ne pa prakse KPS. Podteme tega koda so najpogostejši motivi, ki jih bom razdelil na štiri glavne skupine, in sicer: odnosi, upravljanje s počutjem, rutina/navada ter fantaziranje. (Paul in Shim, 2008) Sprva so predstavljeni rezultati

»motivov KSP pred epidemijo«. Tudi pri tem vprašanju imajo vsi intervjuvanci, ki so uporabniki pornografije, nekaj skupnega; kot enega izmed motivov namreč navajajo sprostitev od stresa, druga najbolj pogosta motiva pa sta vizualna pomoč/pripomoček ob KSP ter zavlačevanje/odlašanje dela. Štiri osebe omenijo tudi fizično potrebo po KSP ter prebijanje dolgčasa: Oseba 10: »Mislim, da je moj glavni motiv sprostitev stresa in po eni strani pobeg od realnosti. Torej ko doživljam veliko stresa, je največ možnosti, da se bom obrnil k pornografiji. Eden izmed razlogov, sicer manj pogost, je dolgčas.« (oseba 10, intervju prek e- pošte, november 2020)⁶

5 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

6 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

25

Oseba 2 pa pravi: »Nedvomno je glavni motiv za konzumiranje pornografije pri meni to, da je to pač vizualna pomoč (visual aid) za masturbiranje. Ta vizualna stimulacija pač celoten proces pospeši in olajša. Ni potrebe, da bi preveč uporabljal možgane in orgazem dosežem dokaj z lahkoto.« (oseba 2, intervju prek e-pošte, november 2020)⁷

Omenjeni motivi so pričakovani, saj so spolna zadovoljitev, redukcija stresa in odlašanje eni izmed pogostejših motivov, sploh v obdobju epidemije. (Gemma in drugi, 2020) Najbolj pogosti motivi se navezujejo na »upravljanje s počutjem«. Osebe 2, 5 in 9, ki pornografijo konzumirajo na dnevni ravni, so naštele največ različnih vrst motivov, med drugim tudi fantaziranje, sprostitev seksualnih frustracij zaradi odsotnosti seksa ter pobeg od realnosti.

Nadalje sem v sklopu četrtega vprašanja zajel kod, ki je: »sprememba v motivih KSP«, osredotočil pa sem se predvsem na podteme, ki zajemajo pojme, kot so pogosto, enako ali drugače, ter skupine morebitnih novih ali nespremenjenih motivov.

Nihče od intervjuvancev ni omenil, da bi zaradi epidemije popolnoma spremenil motive, nekaterim so se določeni motivi le »ojačali«. Taki motivi so osamljenost, prebijanje dolgčasa ter redukcija stresa – te motive so intervjuvanci že imeli v preteklosti, vendar niso bili tako pogosti. Gre torej za spremembo le v smislu pogostosti pojavljanja specifičnega motiva, ne pa v smislu pojavljanja popolnoma novih motivov. Oseba 5 pravi: »Doma sem namreč praktično cel čas in trenutki zdolgočasenosti so posledično veliko bolj pogosti, prokrastinacija pa doma pogosteje vodi do masturbacije že samo zaradi dejstva, ker sem več časa doma.« (oseba 5, intervju prek e-pošte, november 2020). Oseba 10 pravi: »Motivi se niti niso toliko spremenili, nisem opazil nobenih večjih razlik, ki bi jih lahko izpostavil.« (oseba 10, intervju prek e-pošte, november 2020)

Motivi se pred in med epidemijo pri intervjuvancih očitno niso popolnoma spremenili (v smislu da bi se pojavili popolnoma novi motivi). Lahko rečem le, da so nekateri motivi prišli v

