PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje

Špela Svetičič

PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI

DEVETOŠOLCIH Magistrsko delo

Ljubljana, 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje

Špela Svetičič

PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI

DEVETOŠOLCIH Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Gregor Torkar

Ljubljana, 2015

Ali na kratko povedano, v gozdovih ne stoji toliko dreves, kot človek Najvišjemu za gozdove dolguje hvaležnosti (Valvasor, 2009, str. 207).

ZAHVALA

Mentorju doc. dr. Gregorju Torkarju se iskreno zahvaljujem za približanje Slave vojvodine Kranjske in vse nadaljnje napotke.

Zahvala gre tudi šoli, učiteljici biologije in vsem devetošolcem za pripravljenost za sodelovanje pri raziskavi.

Hvala vsem sošolkam in sošolcu, ki so s svojo iskrenostjo in preprostostjo še bolj prijetno obarvali moje študijske dni. Še posebej hvala Alenki, ki na vsa moja malenkostna vprašanja vedno odgovori skrbno in preudarno.

Posebna zahvala gre tudi moji družini in Mateju, ki vedno trdno verjamejo vame in mi omogočajo uresničevati zastavljene cilje.

POVZETEK

V Sloveniji gozd prekriva več kot polovico ozemlja in zato lahko rečemo, da je naš najpomembnejši ekosistem. Z njim povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki pa se med seboj lahko tudi omejujejo in izključujejo. Zato je znanje o tem ekosistemu, predvsem pa prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda, pomemben element, ki omogoča trajnostno gospodarjenje.

V prvem delu magistrskega dela smo analizirali Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske. Pri tem smo ugotovili, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, ki jih določa Zakon o gozdovih (1993). Te prepoznane funkcije lahko uvrstimo tako med proizvodne, ekološke kot socialne funkcije gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov, ki pa ga zaradi intelektualnega izstopanja Valvasorja iz takratnega okolja, ne moremo izenačiti z dojemanjem gozda takratne družbe v drugi polovici 17. stoletja. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. V analiziranih knjigah lahko prepoznamo 25 različnih vrst lesnatih rastlin, ki jih avtor omenja v različnih kontekstih. Pri tem so najpogosteje omenjene lesnate rastline bukev, smreka, hrast, kostanj in jelka. Valvasor omenja v povezavi z gozdom tudi 78 različnih vrst ali skupin živali, ki jih lahko razdelimo v razrede pajkovcev, žuželk, polžev, sesalcev, ptičev, plazilcev in dvoživk. Zaradi Valvasorjevega omenjanja črvov smo oblikovali tudi skupino črvov, ki sicer ni taksonomska kategorija. Pri tem smo glede na pogostost omemb posameznih vrst ali skupin živali sklepali, da Valvasor nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Prav tako smo zaključili, da Valvasorju niso enako pomembni vsi vretenčarji, vendar predvsem ptice in sesalci, ki jih lahko povezujemo z lovom ali lepim petjem.

V drugem delu magistrskega dela smo na podlagi izbranih odlomkov iz II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske oblikovali učno uro, ki temelji na sodelovalnem učenju in lahko preko nje ugotovimo poimenovanje, prepoznavanje in pomembnost posameznih vlog in funkcij gozda za učence. To učno uro smo izvedli v dveh razredih devetošolcev iz severozahodnega dela Slovenije in preko vsebinske analize izdelkov učencev in skupinskih intervjujev ugotovili, da učenci iz izbranih odlomkov prepoznajo funkcije gozdov, ki v njih prevladujejo. Večina skupin je prepoznane funkcije nato razdelila v dve širši kategoriji. Pri tem je ena kategorija najpogosteje predstavlja funkcije gozda v povezavi s človekom, druga kategorija pa je vsebovala funkcije, ki niso odvisne od človeka. Učenci so kot najpomembnejši prepoznani funkciji gozda opredelili tvorbo kisika in funkcijo življenjskega prostora živali, najmanj pomembne pa se jim zdijo rekreacijska funkcija, turistična funkcija, estetska funkcija in funkcijo tvorbe sence.

Kljub temu da so učenci prepoznavali prevladujoče funkcije gozdov iz izbranih odlomkov Slave vojvodine Kranjske, lahko rečemo, da slabo poznajo vloge in funkcije gozdov, saj je posamezna skupina učencev pri učni uri prepoznala samo eno, dve ali tri dodatne funkcije gozda. Prav tako je na koncu ure več kot polovica učencev zapisala, da so pred tem mislili, da gozd ni tako pomemben in/ali nima toliko različnih vlog in funkcij. Zato predlagamo, da vloge in funkcije gozda predstavljajo učno vsebino v vseh slovenskih osnovnih šolah. Glede na to, da so gozdni ekosistemi najpogostejši ekosistemi v naši okolici, slovenski učenci še posebej potrebujejo poglobljeno znanje o gozdnih ekosistemih in povezavi med njimi in njihovim življenjem.

Omejeno prepoznavanje funkcij in vlog gozda državljanov lahko vodi k netrajnostnemu odločanju na področju upravljanja z gozdovi. Tukaj ima šola z možnostjo vpliva na oblikovanje ekološko pismenih državljanov pomemben mehanizem, da to prepreči.

KLJUČNE BESEDE

ABSTRACT

More than half of Slovenian territory is covered by forests, and we can therefore say that the forest is our most important ecosystem. It is connected with numerous roles and functions, that can, however, limit and exclude one another. That is why knowledge about this ecosystem, and especially the identification and understanding of the roles and functions of the forest, is an important element that enables sustainable management.

In the first part of the master thesis we have analyzed Valvasor’s identification of roles and functions of the forest through content analysis of the second, third and fourth book of Slava Vojvodine Kranjske. In doing so, we have discovered that we can recognize eleven of the seventeen different functions of the forest that the Law on Forests (1993) defines. These identified functions can be classified among production, ecological, as well as social functions of the forest, which shows the author’s broader perception of the forest. However, because of Valvasor’s exceptional intellect for that time, we cannot equate his perception to the perception of the rest of the population in the second half of the 17^th century. Valvasor can also be praised for his exceptional identification of the diversity of Carniola forests. In the analyzed books we can identify 25 different species of woody plants, which the author mentions in various contexts. The most frequently mentioned woody plants are beech, pine, oak, chestnut and fir.

In connection to the forest Valvasor also mentions 78 different species or groups of animals, that can be sorted into classes of arachnids, insects, snails, mammals, birds, reptiles, and amphibians. Because of Valvasor’s mention of worms, we also formed a group of worms, that otherwise isn’t a taxonomic category. Based on the frequency of the different animal classes being mentioned we gathered, that Valvasor gives less importance to invertebrates than vertebrates. We have also concluded, that Valvasor does not think all vertebrates are important, assigning more importance to birds and animals, who we can connect with hunting or beautiful singing.

In the second part of the master thesis we have formed a lesson with the help of selected excerpts from the second, third and fourth book of Slava vojvodine Kranjske. The lesson is based on collaborative learning and through it, we can indentify the description, identification and importance of individual roles and functions of the forest for the students. This lesson was conducted in two classes of ninth grade students from the northwestern region of Slovenia.

Through the content analysis of the student’s projects and group interviews we have discovered that students identify the dominantly present functions of forest appearing in the selected excerpts. The majority of the groups divided the identified functions into two broader categories. One of the categories usually presented the functions of the forest in connection to humans, while the other category included functions that were not human dependent. The groups of students identified the forming of oxygen and the provision of a habitat for animals as the two most important functions of the forest. They identified the recreational function, the touristic function, the aesthetic function, and the function of shadow forming as the least important functions.

Despite the fact that the students recognized the dominant functions of the forests from the selected excerpts, we can say that their knowledge of the functions and roles of the forest is poor. Each individual group only identified one, two or three additional functions of the forest.

