SKLADIŠČENJE KLIMAKTERIJSKEGA IN JABOLK IN POMARANČ

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Anja METELKO

SKLADIŠČENJE KLIMAKTERIJSKEGA IN NEKLIMAKTERIJSKEGA SADJA NA PRIMERU

JABOLK IN POMARANČ

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana

Ljubljana, 2021

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Anja METELKO

SKLADIŠČENJE KLIMAKTERIJSKEGA IN

NEKLIMAKTERIJSKEGA SADJA NA PRIMERU JABOLK IN POMARANČ

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana

STORING OF CLIMACTERIC AND NON-CLIMACTERIC FRUIT IN THE CASE OF APPLES AND ORANGES

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition

Ljubljana, 2021

(3)

Metelko A. Skladiščenje klimakterijskega in neklimakterijskega sadja na primeru jabolk in pomaranč.

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021 II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za živilstvo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Rajka Vidriha in za recenzenta prof. dr. Blaža Cigića.

Mentor: prof. dr. Rajko VIDRIH

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Recenzent: prof. dr. Blaž CIGIĆ

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Mentor:

Recenzent:

Datum zagovora:

Anja Metelko

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1

DK UDK 664.8.03:634.11+634.41(043)=163.6

KG klimakterijsko sadje, neklimakterijsko sadje, etilen, skladiščenje sadja, metabolna aktivnost, voski, jabolka, pomaranče

AV METELKO, Anja

SA VIDRIH, Rajko (mentor), CIGIĆ, Blaž (recenzent) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo LI 2021

IN SKLADIŠČENJE KLIMAKTERIJSKEGA IN NEKLIMAKTERIJSKEGA SADJA NA PRIMERU JABOLK IN POMARANČ

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana) OP VI, 15 str., 1 sl., 25 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Med skladiščenjem tako jabolk, kot pomaranč prihaja do številnih sprememb, ki lahko spremenijo kakovost in posledično sprejemljivost pri potrošnikih. Zato v živilski industriji uporabljajo različne pristope za ohranjanje kakovosti plodov in podaljševanje njihove življenjske dobe, kot so znižanje vsebnosti kisika, nizke temperature, uporaba inhibitorjev učinkovanja etilena in uporaba voskov. V diplomskem delu smo proučevali literaturo o metabolni aktivnosti klimakterijskega kot neklimakterijskega sadja s poudarkom ugotavljanja razlik med obema skupinama. Temperatura je eden izmed pomembnih dejavnikov skladiščenja, za jabolka so optimalne temperature 0-3 °C, za tropsko sadje, kot so pomaranče pa so potrebne višje temperature (nad 10 °C), saj so dovzetne za poškodbe zaradi nizke temperature. Območja optimalne temperature skladiščenja se do neke mere razlikujejo med sortami obeh skupin sadja. Z nizko temperaturo in nizko vsebnostjo kisika vplivamo na zmanjšanje biosinteze endogenega etilena in tako zaustavimo procese zorenja, saj je etilen akter zorenja klimakterijskega sadja. Voske uporabljamo predvsem za agrume, le ti zamašijo pore in tako otežuje izmenjavo plinov skozi kutikulo, plodovom dajejo tudi sijaj in preprečuje izgubo mase. Če primerjamo komercialne in sintetične voske, so slednji veliko bolj učinkovito ohranjali maso in bioaktivne komponente. Dodatek nanogline sintetičnim voskom je še dodatno izboljšala funkcionalne lastnosti.

(5)

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021 IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 664.8.03:634.11+634.41(043)=163.6

CX climacteric fruit, non-climacteric fruit, ethylene, fruit storage, metabolic activity, waxes, apples, oranges

AU METELKO, Anja

AA VIDRIH, Rajko (supervisor), CIGIĆ, Blaž (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and Technology

PY 2021

TI STORING OF CLIMACTERIC AND NON-CLIMACTERIC FRUIT IN THE CASE OF APPLES AND ORANGES

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition) NO VI, 15 p., 1 fig., 25 ref.

LA sl AL sl/en

AB During storage, both apples and oranges undergo a number of changes which can alter their quality and consequently their acceptability by consumers. For this reason, the food industry uses various approaches to preserve the quality of the fruit and prolong its shelf life, such as lower oxygen content, low temperatures, the use of ethylene action inhibitors and the use of waxes. In this thesis, we studied metabolic activity of climacteric and non-climacteric fruit, and what are the differences between both groups. Temperature is one of the most important storage factors, 0-3 °C being optimal for apples, while tropical fruit such as oranges require higher temperatures (above 10 °C), because they are susceptible to chilling injuries. Ranges of optimal temperature also vary to some extent between varieties for both fruits. Low temperature and low oxygen levels have the effect of reducing ethylene production, thus attenuating ripening, as ethylene is an important factor in ripening of climacteric fruit. Waxes are applied to the surface of fruit, they fill pores, making cuticle less permeable for gasses, they also make fruit glossy and prevent weight loss. Comparing commercial and synthetic waxes, latter were more effective in maintaining weight and bioactive compounds. Addition of nanoclay to synthetic waxes improved their functional properties.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

KAZALO SLIK VI

1 UVOD 1

1.1 CILJ DIPLOMSKEGA DELA 1

1.2 DELOVNE HIPOTEZE 1

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI JABOLK IN POMARANČ 2

2.1 JABOLKA 2

2.2 POMARANČE 2

3 RAZDELITEV SADJA GLEDE NA METABOLNO AKTIVNOST MED ZORENJEM

3

3.1 KLIMAKTERIJSKO SADJE 3

3.2 NEKLIMAKTERIJSKO SADJE 4

4 VLOGA ETILENA PRI ZORENJU SADJA 5

4.1 ETILEN KOT FITOHORMON 5

4.2 VLOGA ETILENA PRI JABOLKIH 5

4.3 VLOGE ETILENA PRI AGRUMIH 6

5 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI 7

5.1 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI ZA JABOLKA 7

5.2 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI ZA POMARANČE 7

6 METABOLNI PROCESI 8

6.1 DIHANJE 8

6.1.1 Intenzivnost dihanja pri jabolkih 8

6.1.1.1 Kaj vpliva na intenzivnost dihanja? 8

6.1.2 Intenzivnost dihanja pri pomarančah 8

6.2 TRANSPIRACIJA 9

6.2.1 Transpiracija pri jabolkih 9

6.2.2 Transpiracija pri pomarančah 9

7 UPORABA VOSKOV 10

7.1 UPORABA VOSKOV PRI JABOLKIH 10

7.2 UPORABA VOSKOV PRI POMARANČAH 11

8 POVZETEK 12

9 VIRI 13

(7)

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021 VI

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz intenzivnosti dihanja in proizvodnje etilena klimakterijskega in

neklimakterijskega sadja (Paul in sod., 2011) ...3

(8)

1 UVOD

Glede na fiziologijo sadja v fazi zorenja, delimo sadje na klimakterijsko in neklimakterijsko.

