nostjo. Kot vidimo, je torej 'spolna w;gaja tisto, kar je najbolj nujno in potrebno, zato, je zanjo treba skrbetiže v času rednega !Šolanja. Ker se na starše :v tem pogledu ne moremo zanesti rpopolnoma - moramo naučiti vzgojitelje, kako otrokom različnih starosti dati ustrezno znanje iz spolne vzgoje. Ti vzgojitelji bi morali govoriti o spolnasti v vseh pogledih: ad anatamskega dO'psiholaškega pa ad fizialoškega dO' družbenega vidika.· Kar se tiče veneričnih obolenj, bi paruk maral v:sebavati; znamenja, posledice, način zdravljenja in kdO' zdravi venerična obalenja, pravilni in nepravilni odnosi dO'infekcije in prafilakse.
Ka stvari, ki se tičejo spalnasti, ne bado več 2ibujale pozarnosti, ba medicina zapolnila vrzeli ,v obravnavanju veneričnih obolenj - pasebno še tistih, ki še obstaji:jo in se tičejo diagnostike in profilakse. še vedna bamo marali računati s kakšnimi nepredvidenimi primeri. Toda - brezplačna zdravljenje za nepremožne in abvezna zdravljenje za tiste, ki se nočejo zdraviti, ter Visamožna tajnast v pri- merih, ki :se boje družinske jeze, vse to rpočasi ustvarja klimo, kjer venerična abolenja :q.eveljajo več za stigmo.
V taki klimi uspešne ko'Úperacije med zdravstvom in pacienti Ihodo tudi tisti, ki se vsemu navkljub še inficirajo, rpremagali sramežljivast in rp'Úiskali·pravočasna zdravniško pomoč.
Izsledkištevilnih študij kažeja, da 50' venerična obolenja v glavnem posledica spalne dejavnasti zunaj zakana. Dakler ne bomo uredili zdravilh adnosov in življenjskih vrednot na splošno in :spalnosti še posebej, ne maremo upati na uspešno reševanje tega pl'oblema.
'v
tem času pa moramo pasvetiti vso poe;orndst zgodnji diagnoe;i veneričnih obolenj, zdravljeriju, iskanju kontaktov in profilaksi, IPredvsem pa vzgoji .o vene- ričnih boleznih v okviru spolne vzgoje.Spolna vzgoja
Vnajširšem smislu je samo del splošne vzgoje
Spalna vzgaja ni nekaj ločenega, temveč sestavni del vzgoje k pravilnim člo- veškim 'Údnasom. Viri, iz katerih človek v svojemživljenju črrpa spolno vzgoja, so dam, tavariši pri igri,šala in družbena življenje. Važna vprašanje pa je, kakšne vrste ,spolne vzgaje Iho otrok deležen, kdaj, kdo in na kakšen način mu jo ba posredoval. Edini srna si vsi, da spolne vzgoje otroka ne moremo prepustiti ulici, ker pasledice sa lahka nerpapravljive :za vse življenje. če dobi 'Útrak pravilna sta- lišče da~odnasov v družini, ga ba prenesel tudi na skupnost, v kateriživi. Spravil- nimi vzgojnimi prijemi d'Úmain v šoli moramo preprečiti, da bi spolni odnos paj- maval 'kat povsem fizičen dožiiVljaj. Namen sp'Ú'1neV'Zgojeje v tem, da mladini odkrije smisel za družinska življenje in za zdrav odnas dO'spolnih vprašanj.
'Vema tudi, da je Ibiolaško medicinski del spolne vzgoje osnova, na kateri gradimo psihaloška etični del spolne vzgoje.
Kljub jaspim stališčem, ki jilh je do spolne vzgoje zavzela naša družba, pa samo terminus )}spalna vzgoja« mnogakrat pavzroča nesporazume v pojmovanju in odnosih do tega poj ma. Za mnoge je poudarek na spolu, pri čemer povsem
8 105
zanemarjajo pojem »vzgoje« in pozabljajo celo, da je pri spolni vzgoji ravno
»vzgoja« glavna sťvar.