»ospredje«, govorim predvsem o dolgčasu, osamljenosti, zavlačevanju z delom ter zmanjševanju stresa. Ti motivi pred epidemijo niso bili tako pogosti, ker so intervjuvanci manj časa preživeli sami ali v stanovanju (imeli so več aktivnosti). Oseba 5 pravi: »Npr. pred epidemijo, ko so bili faksi še odprti, sem se velikokrat učil v knjižnici. Tudi tam se prokrastriniral (scrollanje po telefonu, neko čačkanje s svinčnikom, klepetanje …). No,

7 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

26

kakorkoli že, pač nisem bil osamljen in ni mi bilo dolgčas.« (oseba 5, intervju prek e-pošte, november 2020)

Torej bistvene spremembe so se pri intervjuvancih v sklopu prakse KSP pojavile pri pogostosti konzumiranja (pri sedmih intervjuvancih), določeni motivi pa so prišli v ospredje, so se okrepili.

Motivi, ki so jih intervjuvanci našteli kot pogostejše, spadajo predvsem v kategorijo

»upravljanje s počutjem, odnosi ter del rutine«. (Paul in Shim, 2008) Motivi, ki spadajo v kategorijo »upravljanje s počutjem«, kot so zmanjšanje stresa, relaksacija in sproščanje, so med epidemijo stopili najbolj v ospredje. Konzumacijo in z njo povezano samozadovoljevanje le stežka enosmerno označimo za bodisi negativno ali pozitivno. Prekomerna konzumacija je za določene posameznike lahko problematična – odvisno od njihovih osebnostnih lastnosti ter kako se z njo spoprijemajo. (Király in drugi, 2020)

5.2.3 Počutje intervjuvancev v obdobju epidemije v povezavi z motivi in količino konzumiranja

Poleg prakse in motivov za KSP pa sem pod zadnji kod zajel še teme v povezavi s »počutjem intervjuvancev med drugim valom epidemije«. Namen tega vprašanja je bil, da izzove njihove samozaznave ter morebitne spremembe v čustvih in razpoloženju kot odziv na povečano socialno izolacijo. Kod je sestavljen iz podtem – vrste raznolikih čustev, pri katerih me bodo najbolj zanimali prisotnost osamljenosti, dolgčasa ter stresa. Namen tega vprašanja je, iskati povezave med količino konzumiranja pornografije in motivi rabe ter spremenjenim počutjem intervjuvancev. Odgovori so bili mešani, polovica intervjuvancev je povedala, da definitivno čuti predvsem povečano količino stresa in osamljenosti. Trije intervjuvanci so povedali, da se počutijo popolnoma enako, niso opazili razlik, moti jih le vsakodnevna enaka rutina. Nekaj citatov, ki ponazarjajo spremembe v počutju intervjuvancev, med drugim valom epidemije:

Oseba 8 pravi: »Spremenilo se je marsikaj, predvsem druženja. To je najbolj vplivalo na moje razpoloženje, saj mi je velikokrat to zmanjkalo in dalo občutek osamljenosti in dolgčasa.«

(oseba 5, intervju prek e-pošte, november 2020). Osebi 9 in 5 pravita:

»Ja, bil je prisoten večji občutek stresa, izoliranosti. Kljub temu da sem po naravi introvert, me je vseeno začelo »stiskati« zaradi pomanjkanja socialnega stika. Več stresa menim, da je prišlo tudi (oziroma kar največ) zaradi povečanega obsega dela za faks – vsak profesor nas je dodatno založil s delom, ki ga brez epidemije sicer ne bi imeli.« (oseba 9, intervju prek e-pošte, november 2020)

»Drugi val epidemije je definitivno precej negativno vplival na moje počutje in razpoloženje. Nedvomno občutim več stresa, saj ga ne morem več sprostiti s tem, da se družim s prijatelji, treniram v klubu, hodim na zabave, itd. Občutek osamljenosti in potrtosti je pogost. Dolgčas mi na srečo preprečuje velika količina dela na faksu in v službi,

27

vendar se vseeno večkrat znajdem v situacijah, ko preprosto ne vem, česa bi se lotil ter z mislimi preprosto brezciljno tavam.« (oseba 5, intervju prek e-pošte, november 2020)

Intervjuvanci kot glavne razloge za spremembo v počutju navajajo odsotnost druženja s prijatelji, povečanega obsega dela na faksu ter nezmožnosti opravljanja športnih dejavnosti.