Najbolj razširjena vrsta klimakterijskega sadja so jabolka. Pomaranče pa so najbolj razširjena vrsta med agrumi, ti spadajo v skupino neklimakterijskega sadja. Ta delitev upošteva metabolno aktivnost plodov, na katero vplivata predvsem intenzivnost dihanja in avtokatalitična proizvodnja etilena (Paul in sod., 2011). Razlike med obema vrstama sadja so tudi pri odzivu na etilen, optimalnem času obiranja, optimalnih pogojih skladiščenja ter življenjski dobi po obiranju. Razlike niso le med skupinama, ampak tudi med posameznimi sortami plodov znotraj skupine. Pri pogojih skladiščenja je potrebno te značilnosti upoštevati, saj je etilen hormon in spodbuja proces zorenja klimakterijskega sadja, kar pa znatno skrajša življenjsko dobo ploda. Neklimakterijskemu sadju in zelenjavi dodani etilena ne poveča izločanje endogenega etilena, ima pa lahko nekatere nezaželene učinke kot so razgradnja klorofila, lignifikacija in tvorba fenolnih spojin.

V komercialne namene se etilena uporablja za dozorevanje banan (klimakterijsko sadje), v primeru neklimakterijskega sadja pa se uporablja za razgradnjo klorofila pri agrumih.

Učinek dodanega etilena ja odvisen od pogojev kot so temperatura, relativna vlaga in vsebnost CO₂. Dodajanja etilena pri jabolkih ne uporabljamo, zorenje jabolk uravnavamo s temperaturo, vsebnostjo O₂ in CO₂ v atmosferi ter uporabo inhibitorjev etilena.

Plodovi imajo na kutikuli naraven vosek, ta ščiti plod pred vplivi iz okolja. V komercialne namene se danes uporabljajo naravni ali sintetični voski; za ohranjanje kakovosti predvsem agrumov.

1.1 CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti razlike med klimakterijskim in neklimakterijskim sadjem na primeru jabolk in pomaranč. Nadalje so nas zanimali optimalni pogoji skladiščenja plodov in njihov vpliv na metabolne procese. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali lahko z nanosom voskov na površino sadja podaljšamo njihovo življenjsko dobo in ohranimo kakovost.

1.2 DELOVNE HIPOTEZE

- Klimakterijsko sadje je metabolno bolj aktivno.

- Etilen vpliva tudi na neklimakterijsko sadje.

- Klimakterijsko in neklimakterijsko sadje obiramo v različnih fazah zrelosti.

(9)

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2021 2

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI JABOLK IN POMARANČ

2.1 JABOLKA

Jabolka (Malus domestica Borkh.) so ena izmed najbolj pogosto gojenih sadnih vrst na svetu, gojimo jih v zmerno toplem in subtropskem podnebnem pasu. Njihovo gojenje sega že več kot 4000 let nazaj, kot najverjetnejši začetek se omenja Azijo, bolj podrobno območje današnjega Kazahstana. Danes poznamo že več kot 7500 različnih sort jabolk. Jabolka zauživamo sveža ali pa predelana v razne proizvode kot so sokovi, kis, suha jabolka, jabolčno vino, žgane pijače in marmelade…(Tsao, 2016). Jabolka so tipičen primer klimakterijskega sadja, ki se mu v fazi zorenja poveča metabolna aktivnost (Rao, 2015;

Johnston in sod., 2002; Lufu in sod., 2020; Paliyath in sod., 2008; Yahia, 2019).

Sorte jabolk se razlikujejo glede na čas zorenja, poznamo zgodnje, srednje in pozne sorte. V eni izmed raziskav so dokazali, da je delitev na čas zorenja v povezavi z vsebnostjo intermediata etilena 1-aminociklopropan-1-karboksilne kisline, ki se tekom skladiščenja pri 20 °C hitro poveča tako pri zgodaj in srednje sezonskih sortah jabolk, pri poznih sortah pa so te vrednosti ostale dlje časa nizke (Larrigaudiere in sod., 1997). Nadalje lahko sorte jabolk delimo tudi glede na barvo lupine, ki je lahko rdeča, rumena, zelena, ali v odvisnosti od zrelosti v različnih kombinacijah omenjenih barv. Slednja delitev po nekaterih raziskavah vpliva na proizvodnjo etilena, več etilena so proizvajale rumeno obarvane sorte (»Stark«,

»Golden«, »Zlati delišes«…) v primerjavi z rdečimi sortami (»Jonagold«, »Red star«,

»Mishima fuji«…), vendar so se najvišje vrednosti etilena pojavile nekoliko kasneje. Delitev jabolk glede na barvo lupine vpliva tudi na intenzivnost dihanja, rdeče sorte so dosegle vrh pred rumenimi sortami (Chai in sod., 2020).

2.2 POMARANČE

Pomaranče (Citrus sinensis) so tip neklimakterijskega sadja, ki jih uvrščamo med agrume (limone, limete, grenivke) (Huyen in sod., 2018; Reves De Corcuera in sod., 2012). Med agrumi so najbolj pogosto gojena vrsta. Njihovo gojenje sega v leto 2200 pr. n. št., s Kitajske se je njihova pridelava širila po Azijskem kontinentu, v obdobju 400-300 pr. n. št. se je gojenje razširilo tudi v Evropi, v Ameriki pa v 16. stoletju. Pomaranče uspevajo v tropskih in subtropskih regijah, v slednjih uspevajo bolje zaradi hladnih noči in izmenjevanja sušne ter deževne dobe, kar povzroči daljši čas zorenja in posledično boljšo kakovost. Pomaranče ločimo na sorte za sveže uživanje in sorte za predelavo, sorta »Navel« je namenjena za sveže uživanje, sorte kot so »Valencia«, »Hamlin« pa so namenjene predelavi v največji meri v sokove oziroma koncentrate (Reves De Corcuera in sod., 2012).