Bistyene spremembe v df~benih odnosih, odprava eksploatacije, socialna osvoboditev človeka, enakopravnost žene, družbeni položaj, ki ga s svojim delom in udejstvovanjem v družbehem samoupravljanju dobiva naš državljan, delitev dohodka po delu, večja pvoduktivnost, vse to nujno deluje na našega človeka in njegov položaj v družbi. še posebej pa velja to za ženo in njeno mesto v naši družbi, za medsebojne odnose ter odnose med spoloma in ne na koncu na zakon in družino.
Z flllzvojem socialističnih proizvajalnih sil in novih družbenih odnosov sta pogojena tudi Ibodoči razvoj in izpopolnjevanje etične zavesti ter moralne odgovor- nosti vsakega državljana, pri čemer se postavljaza najvišji cilj osebna sreča posa- meznika v družbeni skupnosti. Doseči ta cílj je v naši družlbeni stvarnosti toliko lažje, ker so vanj usmerjena prizadevanja naše celotne skupnosti. Seveda pa igra v teh družbenih prizadevanjih važno vlogo tudi vsakposameznik, ker brez njego- vegazavestnega sodelovanja ne bo mogoče doseči postavljenega cilja. To sodelo- vanje pa je v veliki meri odvisno od njegove prosvetljenosti, h kateri spada tudi razgledanost v biološko-medicinskem delu spolne vzgoje.
Vzgoja je prav gotovo ena izmed odgovornih in težkih nalog. Odgovornih ne samo do vzgojnega objekta, temveč do celotne skupnosti. Zato je za uspešen vzgojni proces osnovni pogoj ustrezno znanje, ki ga je treba posredovati, da bi na njegovem temelju lahko gradili vzgojo. To posredovanje znanja, pouk, za kate- rega dejansko gre, mora temeljiti na sodobnih principih, biti izpeljan po sodobnih metodlllh ter ob upoštevanju neformalnih skupin prebivalstva, -,katerim je name- njen, voditi k cilju: vzgojiti prebivalstvo, da bi tako posameznik kot celotna naša skupnost dosegla osebnostno ravnotežje ter bila hkrati sposobna razvijati in vzdr- ževatizdrave medosebne odnose v družini in družbi.
če sprejmemo koncept, da je spolna vzgoja v najširšem smislu samo del - splošne vzgoje, spolni odnosi pa samo del odnosov v družini, potem gornja ute- meljitev o vzgoji v celoti velja tudi za spolno vzgojo. S tem pa je utemeljena tudi potreba po spolni vzgoji in upravičenost zahteve, ki jo v zvezi s spolno vzgojo postavlja sodobna družba.
Dejstvo je, da postaja vprašanje spolnosti vse bolj osrednji problem nekaterih skupin in družbo Zlasti moramo upoštevati, da sprememba okolja, ki je za današnji čas vsakdanji pojav, prav tako mnogo prispeva k porastu erotičnosti v prrzadetih skupinah prebivalstva. Dober primerza to trditev so mlade tovarniške delavke in gospodinjske pomočnice, nič manj pa tudi ne dijakinje srednjih šol, ki prihajajo z dežele v mesto. K povečanju erotičnosti v veliki meri pripomore tudi dejstvo, da postaja spolnost vse bolj iskan komercialni predmet množičnih občil (časo- pisov, literature, filma in v novejšem času tudi televizije).
Boljše in večje možnosti za 'hitrejše medsebojno komuniciranje in kontakte so povzročile radikalne spremembe zlasti v strukturi prebivalstva, ki je bUo glede na svoj socialni status še do nedavna ostro diferencirano in separirano. Danes se prav te skupine prebivalstva integrirajo v druge in se mešajo z njimi, da so neka- tere 'leč ali manj celo že izginile. Ta pomešanost seveda nujno potegne za seboj nivelizacijo moralnih in etičnih načel ter nazorov, ki so bili sicer značilni za posamezne socialne skupine. Posledica te nivelizacije pa je, da se mnogi, zlasti mladi ljudje, čutijo povsem nevezane, zlasti nevezane v spolnih odnosih. Zavore njihovega socialnega razreda, ki so še do nedavna delovale nanje, so povsem popustile.