Oseba 4 pravi: »Splošno počutje in razpoloženje ni doživelo hudih sprememb, menim, da sem se kar hitro prilagodil situaciji in poskušam iz nje izmolsti čim več dobrega.« (oseba 4, intervju prek e-pošte, november 2020)⁸

Vsak intervjuvanec hrepeni po bodisi druženju bodisi opravljanju aktivnosti ter »normalnem življenju« (življenju pred epidemijo). Sedem intervjuvancev, ki je zaznalo povečano količino dolgčasa in občutke stresa med epidemijo, je obenem poročalo tudi o pogostejši konzumaciji pornografije. Oseba 2 pravi: »Da, pogostost konzumiranja na teden je večja kot prej, predvsem zaradi dolgčasa in več časa, ki ga imam na razpolago. Dolžina seans in gledana vsebina pa ostajata približno enaki.« (oseba 2, intervju prek e-pošte, november 2020). Oseba 7 pravi: »Med drugim valom pornografijo sigurno večkrat konzumiram, kot bi jo sicer v normalnih razmerah v Ljubljani (zaradi cimrov) ali kot sem jo poleti, saj sem poleti imel manj časa zaradi dela in treningov. Tako da jo tedensko sigurno 2x več konzumiram kot poleti.« (oseba 7, intervju prek e-pošte, november 2020)⁹

Alheneidi in drugi (2021) so v študiji »osamljenost in problematična raba interneta med covidom-19« zajeli vzorec 593 anketirancev, starih med 18 in 35 let. Ugotovili so, da je kar 52,8 % vprašanih, v obdobju od sredine aprila do sredine maja 2020, dnevno na internetu preživelo 6 ur. Od tega je bilo 31,5 % takih, ki so dnevno na internetu preživeli več kot 8 ur.

Osamljenost je med anketiranci prevladovala predvsem med mlajšimi (starimi med 18 in 24 let), samskimi ter tistimi, ki živijo v majhnem stanovanju. Več časa kot so posamezniki preživeli na internetu, bolj so se počutili osamljene – to potrjuje hipotezo študije, ki pravi, da je količina konzumacije interneta med covidom-19 narastla, predvsem zaradi pogostejših občutkov osamljenosti. (Alheneidi in drugi, 2021, str. 7) Poleg tega pa je regresijska analiza pokazala tudi povezavo med osamljenostjo in problematično rabo interneta, med katero spada tudi konzumiranje pornografije. (Alheneidi in drugi, 2021, str. 2)

8 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

9 Intervju prek e-pošte je shranjen pri avtorju.

28

Če k temu prištejemo še dejstvo, da je veliko število spletnih pornografskih strani svoje vsebine za določen čas ponujalo zastonj (npr. Pornhub), spoznamo, da je konzumiranje pornografije med covidom-19 vse prej kot upadlo. (Gemma in drugi, 2020, str. 1)