(10)

3 RAZDELITEV SADJA GLEDE NA METABOLNO AKTIVNOST MED ZORENJEM

Sadje delimo glede na metabolno aktivnost med zorenjem na klimakterijsko in neklimakterijsko. Slika 1 prikazuje posplošene razlike med skupinama na osnovi intenzivnosti dihanja in proizvodnje etilena od faze delitve celic do propada plodov in senescence (Paul in sod., 2011).

Slika 1: Prikaz intenzivnosti dihanja in proizvodnje etilena klimakterijskega in neklimakterijskega sadja (Paul in sod., 2011)

3.1 KLIMAKTERIJSKO SADJE

V to skupino spadajo koščičarji (nektarine, breskve, slive, marelice itd.), pečkato sadje (jabolka, hruške, azijske hruške, kutina), jagodičevje (banane), razhudnikovke (paradižnik) in lovorovke (avokado). Zorenje klimakterijskega sadja je povezano s povečano intenzivnostjo dihanja in avtokatalitično proizvodnjo etilena (Lufu in sod., 2020; Saltveit, 2019). Intenzivnost dihanja se povečuje vse do klimakterijskega vrha nato pa začne padati (Rao, 2015).

Na intenzivnost klimakterija vplivata temperatura, ko so te nizke se njegova magnituda zmanjša in vsebnost kisika v atmosferi, ki je premo sorazmerno z intenzivnostjo klimakterija. Tekom klimakterija se poleg že omenjenih procesov, zgodijo še drugi procesi povezani z zorenjem, kot so sprememba barve, mehčanje plodov, razvoj spojin arom itd.

(Rao, 2015; Saltveit, 2019).

Klimakterijsko sadje Neklimakterijsko sadje

Etilen

Delitev

celic Povečevanje celic Zorenje Staranje

Zrelost Rast

Relativna intenzivnost

(11)

V primeru, ko plodove po obiranju obdelamo z eksogenim etilenom ali propilenom pospešimo intenzivnost dihanja (klimakterijski dvig), kar se odraža tudi v večji proizvodnji etilena in hitrejšem zorenju v najširšem pomenu besede. Etilen igra ključno vlogo, saj vpliva na mnoge aspekte zorenja klimakterijskega sadja kot so sprememba barve, zniževanje trdote plodov, tvorba spojin arome kar vse privede do užitne zrelosti plodov in optimalnih senzoričnih lastnosti (Johnston in sod., 2002; Siddiq in sod., 2012; Saltveit, 2019).

Kot je bilo že prej omenjeno proizvaja klimakterijsko sadje etilen in sicer so za jabolka značilne zmerne (1,0-10,0 μL/(kg·h)) do zelo visoke (> 100,0 μL/(kg·h)) količine etilena (Rao, 2015). V drugi študiji pa avtorji navajajo nekoliko večje vrednosti in sicer 30-500 μL/(kg·h), pri temperaturi 20-25 °C (Paliyath in sod., 2008; Yahia, 2019).

Klimakterijsko sadje ima v nezrelem stadiju energetske zaloge hrane v obliki škroba, ki pa se tekom zorenja pretvori v enostavne sladkorje. Jabolka namenjena daljšemu skladiščenju obiramo pred senzorično sprejemljivo kakovostjo, pred polno zrelostjo, v tako imenovani tehnološki zrelosti, kar sovpada s klimakterijskim minimumom (Yahia in sod., 2019). Za klimakterijsko sadje je značilno, da je sposobno normalno dozoreti vse od točke klimakterijskega minimuma naprej. Kljub temu pa velja, da ima kasneje obrano sadje boljše senzorične lastnosti v primerjavi z bolj zgodaj obranimi. Zaradi navedenih dejstev datum obiranja klimakterijskega sadja prilagajamo glede na tehnologijo skladiščenja, bolj ostre pogoje kot lahko vzpostavimo (nižja vsebnost O₂, uporaba dinamične atmosfere, uporaba 1- MCP) kasneje lahko obiramo jabolk (Rao, 2015; Johnston in sod., 2002; Lufu in sod., 2020).

3.2 NEKLIMAKTERIJSKO SADJE

V to skupino spadajo agrumi (pomaranče, limete, limone, grenivke itd.), jagodičevje (borovnice, jagode, maline, robidnice) (Rao, 2015; Lufu in sod., 2020; Paliyath in sod., 2008;

Yahia, 2019). Zorenje neklimakterijskega sadja je povezana s skoraj nespremenjeno proizvodnjo etilena in intenzivnostjo dihanja, slednja se začne postopoma zmanjševati (Rao, 2015).

Čeprav neklimakterijsko sadje ne potrebuje etilena za normalen potek zorenja, se še vedno odzovejo nanj. Tretiranje neklimakterijskega sadja z eksogenim etilenom spodbuja dihanje, vendar ne vpliva na povečano proizvodnjo etilena v samem plodu (Botton in sod., 2019).

Kot je bilo že omenjeno uporabljajo v industriji eksogeni etilen predvsem z namenom razgradnje klorofila pri agrumih (Paul in sod., 2011; Reves De Corcuera in sod., 2012;

Botton in sod., 2019).

Za neklimakterijsko sadje je značilno, da proizvede zelo nizke (0,01-0,1 μL/(kg·h)) ali nizke (0,1-1,0 μL/(kg·h)) količine etilena (Rao, 2015). Avtor Yahia (2019) poroča o drugačnih podatkih in sicer 0,1-0,5 μL/(kg·h) tekom zorenja pri temperaturi 20-25 °C. Za razliko od

(12)

klimakterijskega obiramo neklimakterisjko sadje v polni oziroma užitni zrelosti, saj se po obiranju napredovanje zorenja le rahlo spremeni (Saltveit, 2019).