106
Zela važen razlag, ki naravnast zahteva salidne informacije in sistematična spalna vzgaaa, je tudi vsesp10šnaakceleracija (pospešenost) v telesnem in dušev- nem razvoju sadabnega člaveka in s tem nujna tudi zgodnje spalne dozarelosti.
In ne nazadnje marama kat razlag za uvajanje sistematične spalne vzgaje upaštevati vse večje števila zakanskih lačitev. Vse kaže, da mladi ljudje sklepaja zakane adlačna prezgadaj. Prezgodaj tudi, kar zadeva infarmiranast in vzgajenost na padračju spalnasti. Spalna vzgaja mara v tem primeru apraviti važna nalaga.
Pripraviti mara mladega člaveka na 'zakon, na življenje v družini, skratka pripra- vit] ga na vlaga starševstva.
KAKšEN JE CILJ SPOLNE VZGOJE?
Glavni cilj je usmerjati člavekave naravne interese za spalnast taka, da ba vsak posameznik lafr1kodosegal asebnostna ravnatežje in ,bil h~rati zmožen kon- taktirati z ljudmi v skladu z zdravimi medsebajnimi odnasi v družini in družbi.
Spalna vzgoja naj nauči spoštovati dostojanstvo drugega spola, usmerjena mora biti zlasti k pripravi za zrelo ljubezen in tavarišt(f)a (f) zakonu. Spolna (f)zgaja naj navaja posameznike in celatna naša družba na pra(f)ilne paglede in stališča do ptoblemav spalnasti, nakarekcija rz;matnih gledanj, mnenj in vedenja, kar si pasamezniki in skupine pridabe pač v eratičnem tel' dO'vprašanj spalnosti neres- nem in neadgavarnern ambientu .
. Cilj spalne vzgaje pa je tudi v tem, da se v mladih ljudeh fiksiraja znanstvena stališča dO'spa1m::-sti,da se iznebija predsadkav a vsem, kar zadeva spalnast, in da bi se dO'spalnasti in njenih problemav panašali na pavsem naraven način. Tak odnas dO'tega prablema pomeni važen prispevek k oblik6vanju zdrave asebnasti, pri kateri igra spalnast pamemben faktar za vključitev v družbena življenje tel' vzdrževanje srečnih družin, ka:kršnih si želima v naši družbi.
KAKŠEN JE PRINCIP SPOLNE VZGOJE?
Spalna vzgaja je del in aspekt splašne vzgaje, zaradi česal' ad nje ne more biti izalirana. Spalnost pa je sestavni del dazarevajače in zrele asebnasti.
- Spalna vzgaja pomeni nepretrgan praces, ki se rz;ačenjav zgadnji atraški dabi, se nadaljuje v šaU in družbi, v družbenih in strakavnih tel' izabraževalnih arganizacijah, v tisku, filmu, radiu, televiziji itd.
- Spalna izabraževanje in vzgaja marata tem.eljiti na stvarnih infarmacijah, kakršnakali rnistifikacija pa je bialaški nesmisel in v našem družbenem sistemu tudi sacialaški absurd.
- ISpalna vzgaja naj se ne amejuje sama na infarmacije a dalačenih funkcijah, pač pa naj člaveka pripravlja na harmanična uparaba teh funkcij.
- .spalna vzgaja mara biti pragresivna in adaptirana za različne skupine prebivalstva. Upaštevati mara različne standarde in stališča pasmeznih skupin prebivalstva dO'tega problema.
- V nekaterih primerih mora spalna vzgaja zajeti vse interesne skupine, npr. atrake, starše in učitelje, da le-ti na temelju enakih informacij in s skupnimi stali šči lahka aktivna sadelujeja pri v'zgaji atrok in mladine.