At the end of the lesson more than half of the students wrote down, that they have previously thought little of the importance of the forest and/or were not aware of so much of its functions and roles. That is why we suggest that the roles and functions of the forest are included into the

teaching content of all Slovenian primary schools. Given the fact that forest ecosystems are the most frequent ecosystem in our surroundings, the Slovenian students especially need an in- depth knowledge of the forest ecosystems and connection between them and their life. The limited recognition of the functions and roles of the forest in the eyes of the population could lead to unsustainable decisions regarding forest management. In this case, the school has an opportunity to influence and form ecologically literate citizens and prevent this threat.

KEYWORDS

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 1

1.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 3

2.1 GOZD ... 3

2.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA ... 3

2.1.1.1 Delitev in poimenovanja vlog in funkcij gozda ... 3

2.1.1.2 Vloge in funkcije gozda v slovenskih predpisih ... 4

2.1.1.2.1 Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (varovalna funkcija) ... 5

2.1.1.2.2 Hidrološka funkcija ... 5

2.1.1.2.3 Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ... 6

2.1.1.2.4 Klimatska funkcija ... 8

2.1.1.2.5 Zaščitna funkcija ... 9

2.1.1.2.6 Higiensko-zdravstvena funkcija ... 10

2.1.1.2.7 Obrambna funkcija ... 10

2.1.1.2.8 Rekreacijska funkcija: ... 10

2.1.1.2.9 Turistična funkcija ... 11

2.1.1.2.10 Poučna funkcija ... 11

2.1.1.2.11 Raziskovalna funkcija ... 12

2.1.1.2.12 Funkcija varovanja naravnih vrednot ... 12

2.1.1.2.13 Funkcija varovanja kulturne dediščine ... 12

2.1.1.2.14 Estetska funkcija ... 12

2.1.1.2.15 Lesnoproizvodna funkcija ... 13

2.1.1.2.16 Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin ... 13

2.1.1.2.17 Lovnogospodarska funkcija ... 14

2.1.2 EKOSISTEMSKE STORITVE ... 15

2.1.2.1 Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev ... 15

2.1.2.2 Klasifikacija ekosistemskih storitev ... 16

2.1.3 POMEMBNOST VLOG, FUNKCIJ IN EKOSISTEMSKIH STORITEV GOZDA ZA POSAMEZNIKA ... 18

2.1.4 UMESTITEV VSEBINE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V UČNI NAČRT ... 20

2.2 EKOLOŠKA PISMENOST ... 23

2.2.1 KOMPETENCE EKOLOŠKE PISMENOSTI ... 24

2.3 VALVASOR IN NJEGOVO DELO SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ... 25

2.3.1 ORIS RAZMER V DRUGI POLOVICI 16. STOLETJA IN V 17. STOLETJU NA OBMOČJU KRANJSKE ... 25

2.3.2 RODBINA IN ŽIVLJENJE JANEZA VAJKARDA VALVASORJA ... 26

2.3.3 VALVASORJEVA SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ... 28

2.3.3.1 Struktura in vsebina Slave vojvodine Kranjske ... 29

1.3.3.1.1 Prvi del Slave vojvodine Kranjske ... 29

2.3.3.1.2 Drugi del Slave vojvodine Kranjske ... 31

2.3.3.1.3 Tretji del Slave vojvodine Kranjske ... 31

2.3.3.1.4 Četrti del Slave vojvodine Kranjske ... 32

2.3.3.2 Tematika gozda v Slavi vojvodini Kranjski ... 32

3. METODOLOGIJA ... 34

3.1 Prvi del raziskave ... 34

3.2 DRUGI DEL RAZISKAVE ... 34

3.2.1 VZOREC ... 34

3.2.2 UČNA URA ... 34

4 REZULTATI ... 38

4.1 ANALIZA II., III. IN IV. KNJIGE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ... 38

4.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ... 38

4.1.1.1 Prepoznane vloge in funkcije gozda ... 38

4.1.1.2 Pogostost prepoznanih vlog in funkcij gozda... 39

4.1.1.3 Podrobnejši pregled posameznih prepoznanih vlog in funkcij gozda ... 40

4.1.1.3.1 Analiza lesnoproizvodne funkcije ... 40

4.1.1.3.2 Analiza funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin ... 41

4.1.1.3.3 Analiza lovnogospodarske funkcije ... 42

4.1.1.3.4 Analiza funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti ... 42

4.1.1.3.5 Analiza klimatske in hidrološke funkcije ... 42

4.1.1.3.6 Analiza estetske funkcije ... 43

4.1.1.3.7 Analiza turistične, rekreacijske, zaščitne funkcije in funkcije varovanja naravnih vrednot ... 43

4.1.2 ORGANIZMI V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ... 43

4.1.2.1 Lesnate rastline ... 44

4.1.2.1.1 Prepoznane lesnate rastline in vzrok njihove omembe ... 44

4.1.2.1.2 Pogostost prepoznanih lesnatih rastlin in podrobnejši pregled najpogostejših ... 46

4.1.2.2 Živali v povezavi z gozdom ... 48

4.1.2.2.1 Prepoznane živali v povezavi z gozdom in vzrok njihove omembe ... 48

4.1.2.2.2 Pogostost prepoznanih živali v povezavi z gozdom in podrobnejši pregled najpogostejših ... 51

4.3 ANALIZA UČNE URE ... 55

4.3.1 PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDOV IZ IZBRANIH ODLOMKOV

TER NJIHOVO POIMENOVANJE ... 55

4.3.2 PREPOZNAVANJE DRUGIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA ... 56

4.3.3 ZDRUŽEVANJE PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V ŠIRŠE KATEGORIJE ... 58

4.3.4 POMEMBNOST POSAMEZNIH PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA ZA UČENCE ... 60

4.3.5 REZULTATI TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ... 60

5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 61

5.1 RAZPRAVA ... 61

5.2 SKLEPI ... 66

6 LITERATURA ... 69

PRILOGE ... 75

PRILOGA 1: PRIPRAVA NA UČNO URO ... 75

PRILOGA 2: POWERPOINT PREZENTACIJA ZA UČNO URO ... 79

PRILOGA 3: IZPOLNITVE TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ... 83

KAZALO GRAFOV

Graf 2: Stopnja pomembnosti posameznih gozdnih storitev pri prebivalcih Evropske unije (Mavsar idr., 2008) ... 20

Graf 3: Delež posameznih prepoznanih skupin funkcij gozda ... 39

Graf 4: Delež posameznih prepoznanih funkcij gozda ... 39

Graf 5: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe lesa ... 40

Graf 6: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe drugih gozdnih dobrin ... 41

Graf 7: Delež posameznega prepoznanega vzroka omembe lesnate rastline ... 44

Graf 8: Delež posamezne prepoznane vrste lesnate rastline ... 46

Graf 9: Delež vzroka omembe bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke ... 46

Graf 10: Delež posameznega vzroka omembe prepoznanih živali ... 49

Graf 11: Delež posameznih prepoznanih skupin živali ... 51

Graf 12: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev ... 52

Graf 13: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev ... 52

Graf 14: Delež vzroka omembe divje svinje, jelena, lisice, zajca, medveda in gozdnega jereba ... 55

Graf 15: Delež skupin učencev, ki so prepoznali posamezno funkcijo gozda ... 58

Graf 16: Povprečna ocena posamezne prepoznane funkcije gozda s strani skupin učencev ... 60

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2: Odstrel divjadi v letu 2013 (Statistični urad RS, b.d.) ... 14

Preglednica 3: Prikaz ekonomsko ovrednotenih ekosistemskih storitev v članku The value of

the world's ecosystem services and natural capital (Costanza idr., 1997) ... 15

Preglednica 4: Primerjava predlogov sprememb Zakona o gozdovih ... 17

Preglednica 5: Splošni cilji predmetov naravoslovja in biologije, ki jih lahko povežemo z vsebino vloge in funkcije gozda ... 21

Preglednica 6: Operativni cilji predmetov naravoslovja in biologije, ki jih lahko povežemo z vsebino vloge in funkcije gozda ... 22