4 VLOGA ETILENA PRI ZORENJU SADJA

4.1 ETILEN KOT FITOHORMON

Etilen je eden pomembnejših rastlinskih hormonov, ki uravnava rast rastlin, predvsem pa je poznan kot hormon zorenja pri klimakterijskem sadju, kot so jabolka (Rao, 2015; Johnston in sod., 2002). Etilen je zelo pomemben za spodbujanje mehčanja plodov in tvorbe hlapnih spojin, ki so pomembne za aromo in okus ter posledično senzorično kakovost (Johnston in sod., 2002; Lafuente in sod., 2014; Ulrich, 2003). Etilen ima zaščitno vlogo pri obrambi rastlin pred poškodbami, ki nastanejo zaradi biotskega ali abiotskega stresa (Lafuente in sod., 2014; Alós in sod., 2019). Poškodbe pred katerimi etilen varuje agrume so poškodbe zaradi nizkih temperatur (Chilling Injury) in nastankom vdolbinic na površini kožice pri temperaturah, ki so višje od zmrzišča (Non-Chilling Pell Pitting) (Lafuente in sod., 2014).

Etilen je fiziološko aktiven že pri zelo nizkih koncentracijah, manj kot 0,1 ppm. Ker etilen vpliva na zorenje plodov, njegova prisotnost v okolju skrajša življenjsko dobo klimakterijskega sadja (Rao, 2015).

Etilen ima veliko pozitivnih učinkov, na nekatere vrste zelenjave pa vpliva tudi negativno, povzroči na primer olesenelost špargljev, odpadanje listov cvetače in zelja ali celih plodov, nastanek trpkih spojin v korenju (izokumarin) (Rao, 2015; Kader in sod., 2012).

Na podlagi proizvodnje etilena in intenzivnosti dihanja delimo sadje na klimakterijsko in neklimakterijsko. Ne glede na to kateri tip sadja je, je to vedno do neke mere občutljivo na etilen (Alós in sod., 2019).

4.2 VLOGA ETILENA PRI JABOLKIH

Pri klimakterijskem sadju igra etilen ključno vlogo pri reguliranju zorenja po obiranju.

Njegova proizvodnja je zelo velika (1-100 μL/(kg·h) ali več), prav tako pa je občutljivost jabolk na etilen visoka (Alós in sod., 2019; Rao, 2015).

V komercialne namene etilena ne uporabljamo za zorenje jabolk, pač pa želimo inhibirati delovanje etilena ali zavreti njegovo sintezo, kar lahko naredimo na različne načine.

Uporabimo lahko 1-MCP (1-metilciklopropen), to je inhibitor delovanja etilena. 1-MCP zasede receptorje etilena in zavira mehčanje plodov, zniža izločanje endogenega etilena in zmanjša intenzivnost dihanja. Obdelava jabolk z 1-MCP pomembno ohranja trdoto jabolk, ki so po skladiščenju značilno trša v primerjavi s kontrolno skupino (Farcuh in sod., 2018;

(13)

Johnston in sod., 2002; Lurie in sod., 2008; Kader in sod., 2012). Pri skladiščenju lahko uporabimo tudi kontrolirano atmosfero z znižano vsebnostjo O₂ in/ali povečano vsebnostjo CO₂. Najbolj poznana je tako imenovana ULO (ultra low oxygen) sestava atmosfere, kjer sta vsebnosti O₂ in CO₂ okrog 1 %. Ti pogoji lahko do 2-krat podaljšajo življenjsko dobo nekaterih sort. Tretja možnost pa je, da le vzdržujemo koncentracijo etilena v določenih mejah, endogeni etilen pod 0,1 μL/L in eksogeni etilen pod 1 μL/L (Johnston in sod., 2002).

Naslednja možnost je uporaba nizkih temperatur, ta upočasni metabolne procese. Jabolka se mehčajo počasneje pri nižji temperaturi med skladiščenjem, okoli 0 °C. Hitrost mehčanja jabolk je genetsko pogojena in odvisna od sorte. Johnston in sod. (2002) so poročali, da se pri nekaterih sortah, kot je na primer »Royal Gala«, mehčanje postopamo povečuje z višanjem temperature do 22 °C, pri nadaljnjem višanju temperature pa se hitrost mehčanja zmanjšuje. V isti raziskavi so poročali, da pri drugih sortah kot je »Granny Smith« poteka mehčanja z višanjem temperature do 12 °C počasi, pri 20 °C pa se je hitrost povečala, vendar le če so bili plodovi predhodno izpostavljeni etilenu ali nizkim temperaturam. Ko so temperature skladiščenja optimalne (0-3 °C) se trdota ne zmanjšuje, vendar ker je temperaturo včasih težko ohranjati, lahko poteče proces mehčanja (Johnston in sod., 2002).

Jabolka moramo po obiranju čim hitreje ohladiti, saj le tako do neke mere preprečimo mehčanje plodov tekom skladiščenja (Johnston in sod., 2002; Lufu in sod., 2020). V primeru, da sorti »Royal Gala« in »Koksovo oranžno reneto« skladiščimo pri 20 °C in ne pri optimalnih temperaturah, skrajšamo čas pred potekom ireverzibilne faze mehčanja in tako z vsakim dnem skladiščenja pri visokih temperaturah skrajšamo življenjsko dobo plodov od 10 % pa vse do 30 %. Temperatura ima vpliv na trdoto določenih sort jabolk, vendar ne vseh.

Sorti jabolk kot sta »Granny Smith« in »Royal Gala« bosta izgubljali trdoto, pri višji temperaturi skladiščenja kar pa ne velja za sorto »Pacific Rose«, kjer temperatura ne vpliva tako močno na spremembo trdote (Johnston in sod., 2002).