- Spalna izobraževanje in vzgaja ne mareta biti diletantska akcija. Ta vzgaja je abčutljiv del celatnega vzgajnega pracesa in zahteva še posebej usposabljene interpretatarje tel' ustrezne metade vzgajnega dela.
8* 107
- Spalna vzgaja se mara razvijati iz izkušenj in evalvacije, ki naj O'bjektivna ocenjuje uspešnast prO'gramav, met ad in sredstev za spalna vzgojo in izabraže- vanje. Nujna je zaradi tega tudi eksperimentalna dela.
- Spo,lna vzgoja [n izabraževanje pamenita kompleksna celota, v kateri se marajo uveljaviti biDloški, psihični, socialDški in emacianalni aspekti. ZatO' je spalna V'zgaja podračje pedagaških, psihalaških, zdravstvenih pa tudi sacialnih delavcev.
- Spalna vzgaja mara patekati pastapoma ad enostavnega k težjemu, ad znanega k neznanemu.
"- Spolne 'Organe in njihave funkcije je edina pravilna abravnavati v'pa- palnem skladu
'z
drugimi argani in bialoškim abstojem, spalne adnase pa v skladu z medsebajnimi in družbenimi adnasi. ZatO' spalna vzgaja ne mare biti naloga ene same institucije ali enega Isamegadela družbe.- Težiščespalnega vzgajanja in izobraževanja je na vrzg'Ojnihin družbenih činiteljih. Zdravstvo pa je vitalno zainteresirano pri reševanju teh problemov, saj pomenijo važen medicinski del zdravstvenega va11stva.
lz gradiva Zavadil,SRS za zdravstvena varstva (AvtO'rja dr. D. Reja in praf. F. Demšar). J. N.
Problem in preventiva akustične travme
Dr. Zlatko Vaglar
Akustična travma je v glawem bolezen civilizacije. Hitri razvoj industrije in uparaba ogromnih mehaničnih sil v številnih delavnih procesih, hkrati pa angaži- ranje kemijskih in majže celo atamskih virav energije v tehniki, 'V1seto je aktivi- ralo prO'blem za slulh tolikanj škadljivega ropata. VS,iti kompleksni procesi v sa- dobni tehniki SD zela pogasta vir, v katerem nastaja ropot visake intenzitete, ki pavzroča O'kvare na slušnem organu. Ta rapot se javlja različna: bpdisi z nerpre- trganim učinkavanjem, bO'disiz enkratnim stresom O'bnagli eksplaziji aIi detona- ciji, dalje s stapnjevanimi pajaivi blast·sindrO'ma ob eksploziji težjega arožja, kakor tudi s povečanim, silnim hI1upom,ki ga izzave delovanje sodO'bnih civilnih in vO'jaškihletal, še posebna pa reaktivnih aviO'nO'v.
V zgadovini člaveštva nam ,bije v 'Očidejstva, da sa med vsemi tehničnimi adkritji ravno O'dkritjlakavin in tehnO'loških pracesov za njih pridabivanje kakor tudi iznajdba smodnika in drugih eksplozivnih snavi vzrak, ki mu pripisujema krivdo za nastajanje akustične travme v večjem oIbsegu. Seveda so bile akustične travme I?manetudi že pred tem, pred mnogo 'stoletji, trawne, kiISO' jih p&V'zračale elementarne nesreče in katastrofe, kat nrpr. grom, patres ipd. Toda šele v eri iJzredne tehnične ekspanzije na 'V1sehmagO'čih delavnih padračjih od samega za- četka industrijske revolucije je nevarnast slušnih akvar tako narasla, da je postala ne le absežen 'zdravstveni, temveč tudi nav socialni in tehnični prablem.
S tem problemom sa se paleg otalogav ukvarjaIi tudi 'strakavnjaki za medi- cina dela, pač glede na ta, da je danes v sadobni industriji rapot ena ad glavnih nevarnosti, ki delavnemu člO'vekuogrožajo zravje in delDvnDspO'sDbnast.Detajlne raziskave Mosingerja, Weila in drugih SO'pakazale, dll, rapat z raznimi okvarami 108