Preglednica 7: Sestavine kulture, s katerimi je Valvasor predstavil način življenja na Kranjskem v drugi knjigi Slave vojvodine Kranjske (Bogataj, 1990) ... 30

Preglednica 8: Izbran odlomek iz Slave vojvodine Kranjske in njegova določena prevladujoča funkcija ... 36

Preglednica 9: Prepoznane in neprepoznane funkcije gozda v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske ... 38

Preglednica 10: Seznam omenjenih vrst lesnatih rastlin v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske ... 44

Preglednica 11: Prikaz prepoznanih skupin živali glede na njihov razred (Pri tem črvi ne predstavljajo taksonomske kategorije) ... 48

Preglednica 12: Delež omemb posameznega prepoznanega predstavnika nevretenčarjev ... 51

Preglednica 13: Delež omemb posameznega prepoznanega predstavnika sesalcev ... 53

Preglednica 14: Delež omemb posameznega prepoznanega predstavnika ptic ... 53

Preglednica 15: Delež omemb posameznega prepoznanega predstavnika plazilcev ... 54

Preglednica 16: Prepoznavanje vlog in funkcij gozda iz izbranih odlomkov ... 55

Preglednica 17: Druge vloge in funkcije gozda, ki jih učenci prepoznavajo ... 56

Preglednica 18: Funkcije gozda, ki jih učenci ne/prepoznavajo ... 57

Preglednica 19: Razdelitve prepoznanih vlog in funkcij gozda v širše kategorije po skupinah ... 58

KAZALO SLIK

Slika 2: Prikaz razdelitve ekosistemskih storitev gozda dokumenta Millennium Ecosystem Assessment (Mavsar idr., 2008) ... 17

Slika 3: Prikaz lege nekaterih divjih dreves in grmov na Kranjskem glede na Slavo vojvodine Kranjske (Zwitter, 2014) ... 33

Slika 4: Primer listka z izbranim odlomkom ... 35

Slika 5: Primer plakata skupine učencev ... 37

1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Smo v obdobju zmanjševanja biodiverzitete in pospešene degradacije naših ekosistemov (Millennium Ecosystem Assessment, 2005c). Če se hočemo temu zoperstaviti, nujno potrebujemo ekološko pismene državljane. Državljane, ki bodo poleg poglobljenega znanja imeli tudi praktične zmožnosti za reševanje okoljskih problemov (Bahor, 2009), in sicer na celosten in vsevključujoč način, ki bo usklajen z ekosistemi, od katerih smo odvisni (Torkar, 2014). Tukaj je naš najmočnejši mehanizem izobraževanje (Cutter Mackenzie in Smith, 2010).

Raziskovalni problem, ki ga v magistrski nalogi raziskujemo, je prepoznavanje vlog in funkcij gozda. Gozdni ekosistemi so v Sloveniji najpogosteje zastopani, saj pokrivajo kar 58 % naše površine (Poljanec, 2012). Zato je pomembno, da imamo o tem ekosistemu veliko znanja, da bomo znali z njim odgovorno in trajnostno upravljati. Prav prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda lahko umestimo med pomembne teme, pri katerih je potrebno aktivno odločanje. Gozd namreč opravlja veliko število vlog in funkcij, ki jih lahko razdelimo v tri skupine: ekološke, socialne in proizvodne. Vendar se lahko nekatere funkcije med seboj omejujejo, ovirajo ali celo izključujejo (Anko, 1995). Pri tem pa so določene potrebe po vlogah gozda lahko izražene neposredno s strani koristnikov, nekatere vloge pa zaradi neosveščene in nezainteresirane javnosti ne prihajajo do izraza (Fonda, 2006). Iz tega lahko vidimo, da je prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda lahko pomemben indikator ekološke pismenosti, še posebej v Sloveniji, ki ima tako velik odstotek gozdov. Omejeno prepoznavanje funkcij in vlog ekosistema lahko vodi k netrajnostnemu odločanju na področju upravljanja z gozdovi.

Tukaj ima pomembno vlogo šola, ki bi morala razvijati znanje, odnos učencev in odgovorno ravnanje do okolja (Cutter Mackenzie in Smith, 2010). Z obravnavanjem vlog in funkcij gozda lahko uresničimo kar nekaj splošnih ciljev učnega načrta za biologijo v osnovni šoli. Predvsem je pomemben cilj, ki govori o ustreznem in odgovornem odnosu do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interesu za njeno aktivno ohranjanje. Vloge in funkcije gozda povezujejo tako operativne učne cilje s področja ekosistema kot s področja vpliva človeka na okolje in naravo.

Ko govorimo o vplivu človeka, se moramo zavedati, da so vloge gozda vedno povezane z družbo in odvisne od njenih potreb in zahtev do gozda (Pirnat in Verlič, 2010).

1.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Cilja magistrskega dela sta:

 Analizirati Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske. Od 15 knjig Slave vojvodine Kranjske izbrane knjige vsebujejo največ naravoslovnih vsebin, ki nam nudijo vpogled na naravo Kranjske in njeno dojemanje v takratnem 17. stoletju.

 Na podlagi izbranih odlomkov iz II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske oblikovati učno uro, ki bo temeljila na sodelovalnem učenju, in preko učne ure ugotoviti poimenovanje, prepoznavanje in pomembnost posameznih vlog in funkcij gozda za učence.

Za dosego zgornjih ciljev smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

2

 Katere vloge in funkcije gozda lahko prepoznamo v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske?

 Katere vloge in funkcije gozda so največkrat zastopane v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske?

 Katere vrste živali in olesenele rastline so v povezavi z gozdom omenjene v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske?

 Katere skupine živali in olesenele rastline so v povezavi z gozdom največkrat zastopane v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske?

 Ali učenci prepoznajo vloge in funkcije gozdov iz odlomkov II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske in kako jih poimenujejo?

 Katere druge vloge in funkcije gozdov, poleg vlog in funkcij iz odlomkov II., III. in IV.

knjige Slave vojvodine Kranjske, učenci še prepoznavajo?

 V katere širše kategorije učenci združijo prepoznane vloge in funkcije gozda in zakaj?

 Kako učenci ocenijo pomembnost posameznih prepoznanih vlog in funkcij gozda?

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 GOZD

Odum (1971) kot ekosistem opredeli vsako enoto, ki vsebuje vse organizme v danem prostoru, ki so v interakciji z neživimi dejavniki okolja, in pri tem vzpostavljajo tok energije, ki vodi k vzpostavitvi trofične strukture, biotske raznovrstnosti in kroženja snovi znotraj sistema. Gre za osnovno funkcionalno enoto v ekologiji, ki vsebuje tako abiotske kot biotske dejavnike, ki so v medsebojni interakciji in omogočajo vzdrževanje življenja, kakršnega imamo na Zemlji (Odum, 1971).

Gozdnatost v Sloveniji je 58 % (Poljanec, 2012), kar pomeni, da je gozd v našem okolju prvobitna življenjska združba. Gre za združbo, katere osnovni graditelj so drevesne vrste, v medsebojni povezanosti z neživim okoljem pa sestavlja gozd kot ekosistem (Papež, Perušek in Kos, 1997). Kot navaja Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 2007) gozd v Sloveniji predstavlja tudi simbol prepoznavnosti in odraz našega odnosa do trajnostnega razvoja.

2.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA

Gozd s svojo prisotnostjo in delovanjem opravlja ogromno različnih vlog in funkcij, ki so nam v vsakodnevnem življenju lahko popolnoma samoumevne. Gozd na primer varuje tla pred procesi erozije in tako ščiti nižje ležeča zemljišča. Z blaženjem močnih vetrov in drugih vremenskih ekstremov ščiti tudi obdelovalne površine in ugodno vpliva na življenjske razmere.

Pomembno vlogo ima tudi pri ohranjanju čiste vode, zmanjševanju podnebnih sprememb in na splošno pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Gozd ima velik pomen tudi pri gospodarskih dejavnostih, povezanih z lesom. V današnjem načinu življenja predstavlja tudi primeren prostor za turizem, sprostitev in rekreacijo (Zafran, 2013).