4.3 VLOGA ETILENA PRI AGRUMIH

V industriji uporabljajo etilen le pri zgodaj zorečih agrumih z namenom razgradnje klorofila in proizvodnje pigmentov karotenoidov (Paul in sod., 2011; Reves De Corcuera in sod., 2012; Botton in sod., 2019). Kot poročajo avtorji Lafuente in sod. (2014) se za izvedbo postopka uporablja 2-4 ppm etilena pri 20-22 °C in 90 % RH. V drugi raziskavi so bili podatki malce drugačni in sicer, za postopek se uporablja 5 ppm etilena, temperaturo 28-29

°C, 90-96 % RH, in manj kot 0,1 % CO₂, proces pa poteka 36-72 h (Reves De Corcuera in sod., 2012).

V študiji so dokazali, da koncentracije etilena 1-10 ppm zmanjša pojav nastanka vdolbinic na površini kožice pri temperaturah, ki so višje od zmrzišča pri agrumih skladiščenih pri 20- 22 °C. Z uporabo etilena lahko zmanjšamo pojavnost zelene plesni (Penicillium digitatum), saj ta ne spodbuja rasti plesni (Lafuente in sod., 2014). Agrumi sintetizirajo malo etilena

(14)

(0,01-0,1 μL/(kg·h)), njihova občutljivost na etilen pa je srednja (Alós in sod., 2019; Rao, 2015).

5 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI

5.1 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI ZA JABOLKA

Za skladiščenje jabolk so odvisno od sorte priporočene optimalne temperature 0-3 °C (Johnston in sod., 2002). Avtor Domoto (2008) v študiji omenja optimalne temperature od - 1 do 0 °C, le sorta »McIntosh« je izjema in zanjo je značilna optimalna temperatura okoli 2

°C. Optimalno temperaturo je potrebno ohranjati s čim manj nihanji, kar pa je težko vzdrževati tekom celotne verige. Do nihanj temperature pride največkrat pri sortiranju, pakiranju, distribuciji in na policah v trgovinah. Takoj po obiranju je potrebno plodove čim hitreje ohladiti, saj le tako omogočimo, da bodo tekom skladiščenja zadržali trdoto in ohranili kakovost (Johnston in sod., 2002; Lufu in sod., 2020). Pri skladiščenju ne smemo uporabiti prenizkih temperatur, saj lahko pride do zamrznitve in propada plodov. Točka zmrzišča je pri jabolkih pri -2,3 °C pa do -1,4 °C (Domoto in sod., 2008). Temperatura skladiščenja je povsem odvisna od občutljivosti posamezne sorte jabolk.

Pomembna je tudi optimalna relativna vlaga (RH %), priporočene vrednosti so v območju med 90 in 95 %. RH je potrebno ohranjati, v primeru če jo ne, plod dehidrira in se izsuši, sorta »Zlati delišes« je za to zelo dovzetna (Domoto in sod., 2008).

5.2 OPTIMALNI SKLADIŠČNI POGOJI ZA POMARANČE

Če je temperatura okolice dolgo časa izven meja temperaturnega optimuma se hitro pojavijo poškodbe plodov. Večina vrst tropskega ali subtropskega sadja, ki je izpostavljena temperaturi 0-10 °C je dovzetna za tako imenovane poškodbe zaradi nizkih temperatur (chilling injuries). Pomaranče spadajo poleg melon in avokada med manj občutljive sadne vrste, zato so optimalne temperature skladiščenja od 3 do 7 °C (Yahia, 2019). Poleg splošnih priporočil je optimalna temperatura skladiščenja odvisna od sorte. Za sorto »Valencia« je na primer priporočena temperatura 7 °C, za sorto »Navel« pa 4,5 °C. Za sladke pomaranče

»Mosambi« je optimalna temperatura skladiščenja 5,5-7 °C (nekje do 90 dni), pri temperaturi 3-5 °C pa jih lahko skladiščimo krajši časa, saj so plodovi podvrženi poškodbam zaradi nizke temperature (Huyen in sod., 2018). Za pomaranče je priporočena optimalna relativna vlažnost 85-90 % (Rao, 2015).

(15)

6 METABOLNI PROCESI

6.1 DIHANJE

6.1.1 Intenzivnost dihanja pri jabolkih

Na intenzivnost dihanja vpliva sorta jabolk, velikost plodov, temperaturni pogoji pred in ob obiranju, pa tudi potem tekom skladiščenja (Chai in sod., 2020; Rao, 2015; Lufu in sod., 2020).

6.1.1.1 Kaj vpliva na intenzivnost dihanja?

Najbolj intenzivno dihanje so plodovi jabolk v raziskavi dosegli med 14 in 28 dnem skladiščenja pri 20 °C in 90 % RH (Chai in sod., 2020). V isti raziskavi so dokazali tudi, da rumeno obarvane sorte jabolk dosežejo vrh kasneje kot rdeče (Chai in sod., 2020).

Na hitrost dihanja vpliva velikost ploda. V primeru, da je plod večji, bo zaradi manjšega razmerja med površino in maso dihanje manj intenzivno (Lufu in sod., 2020).

Pri kakršni koli uporabi voskov se dihanje zmanjša, voski preprečujejo izgubo vode, zamašijo pore in preprečujejo izmenjavo plinov, v končnem primeru lahko nastopi tudi anaerobno dihanje (Lufu in sod, 2020).

V primeru, da obiramo plodove na vroč dan, bo plod topel in to bo povzročilo, da bo intenzivnost dihanja visoka, kar pa povzroči izgubo vode in v končnem primeru poslabšanje kakovosti tekom skladiščenja (Lufu in sod., 2020). Ravno zaradi tega je priporočljivo jabolka takoj po obiranju ohladiti, priporočljivo je tudi, da obiramo plodove zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer, ko so temperature nižje. Visoka temperatura v kombinaciji z nizko relativno vlago povzročata visoko intenzivnost dihanja, kar vodi tudi do visoke izgube vode (Johnston in sod., 2002; Lufu in sod., 2020).V primeru, da jabolka skladiščimo pri višjih temperaturah bo intenzivnost dihanja večja in posledično bo zorenje hitrejše (Rao, 2015).

Intenzivnost dihanja se poveča tudi, če so plodovi okuženi s kakršnimi koli mikroorganizmi ali pa so plodovi mehansko poškodovani (Rao, 2015). Nasprotno pa potapljanje jabolk v kalcijev klorid znatno zmanjša intenzivnost dihanja in upočasni zorenje (Lufu in sod., 2020).