6 Zaključek

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so se zaradi drugega vala epidemije covida-19 v Sloveniji moškim študentom spremenili motivi ter prakse ob konzumiranju spletne pornografije. Podatki iz različnih študij nakazujejo porast konzumiranja pornografije v obdobju epidemije v svetovnem merilu, prav tako pa kažejo na številne probleme, težave in stiske, s katerimi se študentje med epidemijo soočajo. Ob povečani konzumaciji pornografije obstajajo tudi večje možnosti za pojav kompulzivnih seksualnih vedenj. (Marchi in drugi, 2021, str. 2-5) Informacijsko komunikacijska tehnologija je v obdobju covida-19 igrala pomembno vlogo – javnosti je nudila vitalne novice v povezavi z novim virusom, prav tako pa je na globalni ravni pripomogla k hitrejšemu razvoju cepiv. Zahvaljujoč informacijsko komunikacijski tehnologiji (najrazličnejši spletni mediji in orodja, kot je npr. Zoom) so lahko učenci, dijaki in študenti pouk obiskovali od doma, prav tako pa smo lahko vzdrževali stik s prijatelji onkraj meja naše države. Po drugi strani pa lahko pretirana raba interneta in z njim povezanih dejavnosti, kot so npr. igre na srečo, videoigre, uporaba družbenih omrežij in nenazadnje konzumacija pornografije, prinašajo določene probleme ter tveganja za pojav odvisniških vedenj. (Király in drugi, 2020, str 2).

Postavljenih tez ne morem popolnoma potrditi, med intervjuvanci namreč ni prišlo do večjih sprememb v motivih za konzumacijo spletne pornografije, nekateri (predvsem dolgčas in zavlačevanje) so postali intenzivnejši. Pri praksi konzumiranja je največja razlika pred in med epidemijo pogostost konzumiranja, ki jo je zaznalo sedem intervjuvancev od desetih. Sedem intervjuvancev je med epidemijo zaznalo večjo količino stresa in osamljenosti, kar je bilo za pričakovati, glede na podobne rezultate ostalih študij na temo duševnega zdravja študentov tekom epidemije. (Lep in Zupančič, 2020; NIJZ, 2020; Płomecka in drugi, 2020) In ravno tako kot so zaskrbljujoči rezultati omenjenih študij na primeru slovenskih študentov, so zaskrbljujoče potencialne problematične prakse konzumiranja pornografije, ki posameznika lahko prizadenejo v psihološkem, legalnem (npr. konzumiranje otroške pornografije, izsiljevanje prek spleta, itd.) ter z zdravjem povezanem smislu. (Marchi in drugi, 2021, str. 7)

29

S preučevanjem konzumiranja pornografije med moškimi študenti sem zajel le en aspekt potencialnih problematik/sprememb, ki so se med covidom-19 med študenti pojavile. Prej omenjeni slovenski študiji nakazujeta, da so študenti poročali o pogostejših občutkih anksioznosti, dolgčasa, strahu pred okužbo, itd., prav tako so bile omenjene pogostejše prehranske motnje ter celo povečana stopnja samomorilnosti (Lep in Zupančič, 2020; NIJZ, 2020). Našteta (negativna) čustva in razpoloženja pa so obenem tudi glavni motivi, ki so lahko razlog za (problematično) konzumacijo pornografije (konzumiranje z namenom redukcije stresa, zaradi osamljenosti, občutkov nemoči, dolgčasa in zavlačevanja). (Marchi in drugi, 2021, str. 7) Pogostejši občutki osamljenosti pa so se med nekaterimi študenti pojavili tudi zaradi povečane dnevne rabe interneta – 31 % od 593 sodelujočih je poročalo o tem, da na internetu preživijo več časa kot pred epidemijo, tj. več kot 8 ur dnevno. (Alheneidi in drugi, 2021) Povečana konzumacija interneta je bila med covidom-19 značilna predvsem za mlajše generacije (stare med 18 in 24 let) ter za tiste, ki nimajo dobrih odnosov z osebami, s katerimi bivajo. (Alheneidi in drugi, 2021)

Nisem ugotavljal, ali je raba oz. konzumacija pornografije med intervjuvanci problematična, namen naloge je bil izpostaviti relevantnost te teme ter opozoriti, da je lahko tudi konzumiranje pornografije potencialno zaskrbljujoče, sploh v obdobju epidemije covida-19, kjer so posamezniki z višjimi ravnmi impulzivnih lastnosti bolj nagnjeni k razvoju problematičnega obnašanja (odvisniška ali kompulzivna vedenja). Le-to pa se pojavi zaradi večje količine stresa, ki je (tudi) za študente, pogostejše med epidemijo. (Albertella in drugi, 2021, str. 10, 11)