S pomenom funkcij in vlog gozda se danes intenzivno ukvarja gozdarska stroka. Današnje gospodarjenje z gozdovi namreč temelji na konceptu integracijskega večnamenskega gospodarjenja. To pomeni, da so gozdovi pomembni hkrati za okoljske, socialne in ekonomske funkcije (Bončina, Matijašić, Simončič in Poljanec, 2013).

V Sloveniji se je s sistematiko funkcij gozda prvi začel ukvarjati Anko (Planinšek, 2010). Ta je razdelil pojem funkcije gozda na pojma funkcije in vloge gozda. Tako pod izrazom funkcije gozda obravnava ekološke funkcije gozdnega ekosistema, ki so obstajale že pred navzočnostjo človeka v gozdu in so zato od človeka neodvisne. Vlogo gozda pa opredeljuje kot nekaj, kar človek v danih razmerah pričakuje od gozda. Pri tem poudarja, da so človekova pričakovanja in s tem tudi odnos do gozda v določenem času in prostoru odvisna tako od naravnih kot od kulturnih danosti. Zato so funkcije gozda, ki so neodvisne od človeka, bolj stabilne in predvidljive, medtem ko se vloge gozda zaradi vpliva stopnje razvoja posameznika in družbe, veljavne družbene norme, tradicije, izkušenj… hitreje spreminjajo (Anko, 1995).

Vloge in funkcije gozda so med seboj povezane na različne načine. Lahko so med seboj neodvisne ali celo pospeševalne, lahko pa se medsebojno izključujejo ali omejujejo (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b).

2.1.1.1 DELITEV IN POIMENOVANJA VLOG IN FUNKCIJ GOZDA

Človek je že zelo zgodaj prepoznal posamezne vloge gozda, do njihove kompleksnejše delitve pa je prišlo pozneje. Način delitve in njena podrobnost nam lahko veliko povesta o odnosu dane

4

skupnosti do gozda pa tudi o skupnosti sami – o stvareh, kot so civilizacijska stopnja, tradicija, izkustvo, lastninski odnosi, revščina in obilje (Anko, 1995)…

Vse delitve, ki jih poznamo, temeljijo na treh dejstvih, in sicer da gozd proizvaja, soustvarja okolje in zadovoljuje človekove potrebe, ki se pojavijo s kulturnim razvojem določene skupnosti. Pri tem gozd ne proizvaja le lesa, ampak tudi številne druge dobrine. Dve delitvi od tega odstopata, in sicer delitev vlog na gospodarske, ki neposredno prinašajo denar, in negospodarske, kjer je marsikdaj potreben tudi finančni vložek in delitev na vloge, ki so javno dostopne, in tiste, ki so dostopne samo lastniku (Anko, 1995).

Pri delitvi vlog in funkcij moramo upoštevati tudi njihovo naravo. Nekatere so namreč naravno pogojene in jih zato ni mogoče premikati ali spreminjati njihovega obsega. Takšna je na primer protierozijska vloga. Pri turistični in drugih vlogah pa lahko glede na zahteve javnosti izbiramo njihovo lokacijo in obseg (Anko, 1995).

Vloge in funkcije gozdov niso stalne, saj se nenehno pojavljajo nove potrebe po gozdovih, ki so lahko izražene neposredno s strani koristnikov, ali pa javnost zaradi neozaveščenosti po njih še ne postavlja zahtev (Fonda, 2006).

Tudi Anko (1995) je po zgledu drugih delitev vloge in funkcije gozdov v slovenskem prostoru razdelil v tri večje skupine. Prvo skupino predstavljajo proizvodne vloge in funkcije, kamor štejemo rastlinsko in živalsko snov, ki zadovoljuje človekove potrebe. V drugo skupino, ki jo je poimenoval okoljske oz. ekološke funkcije, je umestil vloge in funkcije gozda, ki so večinoma podrejene zakonom nežive narave in se nanašajo na oblikovanje naravnega in človeškega fizičnega okolja. Zadnjo skupino predstavljajo socialne vloge in funkcije gozda, ki so podrejene družbenim (psihološkim, sociološkim, političnim, ekonomskim …) zakonom (Anko, 1995).

2.1.1.2 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA V SLOVENSKIH PREDPISIH

Današnja slovenska zakonodaja sicer vsebuje samo termin funkcije gozda, vendar upošteva Ankovo sistematiko funkcij in vlog gozda. Zakon o gozdovih (1993) namreč navaja, da je potrebno zagotoviti ekološko, socialno in proizvodno funkcijo gozda. Tudi temeljni strateški dokument, Nacionalni gozdni program, ki določa slovensko politiko trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi, opredeljuje zagotavljanje okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov vlog gozda kot eno od glavnih načel delovanja (ReNGP, 2007). Prav določitev in ovrednotenje vlog in funkcij gozda je namreč najpomembnejši pripomoček, ki omogoča zagotavljanje in izvajanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (Zafran, 2013). V ta namen Zakon o gozdovih (1993) opredeli 17 različnih funkcij gozda (preglednica 1), 22. člen Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) pa jih še natančneje opredeli.

Ker slovenski predpisi vsebujejo samo termin funkcije gozda, bomo v delih magistrskega dela, kjer uporabljamo razdelitev vlog in funkcij po Zakonu o gozdovih (1993), uporabljali termina vloge in funkcije gozdov kot sinonima.

Preglednica 1: Funkcije gozda po Zakonu o gozdovih (1993)

Socialne funkcije Ekološke funkcije Proizvodne funkcije Zaščitna funkcija Funkcija varovanja gozdnih

zemljišč in sestojev (varovalna funkcija)

Lesnoproizvodna funkcija

Higiensko-zdravstvena funkcija

Hidrološka funkcija Funkcija pridobivanja gozdnih dobrin

5

Obrambna funkcija Klimatska funkcija Lovnogospodarska funkcija Rekreacijska funkcija Funkcija ohranjanja biotske

raznovrstnosti Turistična funkcija

Poučna funkcija Funkcija varovanja naravnih

vrednot

Funkcija varovanja kulturne dediščine

Estetska funkcija Raziskovalna funkcija

2.1.1.2.1 FUNKCIJA VAROVANJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ IN SESTOJEV (VAROVALNA FUNKCIJA)

Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev je opredeljena predvsem kot varovanje pred posledicami erozijskih procesov, in sicer kot zagotavljanje odpornosti tal na erozijske pojave, povzročene s strani vetra, vode, snega in mraza. Pod to funkcijo spada tudi preprečevanje snežnih in zemeljskih plazov, podorov in usadov, preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov, premeščanja naplavin in ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

Gozd namreč s svojim koreninskim sistemom in nadzemnimi deli preprečuje in blaži učinke erozije. S krošnjami dreves in drugo vegetacijo zmanjšuje kinetično energijo dežnih kapelj. S prestrezanjem padavin v predelu krošenj zmanjšuje površinski odtok vode in tako slabi njeno erozijsko moč. Koreninski pletež mehansko utrjuje tla in s pomočjo zmanjševanja moči vetra varuje rastišče pred odpihovanjem. Na rastiščih s plitvimi tlemi gozd ščiti zgornjo plast pred spiranjem. Hitrost vpijanja padavinske vode je v gozdu večja, okvirne primerjave vpojnosti so namreč pokazale, da liter vode ponikne v gozdna tla v nekaj sekundah do minutah, v travniška tla od 1 do 10 minutah, v tla pašnika pa v 5 do 100 minutah. Gozd s preprečevanjem nastajanja homogene snežne odeje in mehanskim zaviranjem snežnih gmot predstavlja tudi velik del pri preprečevanju snežnih plazov (Anko, 1995).