6.1.2 Intenzivnost dihanja pri pomarančah

Intenzivnost dihanja agrumov je manjša od večine koščičastega sadja in zelenjave, prav tako pa je tudi nekoliko nižja od jabolk (Rao, 2015). Intenzivnost dihanja agrumov se tekom skladiščenja zmanjšuje (Rao, 2015; Huyen in sod., 2018; Yahia in sod., 2019).

(16)

Tudi pri agrumih je intenzivnost dihanja odvisna od sorte, sorta »Navel« ima najvišjo intenzivnost dihanja, manjšo ima »Valencia«, sledijo jima še drugi agrumi kot so grenivke in limone (Rao, 2015).

V primeru, da skladiščimo pomaranče pri nizkih temperaturah zmanjšamo intenzivnost dihanja in posledično ohranjamo njihovo kakovost dlje časa (Chai in sod., 2020). Tudi pri agrumih visoka intenzivnost dihanja sovpada z večjo izgubo mase (Huyen in sod., 2018).

6.2 TRANSPIRACIJA

6.2.1 Transpiracija pri jabolkih

Transpiracija je primarni razlog za izgubo mase na račun izgube vode preko kutikule, ki ima pomembno vlogo pri transportu vode in obrambi proti prodiranju patogenih mikroorganizmov. Za stopnjo izgube vode so odgovorne pore, pomembna je njihova gostota in na katerem območju na površini jabolka se nahajajo (Khanal in sod., 2020).

V primeru, da so plodovi topli na dan ko jih oberemo, bo transpiracija visoka in posledično bo poslabšanje kakovosti tekom skladiščenja intenzivnejša. Transpiracija se pri konstantni temperaturi in z večanjem relativne vlažnosti zmanjšuje. Visoka temperatura v kombinaciji z nizko relativno vlago povzročata najvišjo stopnjo transpiracije. Zato sta optimalna nizka temperatura in čim višja relativna vlaga bistvenega pomena pri zmanjševanju izgub (Lufu in sod., 2020).

6.2.2 Transpiracija pri pomarančah

Kot je bilo že omenjeno je transpiracija primarni razlog za izgubo mase (Khanal in sod., 2020). V primeru, da so pomaranče mehansko poškodovane se njihova stopnja transpiracije poveča za 0,5 % v primerjavi s kontrolo (Lufu in sod., 2020; Díaz-Pérez, 2019).

Motamedi in sod. (2018) so v raziskavi, kjer so na pomaranče nanašali različne voske dokazali, da je kontrolna skupina izgubila največ mase. Pri pomarančah, ki pa so imele nanešen kakršen koli vosek (komercialen ali kombinacija palminega voska z nanoglino), je bila ta izguba veliko manjša. Na stopnjo izgube je vplival tudi delež nanogline v vosku, v primeru, da je bil ta višji, je bila izguba manjša. Če pa primerjamo uspešnost komercialnih in sintetičnih voskov pri zmanjšanju izgube mase, so bili slednji bolj uspešni. Na stopnjo izgube mase vplivajo tudi skladiščni pogoji, višja temperatura in nižja relativna vlaga, vplivata na večjo izgubo mase (Motamedi in sod., 2018).

(17)

7 UPORABA VOSKOV

Sadje in zelenjava imata naravno prisotne voske na kutikuli. V industriji uporabljajo površinske premaze in voske, saj se naravni voski tekom manipulacij do neke mere sperejo in jih ti premazi nadomestijo (Motamedi in sod., 2018).

Vse premaze, ki jih poznamo, uporabljamo z namenom izboljšanja sijaja, preprečevanja izgube vode, ohranjanja kakovosti, podaljšanja življenjske dobe (Bai in sod., 2002; Chai in sod., 2020; Motamedi in sod., 2018; Lufu in sod., 2020).

Površinski premazi prekrijejo mikropore in tako zmanjšajo površinsko prepustnost tako za pline kot vodo (Lufu in sod., 2020). Potrebno je poznati fiziologijo plodov na katere nanašamo voske, saj lahko predebeli nanosi povzročijo anaerobno dihanje, posledično pa se pojavijo neželeni okusi povezani z etanolom, etilacetatom in acetaldehidom (Lufu in sod., 2020; Motamedi in sod., 2018).

Kot premaz lahko za obe vrsti sadja uporabljamo šelak, to je smola živalskega porekla, ki jo izločajo ščitaste uši. Čeprav šelak zakasni zorenje, zmanjša prepustnost por za prehajanje plinov, kar lahko povzroči anaerobno dihanje. Negativna lastnost tega premaza je tudi beljenje površine, ta nastane zaradi kondenzacije vode na površini ploda po tem, ko jih premestimo iz hladilnic na višjo temperaturo. Šelak se največkrat uporablja v kombinaciji s palminim voskom, ta kombinacija ustvari premaz z zmerno prepustnostjo za pline in nizko za vodno paro (Bai in sod., 2002).

7.1 UPORABA VOSKOV PRI JABOLKIH

Jabolka imajo na svoji povrhnjici plast voska, ki se med sortami razlikuje v strukturi in velikosti kristalov. Ta plast voska preprečuje izgubo vode jabolk, ena izmed pomembnejših sestavnih spojin voska so alkani (Chai in sod., 2020). Chai in sod. (2020) so poročali, da se pri nekaterih rastlinah lahko alkani proizvedejo kot odziv na pomanjkanje vode in tako povečajo obrambne lastnosti kutikule. Tekom skladiščenja se zmanjšuje količina skupnih voskov in alkanov, pride pa tudi do sprememb leska kristalov. V raziskavi v kateri so Chai in sod. (2020) primerjali med seboj 10 sort jabolk, so ugotovili, da je sorta »Red star«

izgubila največ mase tekom skladiščenja, saj ima v strukturi voska najmanjšo vsebnost alkanov.

Med sortami jabolk so razlike v anatomiji, kot je gostota por, zato je pomembno izbrati primeren vosek (Bai in sod., 2002; Khanal in sod., 2020). V primeru, da vosek oziroma premaz vsebuje 8-15 % propilen glikola (PG), se pore na lupini zamašijo in tako se zmanjša izmenjava plinov preko kutikule. V primeru, ko je vsebnost PG okoli 4 %, se prepustnost por poveča (Bai in sod., 2002).