Če smo včasih potrebovali čas, energijo in denar, da smo lahko dostopali do pornografskih materialov, dandanes potrebujemo čas, energijo in denar, da se od njih ločimo – z drugimi besedami, nam danes ni treba iti do pornografije, pornografija pride k nam. S tem se referiram predvsem na neločljivost spolnosti od najrazličnejših medijskih produkcij – od spolnosti v oglasih za obleke, parfume, avtomobile, do raznoraznih profilov na družbenih omrežjih.

Dandanes se veliko glasbe dela za oči in ne več za ušesa – glasbe ne poslušamo, temveč jo gledamo. Seveda ni vse tako črno, želim omeniti le, da obstaja vse več glasbenih videospotov, kjer so razgaljena ženska, pa tudi moška telesa, postala že stalnica. Eden izmed intervjuvancev je dejal: »…po mojem mnenju se pojavlja visoko število dražljajev, ki so povsod. Govorim o dobesedno milijonih Instagram objavah »napol nagih bab«, nešteto »dražečih« reklam in spletnih piškotkov, da o raznih glasbenih videospotih sploh ne govorimo. Skratka stimulanti so dobesedno vsepovsod, izogniti se jim pa je danes praktično nemogoče.«(oseba 9, intervju prek e-pošte, november 2020)

30

Pornografija (mislim na spletno pornografijo) je dostopna v sekundah oziroma par klikih, večina ljudi je z njo že imela opravka, v javnem diskurzu je smatrana kot tabu. Po drugi strani so problematike kot npr. odvisnosti od družbenih omrežij ali videoiger v javnosti dosti bolj prepoznavne ter dandanes že nekaj vsakdanjega (mislim na več ur preživetih na družbenih omrežjih). Kot rečeno, sem predstavil le en aspekt pornografije, s strmim porastom le-te v zadnjih desetih letih pa se je zanimivo vprašati, kaj bo v prihodnosti z našimi odnosi in vrednotami, načini spoznavanja in komuniciranja drug z drugim. Bo porast seksualnih praks, kot so spolne lutke in roboti ter »virtualna realnost« in »Google Glass« očala povzročila vse več seksa »prek spleta«?

31

7 Viri

1. Albertella, L. in drugi. (2021). The Influence of Trait Compulsivity and Impulsivity on Addictive and Compulsive Behaviors During COVID-19. Psychiatry.

https://doi.org/10.3389/fpsyt.2021.634583

2. Alheneidi, H. in drugi. (2021). Loneliness and Problematic Internet Use during COVID- 19 Lock-Down. Behav. Sci, 11(1). https://doi.org/10.3390/bs11010005

3. Bates S. (2017). Revenge Porn and Mental Health: A Qualitative Analysis of the Mental Health Effects of Revenge Porn on Female Survivors. Feminist Crimonology, 12 (1), 22- 42. Dostopno prek: https://journals-sagepub-com.nukweb.nuk.uni- lj.si/doi/pdf/10.1177/1557085116654565

4. Bőthe, B., Tóth-Király, I., Bella, N., Potenza, M. N., Demetrovics, Z., & Orosz, G.

(2020). Why Do People Watch Pornography? The Motivational Basis of Pornography Use. Psychology of Addictive Behaviors, 35(2). https://doi.org/10.1037/adb0000603 5. Carvalheira in drugi. (2015). Masturbation and Pornography Use Among Coupled

Heterosexual Men With Decreased Sexual Desire: How Many Roles of Masturbation?