Kljub pomembnosti varovalne funkcije gozdov, ki predstavlja najbolj učinkovito in najcenejšo zaščito pred erozijskimi procesi, pa v Sloveniji, za razliko od drugih Alpskih držav, vlaganj v to vlogo in funkcijo gozda praktično ne poznamo (Fidej, 2011). Glede na dejstvi, da je relief v Sloveniji zelo razgiban in da kar tri četrtine površine, kjer je naklon terena večji od 20 odstotkov, pokriva gozd, pri naklonu terena večjem od 35 odstotkov pa kar 90 odstotkov površine, bi bilo to smotrno (ReNGP, 2007).

2.1.1.2.2 HIDROLOŠKA FUNKCIJA

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo v 22. členu hidrološko funkcijo opredeli kot »mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih (2010).«

6

Kot je razvidno iz zgornje opredelitve, igra gozd pri kroženju vode pomembno vlogo predvsem zaradi svoje zadrževalne in filtracijske sposobnosti. Ker je količina padavin v gorskem svetu Slovenije ena največjih v alpskem svetu in ker ima večina naših vodotokov hudourniški značaj, ki bi bil brez prisotnosti gozda zelo močno izražen, je hidrološka vloga v našem okolju zelo pomembna (ReNGP, 2007). Zaradi vpliva gozdov na kakovost vode pa bo ta vloga pridobivala na pomembnosti tudi v prihodnje in bo predstavljala zelo pomemben argument za ohranitev gozdov tudi na globalnem nivoju (Anko,1995).Veliko največjih svetovnih rek namreč začne svojo pot prav v gorskem višavju in več kot polovica planeta se opira na vodne vire teh območij (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b).

2.1.1.2.3 FUNKCIJA OHRANJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo opredeli funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti kot zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistim, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja (2010).

Pomen funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti se povečuje. Procesi na evropskem in svetovnem nivoju jo zelo raziskujejo, pospešujejo in varujejo (Planinšek in Pirnat, 2012). Tudi slovenski Nacionalni gozdni program v skladu z mednarodnimi dogovori in obveznostmi opredeljuje biotsko raznovrstnost kot eno od štirih prednostnih nalog (ReNGP, 2007). Da se pomen funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti povečuje, kaže tudi dejstvo, da se je v območnem načrtu, izdelanim za obdobje 2011–2020, v primerjavi z območnim načrtom, izdelanim za obdobje 2011–2020, najbolj povečala površina, kjer je ta funkcija poudarjena.

Glavni razlog je bila vključitev gozdov v Natura 2000, ki se je zgodila v letu 2004 (Jonozovič, 2010). V območja Natura 2000 je umeščenih 37,16 odstotkov slovenske površine, od tega gozdovi pokrivajo kar 70,7 odstotkov (Natura 2000, b.d.).

Na splošno je razvoj sistema zavarovanih območij glavna strategija za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V zadnjih desetletjih so med taka območja uvrstili velike površine gozdov. Ker pa gozd nudi ogromno za človeka pomembnih funkcij in vlog in med zavarovana območja ne moremo umestiti dovolj gozdov, ki bi jih potrebovali za ohranjevanje celotnega spektra biotske raznovrstnosti, predstavlja pravilno upravljanje z gozdovi tudi zelo pomembno strategijo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b).

Biotska raznovrstnost predstavlja kompleksen koncept, ki ga nekateri predstavljajo kot eno od funkcij gozda oz. eno od ekosistemskih storitev, ki so opisane v poglavju 2.1.2, drugi pa biotsko raznovrstnost enačijo z ekosistemskimi storitvami. Biodiverziteta ima namreč pomembno vlogo pri reguliranju ekosistemskih procesov, po drugi strani pa lahko tudi sama nastopa kot funkcija ekosistema oz. kot ekosistemska storitev in dobrina.

Obstaja veliko definicij in še več načinov merjenja biodiverzitete (Mace, Norris in Fitter, 2012).

Biodiverziteto lahko najbolj enostavno opišemo kot raznolikost življenja na Zemlji (Millennium Ecosystem Assessment, 2005a). Veliko ljudem predstavlja osnovno enoto biodiverzitete vrsta. Od tod število vrst kot način njenega določanja (Mace idr., 2012). To imenujemo vrstna pestrost. Številu vrst na posameznem območju pa lahko dodamo tudi podatek o odstotku posameznih vrst v združbi oz. podatek o dominanci. Kljub temu da vrstno pestrost in biodiverziteto v pogovornem jeziku pogosto enačimo, pa je med njima velika razlika (Tome, 2006). Prikaže jo že ena najpogosteje uporabljenih definicij biotske raznovrstnosti, ki ima tudi politični status (Mace idr., 2012). Bila je namreč oblikovana leta 1992 v Rio de Janeiru, kjer je potekala konferenca o okolju in razvoju. Je del Konvencije o biotski raznovrstnosti, katere namen je ohranitev biotske raznovrstnosti, zagotoviti trajnostno rabo njenih sestavin in pravično ter enakovredno deliti koristi in znanja, ki izhajajo iz rabe genskih virov (Planinšek 2010). Biotsko raznovrstnost Konvencija o biotski raznovrstnosti definira kot raznolikost živih

7

organizmov iz vseh virov, ki med drugim vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so. To vključuje raznovrstnost znotraj vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Ta definicija opozarja na številne razsežnosti biotske raznovrstnosti. Definicija prepoznava, da so za vsak živi organizem značilne taksonomske, ekološke in genetske raznolikosti in da je način, kako se te dimenzije skozi čas in prostor spreminjajo, ključni element biotske raznovrstnosti (Millennium Ecosystem Assessment, 2005a). Biodiverziteto tako predstavlja pestrost v najširšem pomenu besede. Pri tem lahko tri glavne omenjene ravni pestrosti razširimo na raven genoma, osebkov in razlik v njihovih življenjskih strategijah, vrst, ekosistemov in biomov. Nekateri avtorji med ekosistemsko in biomsko raven umeščajo tudi krajinsko raznovrstnost (Tome, 2006). V slovenščini bi zato bilo primernejše uporabljati izraz biotska raznolikost, saj pojem biotska raznovrstnost poudarja predvsem raznolikost na ravni vrst (Papež, Perušek in Kos, 1997). Vpogled v odnos med spremembami v biodiverziteti in spremembami v delovanju ekosistemov tako lahko nudijo le večdimenzionalne ocene biotske raznovrstnosti (Millennium Ecosystem Assessment, 2005a).

Ob povečevanju pomena funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti se nam lahko postavi vprašanje, zakaj jo je sploh potrebno ohranjati. Razlogov za to je veliko. Prvi razlog je etični in izpostavlja, da je dolžnost človeka, da varuje vse vrste na Zemlji. Kot drugi razlog lahko izpostavimo estetsko vrednost. Pomemben je tudi ekonomski razlog, namreč ne vemo, katere vrste bodo v prihodnje lahko koristne in zato je najbolje, da jih ohranimo največ. Četrti razlog pa je samoohranitveni (Papež idr., 1997). Namreč med ljudmi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi obstajajo interakcije. To pomeni, da dejanja človeka vplivajo tako posredno kot neposredno na spremembe v biotski raznovrstnosti, ekosistemih in dobrinah, ki jih ekosistemi nudijo. Prav tako lahko biotska raznovrstnost neposredno in posredno prispeva k mnogim komponentam človeške blaginje, vključno z vplivom na varnost, osnovne dobrine za dobro življenje, zdravje, dobre družbene odnose, svobodo izbiranja in ukrepanja.

Spremembe v pomembnih komponentah biodiverzitete zaradi človeškega delovanja so v zadnjih letih hitrejše kot kadarkoli v zgodovini človeštva. Projekcije kažejo, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti. Dandanes se velikost in distribucija populacij večine vrst zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi genetska raznolikost v svetu. Med najpomembnejše neposredne dejavnike za izgubo biotske raznovrstnosti štejemo spremembe habitatov, kot so spremembe rabe zemljišč, podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste, prekomerno izkoriščanje in onesnaževanje. Na primer nedavne klimatske spremembe povzročajo spremembe v porazdelitvi vrste, velikosti populacij, času razmnoževanja ali migracije in povečanju pogostosti škodljivcev ali izbruhov bolezni. Do konca stoletja bodo lahko podnebne spremembe in njihove posledice prevladujoči neposredni dejavnik izgube biotske raznovrstnosti in sprememb v ekosistemskih storitvah na svetovni ravni (Millennium Ecosystem Assessment, 2005a).