(18)

7.2 UPORABA VOSKOV PRI POMARANČAH

Danes poznamo komercialne voske narejene iz oksidiranega polietilena, poleg teh pa uporabljamo naravne polisaharidne, proteinske in lipidne užitne sadne premaze. Kako učinkovito bo deloval premaz na podaljšanje roka uporabnosti je odvisno od kemijske sestave premaza, fiziologije sadja in debeline polimernega filma.

Kot komercialne premaze uporabljamo palmin vosek, čebelji vosek, mineralna in rastlinska olja v kombinaciji z raznimi emulgatorji, površinsko aktivnimi sredstvi, antioksidanti, protimikrobnimi sredstvi in mehčalci, vsi ti izboljšajo funkcionalne lastnosti, kot so strukturne lastnosti in stabilnost emulzije ter površinske napetosti. Najbolj primeren čas namakanja plodov v premaze je od 5 sekund pa vse do 2 minut (Motamedi in sod., 2018).

Palmin vosek je naravni rastlinski vosek, ki ga največkrat uporabljajo v komercialnih premazih z namenom zmanjšanja izgube mase, podaljšanja roka uporabnosti in boljšega leska ploda. Vendar je njegova največja težava, da tekom skladiščenja izgublja lesk. Poleg tega pa ima relativno visoko prepustnost za pline in ravno zaradi tega se zorenje ne upočasni.

Kot premaz lahko za pomaranče po obiranju uporabljajo palmin vosek v kombinaciji z nanoglino, ta močno poveča senzorično sprejemljivost sadja, hranilno kakovost, preprečuje izgubo mase med skladiščenjem, upočasni intenzivnost dihanja in prepreči transpiracijo.

Premazi pa ščitijo plodove tudi pred fiziološkimi napakami po obiranju (Motamedi in sod., 2018).

Za premazovanje agrumov se uporabljajo tudi razni sadni premazi, ti preprečujejo krčenje sadja pri venenju in izgubo mase, poleg tega pa imajo plodovi poseben lesk, ta pripomore k boljšemu izgledu na prodajnih policah. Čeprav imajo ti premazi veliko prednosti, lahko predebel nanos onemogoča izmenjavo plinov, tako nastanejo anaerobni pogoji, ki povzročijo neželene fiziološke spremembe z nastankom neželenih arom po fermentiranem (Motamedi in sod., 2018).

V študiji v kateri so uporabili različne nanose voskov na pomarančah sorte »Valencia« so dokazali, da voski preprečujejo izgubo vode, neobdelane pomaranče so imele izgubo 10,4

%, obdelane pa le 4,0-5,8 %. Ker nanos voskov na površino pomaranč onemogoča izmenjavo plinov med okoljem in notranjostjo ploda, pride vanj manjša količina O₂ in tako se zmanjšajo oksidativne spremembe. V študiji v kateri so Motmedi in sod. (2018) primerjali učinkovitost različnih voskov pri ohranjanju antioksidativne učinkovitosti, so ugotovili, da so komercialni voski enako učinkoviti, kot kontrola. Največjo antioksidativno učinkovitost so imeli plodovi, ki so imeli nanešen sintetični vosek (palmin vosek in določen delež nanogline). Več nanogline kot je vseboval sintetični vosek, večja antioksidativna učinkovitost se je v plodovih pomaranč ohranila (Motamedi in sod., 2018).

(19)

8 POVZETEK

Jabolka spadajo med klimakterijsko sadje, pomaranče pa med neklimakterijsko. Ker spadata v različni skupini glede na metabolno aktivnost in anatomijo ploda, skladiščimo sadni vrsti pri različnih pogojih. Za jabolka so optimalni pogoji skladiščenja 0-3 °C in 90-95 % RH, za pomaranče pa 3-7 °C in 85-90 % RH. Skladiščne pogoje optimiziramo glede na posamezne sorte obeh sadnih vrst (Domoto in sod., 2008; Huyen in sod., 2018; Johnston in sod., 2002;

Rao, 2015).

Etilen je rastlinski hormon, ki vpliva tako na klimakterijsko in neklimakterijsko sadje, le da ima na obe sadni vrsti različne vplive. Klimakterijsko sadje se na eksogen etilen odzove le v začetnih fazah tako, da poveča intenzivnost dihanja in avtokatalitično proizvodnjo endogenega etilena. Medtem ko eksogen etilen pri agrumih, ki jih uvrščamo med neklimakterijsko sadje, poveča intenzivnost dihanja in povzroči razgradnjo klorofila ter biosintezo karotenoidov (Owino in sod, 2008).

Vse metabolne aktivnosti, potekajo v plodu tudi ko je ta odtrgan z drevesa. Klimakterijsko sadje je metabolno bolj aktivno, saj se intenzivnost dihanja in proizvodnje etilena znatno povečata tekom zorenja. V živilski industriji uporabljamo razne načine za zaviranje delovanja etilena, zato se klimakterijsko sadje skladišči dlje časa kot neklimakterijsko. Z nizkimi temperaturami in nizkimi koncentracijami O₂ omejimo aktivnost encimov, ki so ključni za sintezo etilena. Pri klimakterijskem sadju lahko za preprečevanje delovanja etilena uporabimo tudi 1-MCP, ki se nepovratno veže na receptorje etilena (Farcuh in sod., 2018;

Johnston in sod., 2002; Lurie in sod., 2008; Kader in sod., 2012).

Datum obiranja (zrelost) je pomemben dejavnik za obe skupini sadja, obiralni čas klimakterijskega in neklimakterijskega sadja se dokaj razlikuje. Klimakterjisko sadje oberemo pred polno zrelostjo, ko je to v tehnološki zrelosti, oziroma ko doseže klimakterijski minimum (Yahia in sod., 2019). Po drugi strani pa neklimakterijsko sadje obiramo, ko doseže polno zrelost, saj se kakovost plodov, po tem ko ga odtrgamo z drevesa le rahlo spremeni (Saltveit, 2019).