Journal of Sex & Marital Therapy, 41(6), 626-635. https://doi-org.nukweb.nuk.uni- lj.si/10.1080/0092623X.2014.958790

6. Cawston, A. (2018). The feminist case against pornography: a review and re-evaluation.

An Interdisciplinary Journal of Philosophy, 62(6).

https://doi.org/10.1080/0020174X.2018.1487882

7. Cullen, W., Gulati, G. in Kelly. B.D. (2020). Mental health in the COVID-19 pandemic.

An International Journal of Medicine, 113(5), 311-312. Dostopno prek: https://doi- org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1093/qjmed/hcaa110

8. Döring, N. (2020). How Is the COVID‑19 Pandemic Afecting Our Sexualities? An Overview of the Current Media Narratives and Research Hypotheses. Archives of Sexual Behavior, 49, 2765–2778. https://doi.org/10.1007/s10508-020-01790-z

9. Eleuteri, S. in Terzitta, G. (2021). Sexuality, sexual well being, and intimacy during COVID-19 pandemic: An advocacy perspective. Indian J Psychiatry, 62(4). 10.4103/psychiatry.IndianJPsychiatry_484_20

10. Fabio, D. (2011). The Demand for Pornography. Journal of Happiness Studies, 12(1), 51-75. 10.1007/s10902-009-9175-0

11. Garlick, S. (2011). Masculinity, Pornography, and the History of Masturbation. Sexuality

& Culture, 16, 306-320. DOI 10.1007/s12119-011-9125-y

32

12. Gemma, M., Gretchen R. B. in Marc, N. P. (2020) Pornography use in the setting of the COVID-19 pandemic. Journal of Behavioral Addictions, 9(2), 181-183.

https://doi.org/10.1556/2006.2020.00015

13. Grubbs, J., Wright, P., Braden, A. in Kraus, A., W. (2019). Internet pornography use and sexual motivation: a systematic review and integration. Annals of the International

Communication Association, 43(2), 117-155.

https://doi.org/10.1080/23808985.2019.1584045

14. Guanijan, in drugi. (2020). Impact of the COVID-19 Pandemic on Partner Relationships and Sexual and Reproductive Health: Cross-Sectional, Online Survey Study. Journal od Medical Internet Research, 22(8). 10.2196/20961

15. Joshua B. G. in drugi. (2021). Porndemic? A longitudinal study of pornography use before and during the COVID-19 pandemicin a nationally representative sample of Americans. Department of Psychology. Dostopno prek: https://psyarxiv.com/kjvbr/

16. Khan, K., Mamun, M., Griffiths, M. in Ullah, I. (2020). The Mental Health Impact of the COVID-19 Pandemic Across Different Cohorts. International Journal of Mental Health and Addiction. https://doi.org/10.1007/s11469-020-00367-0

17. Khan, R., Farooq, Z., Khan, A. (2020). The Corona Conundrum: A Shadow Pandemic of Mental Health Concerns. Annals of King Edward Medical University, 26, 235-237.

Dostopno prek:

https://www.annalskemu.org/journal/index.php/annals/article/view/3645

18. Lep, Ž. in Zupančič, M. (2020). Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih z epidemijo COVID-19. V Lep, Ž. in Beyazoglu, K. H. (ur.), Psihologija pandemije – Posamezniki in družba v času koronske krize (str. 67-79).

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dostopno prek: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/243/347/5746- 1?inline=1

19. Long, J. (2012). Anti-porn : the resurgence of anti-pornography feminism. Zed Books.

20. Louis, K. (2018). Pornography and Gender Inequality—Using Copyright Law as a Step

Forward. Wm. & Mary J, 24(2). Dostopno prek:

https://scholarship.law.wm.edu/wmjowl/vol24/iss2/3

21. Maltz, W. in Maltz, L. (2008). The Porn Trap. New York: HarperCollins.

22. Marchi, N. in drugi. (2021). Problematic consumption of online pornography during the COVID-19 pandemic: clinical recommendations. Trends.

https://doi.org/10.47626/2237-6089-2020-0090