Gozdovi nosijo pomemben del kopenske biotske raznovrstnosti. Na primer tropski gozdovi, ki pokrivajo manj kot 10 % površine Zemlje, vsebujejo med 50 in 90 % vseh kopenskih vrst na Zemlji. Ostali gozdovi sicer ne vsebujejo toliko različnih vrst, vendar so relativno bolj vrstno bogati v primerjavi z njihovim okoljem. Zmanjševanje gozdov tako ogroža biotsko raznovrstnost na vseh ravneh. International Universities Networking Conference ocenjuje, da je zaradi zmanjševanja gozdnih ekosistemov ogroženih 12,5 % svetovnih rastlinskih vrst, 44 % vrst ptic, 57 % vrst dvoživk, 87 % vrst plazilcev in 75 % vrst sesalcev. Trenutno grozi izumrtje več kot 9 % vseh drevesnih vrst (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b). Tudi lokalno in funkcionalno izumrtje ali zmanjšanje populacije do točke, da vrsta ne more več prispevati k delovanju ekosistema, ima lahko dramatične učinke na vloge in funkcije ekosistemov. Kljub temu je takšna izguba vrst po navadi deležna manjše pozornosti v primerjavi z globalnim izumiranjem. Zavedati se moramo, da se izguba ekosistemskih vlog in funkcij pojavi že pred globalnim izumrtjem. Tudi če imajo določene izgube biotske raznovrstnosti samo kratkoročne

8

učinke na delovanje ekosistema, lahko take izgube zmanjšajo stabilnost ekosistemov. Čeprav je stabilnost ekosistema v veliki meri odvisna od značilnosti prevladujočih vrst (od njihove življenjske dobe, stopnje rasti, strategije regeneracije …), manj zastopane vrste prav tako prispevajo k dolgoročnemu ohranjevanju delovanja ekosistema (Millennium Ecosystem Assessment, 2005a).

Težko je natančno povedati, v kakšni meri se izguba gozdnega habitata kaže na ravni izumrtja populacij in vrst, ker je naše znanje o gozdni biodiverziteti tako nepopolno. Kljub temu pa je jasno, da ima krčenje gozdov izjemno negativne vplive na biotsko raznovrstnost. Še posebej ima velik vpliv na območjih vročih točk biodiverzitete (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b).

Velika biotska raznovrstnost Slovenije v primerjavi z večino evropskih držav predstavlja našo veliko vrednoto in naravno bogastvo (ReNGP, 2007). Da imajo slovenski gozdovi veliko biotsko raznovrstnost, so zaslužni številni dejavniki, in sicer tektonski razvoj Slovenije, naše raznolike litološke, reliefne, podnebne razmere danes in v preteklosti ter edafske razmere (Mršić, 1997).

Pri nas je raznolikost vrst, ekosistemov in biotopov v primerjavi z drugimi prostori relativno malo ogrožena. Vendar se moramo zavedati, da je naše ozemlje majhno, naša raznolikost pa velika in zato lahko en napačen korak pri upravljanju z gozdovi privede do velikih posledic (Papež idr., 1997). Slovenija bi lahko v prihodnje predstavljala območje, kjer bi preučevali naravne sisteme in dobljene izsledke uporabljali pri obnavljanju biotsko uničenih območij Evrope (Mršić, 1997).

2.1.1.2.4 KLIMATSKA FUNKCIJA

Klima je skupek vseh podnebnih dejavnikov (Papež idr., 1997). Nanjo lahko vpliva tudi gozd, in sicer v globalnem makroklimatskem (100–10000 km), mezoklimatskem (1–100 km), topoklimatskem (100–1000 m) in mikroklimatskem (0,1–100 m) merilu (Anko, 1995). Glede na naše značilno zmerno podnebje z zmerno mrzlimi zimami in zmerno toplimi poletji (Papež idr., 1997) je klimatska vloga v Sloveniji izražena predvsem lokalno. Vplivi gozda na klimo izhajajo iz prostorske prisotnosti in porazdelitve gozda ter njegove tesne povezanosti z vodnim ciklom (Anko, 1995).

Gozd zmanjšuje hitrost in spreminja smeri vetrov (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Hitrost vetra v sestoju je tako 10–20 % manjša kot na prostem. Pomembno vlogo pri zmanjševanju hitrosti vetra ima tudi hripavost strehe krošenj.

Gozd lahko deluje tudi kot pregrada, in sicer hladni zrak, ki se premika, lahko naleti na gozdno bariero, se tam razkroji in ogreje (Anko, 1995).

Gozd vpliva tudi na vlažnost zraka in temperaturo (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Zračna vlaga je v sestoju višja za 5–10 %, temperatura pa je praviloma bolj konstantna tako na dnevni kot letni ravni. Tukaj igrata pomembno vlogo višina in gostota sestoja. (Anko, 1995).

Gozd s procesi, ki v njem potekajo, vpliva tudi na razmerje med plini v ozračju (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Globalno je posebej pomembna vloga gozda v ogljikovem ciklu in posledično njegov pomen pri uravnavanju podnebnih sprememb. Na to vlogo vplivata dve pomembni značilnosti, in sicer da imajo gozdovi akumuliran velik del ogljika, ki ga vsebujejo zemeljski ekosistemi, in da gozdovi omogočajo dolgoročno skladiščenje ogljika. Analize ocenjujejo, da biomasa gozdnih ekosistemov na svetu vsebuje 335–365 bilijonov ton ogljika (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b). Od tega gozdovi na slovenskem vsebujejo okoli 110 milijonov ton ogljika (ReNGP, 2007).

9

Da bodo gozdovi služili kot ponor ali vir ogljika določajo štirje procesi, in sicer neto primarna proizvodnja, dekompozicija, naravne ali človeške motnje, kot je na primer požar, in transport ogljika v lito- in hidrosfero. Neto primarna proizvodnja je ocenjena na 60 bilijonov ton ogljika na leto. Nanjo vpliva veliko dejavnikov, kot so raba tal, krčenje gozdov, upravljanje z gozdovi, podnebne razlike … Poškodovani ali regenerirani gozdovi po navadi izgubijo ogljik tako iz zemlje kot ostankov vegetacije, medtem ko so zreli gozdovi zmožni obdržati nevtralno ogljikovo ravnotežje. Stopnja skladiščenja ogljika je odvisna od starosti, kakovosti lokacije, vrstne sestave, gospodarjenja z gozdovi (Millennium Ecosystem Assessment, 2005b)…

Slika 1: Globalni ogljikov cikel (Lipušček in Tišler, 2003)

Ljudje z uporabo fosilnih goriv in s kurjenjem lesa v gospodinjstvih in industriji sproščamo vedno več imobiliziranega ogljika v atmosfero. S tem se povečuje njegova prisotnost v okolju, namreč vedno bolj degradirana biosfera, predvsem zaradi uničevanja gozdov z namenom pridobivanja novega prostora, ne zmore porabiti vsega ogljikovega dioksida za bioprodukcijo.