V živilski industriji je pomembna uporaba voskov, naravnih ali sintetičnih, saj dokazano zmanjšujejo izgubo mase in lahko ohranjajo antioksidativno učinkovitost. Izmed vseh voskov je najbolj optimalna kombinacija palminega voska in 1,0 % nanogline, saj ta kombinacija najbolje ohrani maso in antioksidativno učinkovitost plodov ter daje tudi senzorično najbolj sprejemljive rezultate (Motamedi in sod., 2018).

(20)

9 VIRI

Alós E., Rodrigo M. J., Zacarias L. 2019. Ripening and senescence. V: Postharvest physiology and biochemistry of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A.

(ur.). Duxford, Woodheag Publishing: 131-156

Bai J., Alleyne V., Hagenmaier R. D., Mattheis J. P., Baldwin E. A. 2002. Formulation of zein coatings for apples (Malus domestica Borkh). Postharvest Biology and Technology, 28, 2: 259-268

Botton A., Tonutti P., Ruperti B. 2019. Biology and biochemistry of ethylen. V: Postharvest physiology and biochemistry of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A.

Chai Y., Li A., Wai S. C., Song C., Zhao Y., Duan Y., Zhang B., Lin Q. 2020. Cultivar wax composition changes of 10 apple cultivars during postharvest storage. Food Chemistry, 324: 126903, doi: 10.1016/j.foodchem.2020.126903: 7 str.

Díaz-Pérez J. C. 2019. Transpiration. V: Postharvest physiology and biochemistry of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A. (ur.). Duxford, Woodheag Publishing:

157-174

Domoto P. A., Naeve L. 2008. Harvesting and storing apples. Iowa State University, Extention and Outreach: 2 str.

https://store.extension.iastate.eud/product/4409 (4. jul. 2021)

Faruch M., Rivero R. M., Sadka A., Blumwald E. 2018. Ethylene regulation of sugar metabolism in climacteric and non-climacteric plums. Postharvest Biology and Technology, 139: 20-30

Johnston J. W., Hewett E. W., Hertog M. L. A. T. M. 2002. Postharvest softening of apple (Malus domestica) fruit: A review. New Zeland Journal of Crop and Horticultural Science, 30, 3: 145-160

Kader A., Siddiq M. 2012. Introduction and overview. V: Tropical and subtropical fruits:

Postharvest physiology, processing and packaging. Siddiq M., Ahmed J., Lobo M. G., Ozadali F. (ur.). Hoboken, Wiley-Blackwell: 3-16

Khanal B. P., Si Y., Knoche M. 2020. Lenticels and apple fruit transpiration. Postharvest Biology and Technology, 167: 111221, doi: 10.1016/j.postharvbio.2020.111221: 10 str.

Lafuente M. T., Alférez F., Romero P. 2014. Postharvest ethylene conditioning as a tool to reduce quality loss of stored mature sweet oranges. Postharvest Biology and Technology, 94: 104-111

(21)

Larrigaudiere C., Graell J., Salas J., Vendrell M. 1997. Cultivar differences in the influence of a short period of cold storage on ethylene biosyntheses in apples. Postharvest Biology and Technology, 10, 1: 21-27

Lufu R., Ambaw A., Opara L. 2020. Water loss of fresh fruit: Influencing pre-harvest, harvest and postharvest factors. Scientia Horticulturae, 272: 109519, doi:

10.1016/j.scienta.2020.109519: 16 str.

Lurie S., Paliyath G. 2008. Enhancing postharvest shelf life and quality in horticultural commodities using 1-MCP technology. V: Postharvest biology and technology of fruits, vegetables and flowers. Paliyaath G., Murr D. P., Handa A. K., Lurie S. (ur.). Ames, Wiley-Blackwell Publishing: 139-161

Motamedi E., Nasiri J., Ranjbar Malidarreh T., Kalantari S., Naghavi M. R., Safari M. 2018.

Performance of carnauba wax-nanoclay emulsion coatings on postharvest quality of

»Valencia« orange fruit. Scientia Horticulturae, 240: 170-178

Owino W. O., Ezura H. 2008. Ethylen perception gene expression. V: Postharvest biology and technology of fruits, vegetables and flowers. Paliyaath G., Murr D. P., Handa A. K., Lurie S. (ur.). Ames, Wiley-Blackwell Publishing: 125-138

Paliyath G., Murr D. P. 2008. Biochemistry of fruit. V: Postharvest biology and technology of fruits, vegetables and flowers. Paliyaath G., Murr D. P., Handa A. K., Lurie S. (ur.).

Ames, Wiley-Blackwell Publishing: 19-50

Paul V., Pandey R., Srivastava G. C. 2011. The fading distinctions between classical patterns of ripening in climacteric and non-climacteric fruit ant the ubiquity of ethylene-An review. Journal of Food Science and Technology, 49, 1: 1-21

Rao C. G. 2015. Engineering for storage of fruits and vegetables: Cold storage, controlled atmosphere storage, modified atmosphere storage. London, Academic Press: 859 str.

Reyes De Corcuera J. I., Braddock R. J., Goodrich-Schneider R. M. 2012. Oranges. V:

Tropical and subtropical fruits: Postharvest physiology, processing and packaging. Siddiq M., Ahmed J., Lobo M. G., Ozadali F. (ur.). Hoboken, Wiley-Blackwell: 399-417 Saltveit M. E. 2019. Respiratory metabolism. V: Postharvest physiology and biochemistry

of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A. (ur.). Duxford, Woodheag Publishing: 73-92

Tsao R. 2016. Apples. V: Encyclopedia of food and health. Caballero B., Finglas P. M., Toldorá F. (ur.). London, Academic Press: 239-248

(22)

Ulrich R. 1985. Postharvest physiology of fruit. Annual review of plant physiology, 9: 385- 416

Yahia E. M. 2019. Introduction. V: Postharvest physiology and biochemistry of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A. (ur.). Duxford, Woodheag Publishing: 1-18 Yahia E. M., Carrillo-López A., Bello-Perez L. A. 2019. Carbohydrates. V: Postharvest

physiology and biochemistry of fruits and vegetables. Yahia E. M., Carrillo-López A.