Tako se učinek tople grede in posledično globalno segrevanje ozračja veča. Danes je povprečna koncentracija ogljikovega dioksida, ki je eden najpomembnejših toplogrednih plinov, občutno večja kot pred leti (Tome, 2006). Ker je poleg karbonatnega cikla drugi mehanizem za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz atmosfere fotosinteza, gozd predstavlja ustrezen ponor ogljikovega dioksida. Pri tem je treba opozoriti, da je njegova vezava v biomaso mogoča le do določene meje, ko se ponor izenači s ponovnimi emisijami, ki nastanejo zaradi razkroja biomase. Včasih razkroj deluje na globalno segrevanje še bolj uničujoče, namreč takrat v atmosfero emitirajo tudi drugi toplogredni plini, predvsem metan. Zato je smotrno, da les vgradimo v trajne lesne izdelke in tako preprečimo ponovno izhajanje ogljikovega dioksida in drugih plinov v atmosfero (Lipušček in Tišler, 2003). Koncentracija ogljikovega dioksida se v ekosistemih gozda spreminja tudi glede na letni čas in mikrolokacijo. Zaradi dekompozitorjev je največja poleti pri tleh, medtem ko je v krošnjah enkrat manjša. Tako imata lahko dve rastlini v istem gozdu zelo različne življenjske razmere (Tome, 2006).

2.1.1.2.5 ZAŠČITNA FUNKCIJA

Zaščitna funkcija je zelo podobna varovalni funkciji, namreč tudi tukaj gre za varovanje pred padanjem kamenja in peska, pred snežnimi zameti, zdrsi zemljišč in bočnimi vetrovi (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Vseeno gre tukaj za zaščito naselij in prometne, energijske in komunalne infrastrukture (Anko, 1995), torej za socialno vlogo, katere namen je zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Zaščitna funkcija je

10

poudarjena predvsem pri gozdovih, ki jih najdemo na strmih pobočjih nad in pod cesto ali železnico (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

2.1.1.2.6 HIGIENSKO-ZDRAVSTVENA FUNKCIJA

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) v 22. členu opredeli higiensko-zdravstveno funkcijo kot »izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom.«

Gozd torej deluje kot filter onesnaženega zraka (ReNGP, 2007) in zadovoljuje različne človekove potrebe, kot so potrebe po zmanjševanju različnih imisij (hrupa, aerosolov, prahu, žarčenja, plinov …), potrebe po čistem, vlažnem, hladnejšem ozračju gozdne notranjosti, potrebe po miru, zasebnosti ... S tem gozd pomaga doseči večje telesno, duševno in socialno blagostanje posameznika. Pri tem je učinkovitost gozda odvisna od različnih dejavnikov, na primer kako močan bo učinek gozda pri zmanjšanju hrupa, zavisi od gostote sestoja, gostote in višine grmovnega sloja, olistanja grmovnega sloja in debeline listopadnega opada (Anko, 1995).

2.1.1.2.7 OBRAMBNA FUNKCIJA

Že od turških časov dalje so ljudje na našem ozemlju vedeli, da lahko gozd v vojni nevarnosti predstavlja primerno skrivališče. Z obrambnega vidika lahko gozd predstavlja tako kamuflažni kot neprehodni element. Ponuja tudi vir energije in hrane, skladišče, odlagališče (Anko, 1995)… Danes obrambna funkcija predstavlja varovanje zemljišč in objektov, ki so pomembni za obrambo, javno varnost in zunanje zadeve Republike Slovenije. Funkcija je najbolj izrazita pri gozdovih, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policajev in vojakov, pri gozdovih, ki so v bližini državne meje, policijskih in vojaških objektov, črpališč pitne vode, državnih rezerv (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010) … Pirnat (2013) v povzetku ekspertize iz leta 2007 predlaga opuščanje te funkcije iz slovenskih predpisov z utemeljitvijo, da se gospodarjenje s takimi gozdovi v ničemer ne razlikuje. Navaja, da je kvečjemu potrebno nameniti posebno pozornost požarni ogroženosti teh gozdov (Pirnat, 2013).

2.1.1.2.8 REKREACIJSKA FUNKCIJA:

Rekreacija predstavlja dejavnost, s katero se človek telesno in duševno okrepi ter sprosti (Veselič in Pisek, 2010). Gozd nam je pri njej lahko okvir, vsebina ali oboje (Anko, 1995).

Danes velja rekreacijska vloga za eno najpomembnejših neproizvodnih vlog gozda, namreč biti fizično aktiven predstavlja pomemben vidik zdravega načina življenja (Odar, 2014).

Med najpogostejšimi in najpriljubljenejšimi rekreacijskimi aktivnostmi sta hoja in pohodništvo, gozd pa nam omogoča tudi jahanje, gorsko kolesarjenje, kampiranje, paintball, različne oriantacije (Marzano in Dandy, 2012) … Med rekreacijske aktivnosti štejemo tudi nabiranje gozdnih plodov za lastne potrebe (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

Anko (1995) razdeli dejavnike za rekreacijsko vlogo v štiri sklope. Prvi sklop predstavljajo biofizični dejavniki, ki so dani po naravi. Gre za velikost območja, ki je primerno za rekreacijo, bližino in velikost območja, od koder prihajajo rekreativci, tipe ekosistemov v prostoru, relief, letni čas, vreme, rastlinstvo in živalstvo, naravno prvobitnost rekreacijskega območja in človekovo stanje (spol, starost, zdravje…). Drugi sklop predstavljajo dejavniki, ki jih vzdržuje in pripravi človek. Poimenoval jih je tehnični sklop dejavnikov. Sem spadajo zmogljivost opremljenega območja, razvitost in stanje prometne infrastrukture, oprema in vzdrževanost območja ter opremljenost posameznika. Tretji sklop predstavljajo kulturni dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivi prosti čas, izobrazba, razpoložljivi denar, mobilnost, oblika druženja,

11

prestižnost dejavnosti … Ti zavirajo ali pospešujejo določeno rekreacijsko dejavnost. V zadnji sklop pa spadajo občutki in doživetja ter vedenjski vzorci. Ta sklop je poimenoval doživljajsko- vedenjski dejavniki in so merilo kakovosti rekreacijskega doživetja in izvor tako pozitivnih kot negativnih vedenjskih vzorcev.

Ko govorimo o rekreacijski vlogi, se je potrebno zavedati, da je ta vloga nezdružljiva predvsem s funkcijo biotske raznovrstnosti in ohranjanjem virov zdrave pitne vode – hidrološko funkcijo (Veselič in Pisek, 2010). Rekreacijske dejavnosti namreč lahko povzročijo različne spremembe v gozdnih ekosistemih, kot so zbijanje in erozija tal, fragmentacija habitatov, sprememba vegetacije (Marzano in Dandy, 2012) … Ljudje pri rekreaciji s svojo navzočnostjo vznemirjajo živali v gozdu. Zaradi umika morajo živali porabiti pomembno energijo, kar pušča največje posledice predvsem pozimi in v času poleganja mladičev. Živali nato izgubljeno energijo nadomeščajo z intenzivnejšim hranjenjem, kar pri vrstah, ki so na vrhu prehranjevalne verige, pusti posledice tudi v ekosistemu. Motnje v ekosistemih gozda lahko povzroči tudi prekomerno nabiranje gozdnih plodov in rastlin (Veselič in Pisek, 2010).

Rekreacijska vloga gozda je v Sloveniji omogočena, ker Zakon o gozdovih (1993) lastnikom gozda zadaja, da morajo dopustiti prosto hojo oseb po gozdu, razen v primeru pridobitne rekreativne ali turistične dejavnosti. Omogočati morajo tudi rekreativno nabiranje gozdnih plodov, gob, zelnatih rastlin in prosto živečih živali, vendar v skladu s predpisi (Zakon o gozdovih, 1993). Prost dostop predstavlja pomembno dobrino, vendar zahteva tudi ustrezno odgovornost obiskovalcev gozda, ki se morajo zavedati, da s svojim neprimernim ravnanjem lahko povzročajo škodo tako gozdu samemu kot posredno tudi lastniku gozda (Veselič in Pisek, 2010).

2.1.1.2.9 TURISTIČNA FUNKCIJA

Turizem lahko opredelimo kot pojav, da kdo potuje oziroma začasno zaradi oddiha in razvedrila spremeni kraj bivanja (Veselič in Pisek, 2010). Za razliko od rekreacijske vloge, kjer gre predvsem za zadovoljevanje rekreacijskih potreb domačega prebivalstva, gre pri turistični funkciji za ekonomsko usmerjeno dejavnost, ki je usmerjena predvsem v tuje goste, katerim je določen gozd nepoznan. Tudi tukaj je lahko gozd zgolj kot okvir ali pa vsebina turistične ponudbe. Tak primer je opazovanje živalskega sveta, predvsem ptičev. Gozd kot vsebina je zanimiv predvsem za ljudi, ki prihajajo iz okolij, kjer je gozda malo. V Sloveniji je zaradi gozdnatosti, razporeda, ohranjenosti in vitalnosti gozda razvijanje te vloge zelo primerno (Anko, 1995). Kar 60 odstotkov tujih turistov naj bi Slovenijo obiskalo prav zaradi ohranjene narave. Gozd predstavlja pomembno okolje mnogih turističnih središč in točk. Tukaj lahko vključimo tudi kmečki turizem, kjer turistična dejavnost predstavlja eno najpomembnejših dopolnilnih dejavnosti kmetov (ReNGP, 2007).

Vpliv turistične vloge na gozdne ekosisteme je podoben vplivu rekreacijske vloge. Namreč turisti se okrog turističnih središč in točk rekreirajo na podobne načine kot lokalni prebivalci.

Zaradi istih razlogov kot rekreacijska vloga je zato tudi turistična nerazdružljiva predvsem s funkcijo biotske raznovrstnosti in ohranjanjem virov zdrave pitne vode – hidrološko funkcijo (Veselič in Pisek, 2010).

2.1.1.2.10 POUČNA FUNKCIJA

Poučna funkcija temelji na tem, da gozd najbolje in najlažje spoznamo v njem samem (Anko, 1995). Poučna funkcija predstavlja poučevanje o gozdu in gospodarjenju z njim. Pri tej posredujemo znanje tako laični kot strokovni javnosti (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Gozd nam služi kot prostorski okvir in kot vsebina.

Ne posredujemo samo znanja o gozdnih ekosistemih, ampak gre tudi za okoljsko ozaveščenost in posredovanje spoznanja vrednot, ki jih v naši kulturi predstavlja gozd (Anko, 1995). Pri tem

12

funkciji imajo posebno mesto gozdne in naravoslovne poti ter muzeji na prostem (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

Anko v svojem članku Mesto in vloga gozda v našem izobraževanju (1992) izrazi željo, da bi bilo poučevanje o gozdu usmerjeno predvsem k oblikovanju kulture gozda. Pri tem bi morali izhajati iz treh predpostavk. Prva predpostavka opozarja na to, da moramo gozd predstavljati starostni, izobrazbeni in izkustveni stopnji primerno. V drugi opozori, da je biološki vidik gozda nujna osnova, vendar moramo zaradi njegove mnogoplastnosti upoštevati tudi družboslovno dopolnilo. Tretja predpostavka predlaga, da bi se delež družboslovne komponente večal z naraščajočo starostno, izobrazbeno in izkustveno stopnjo (Anko, 1992).

2.1.1.2.11 RAZISKOVALNA FUNKCIJA

Gozd predstavlja tudi prostor raziskav. Te so praviloma dolgoročne in gozd takrat ne prenese nobenih drugih motenj (Anko, 1995). Raziskovalna funkcija gozdov torej predstavlja načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih in gospodarjenju z njimi (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

2.1.1.2.12 FUNKCIJA VAROVANJA NARAVNIH VREDNOT

Naravne vrednote predstavljajo vso naravno dediščino na določenem območju (Agencija Republike Slovenije za okolje, b.d.). Pri tem lahko gozd predstavlja naravno dediščino kot celota ali pa so naravna dediščina določeni deli gozda, na primer posamezne živalske in rastlinske vrste ter njihovi habitati (Anko, 1995). Pod vlogo varovanja naravnih vrednot torej štejemo varovanje teh redkih, dragocenih, znamenitih pa tudi drugih vrednih naravnih pojavov (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

2.1.1.2.13 FUNKCIJA VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE

Kulturno dediščino predstavljajo dokazi in viri človeške kulture in zgodovine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, b.d.). V Sloveniji v gozdu najdemo več kot 3700 enot kulturne dediščine. Nekatere od teh enot gozd celo sooblikuje. Varstvo in ohranjanje teh območij je naloga širše skupnosti (ReNGP, 2007). Pri tem velja, da čim večji bo krog ozaveščenih koristnikov dediščine, tem varnejša bo (Anko, 1995).

Vloga varovanja kulturne dediščine je najbolj izpostavljena pri gozdovih in njihovih delih, ki imajo status kulturne dediščine ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici. Velik pomen ima tudi pri gajih in ostalih ostankih tradicionalnih oblik gospodarjenja (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

Tako vlogo varovanja kulturne kot naravne dediščine ogrožajo vsi dejavniki, ki ogrožajo naravo gozda in njegovo trajnost. Pri tem je potrebno poudariti, da lahko tudi gozd s svojim delovanjem (na primer z zaraščanjem) negativno vpliva na kulturno in naravno dediščino (Anko, 1995).

Obe vlogi na območju Slovenije predstavljata veliko možnosti za razvoj turizma (ReNGP, 2007).

2.1.1.2.14 ESTETSKA FUNKCIJA

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) opredeli estetsko funkcijo kot »omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini.«

Gozd namreč pri večini ljudi s svojo podobo vzbudi estetske občutke (Košir in Krč, 1994).

Ljudi nagovarja ne glede na to ali je gozd njihov ali ne, in ne glede na to, koliko razumejo njegovo delovanje. Estetske občutke lahko vzbujata tako pestrost kot monotonija gozda (Anko, 1995). Na drugi strani pa gozd, ki je kakorkoli poškodovan in uničen, pri večini ljudi povzroča občutke žalosti in nezadovoljstva (Košir in Krč, 1994).

13

Pri estetski vlogi je pomembna tako velika površina gozda in njegova prostranstva, posamezna drevesa ali grmi, pa tudi njegovi najmanjši deli, kot je na primer posamezen cvet (Anko, 1995).

Estetsko funkcijo lahko zaznavamo z vsemi čutili. V večini primerov gre za vidne zaznave, ki po navadi predstavljajo tudi prvi stik z gozdom. Seveda pa zaznavamo lepoto gozda tudi s sluhom (šumenje krošenj, ptičje petje, pokanje vejic …), vonjem (cvetoče drevje, cvetje …), tipom (površina drevesne skorje, listov …) in včasih tudi z okusom (poskušanje določenih rastlin in njihovih plodov). Estetska funkcija ima tudi pomemben vpliv na zdravje obiskovalcev gozda, kar lahko sklepamo že iz rezultatov ankete, ki je bila leta 2009 izvedena na slovenskem območju. V tej raziskavi je kar 55 % anketiranih oseb navedlo, da zvoki gozda delujejo pomirjujoče (Mlakar Močilnik in Pirnat, 2010).

2.1.1.2.15 LESNOPROIZVODNA FUNKCIJA

Lesnoproizvodna funkcija je ena od treh proizvodnih funkcij gozda. V preteklosti je veljala za najpomembnejšo in najprepoznavnejšo funkcijo gozda. Predstavlja proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo lahko izkoriščamo v gospodarske namene (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Ker je ta funkcija vezana na določeno rastišče, zahteva tudi primerna prometna sredstva in prometno infrastrukturo (Anko, 1995).

Uporaba lesa se glede na določeno družbo v prostoru in času razlikuje. Človek lahko les uporablja za kurjavo, gradbeni in ladjedelniški material, kot vir energije, surovino (Anko, 1995). V Sloveniji je danes les naša najpomembnejša obnovljiva surovina, ki pa že od nekdaj prispeva k razvoju našega gospodarstva. Uporabljamo ga kot vir energije (v obliki drv, lesnih sekancev in palet), s katerim ogrevamo več kot 30 odstotkov stanovanj. Še vedno pa ga premalo izkoriščamo kot surovino za stavbno pohištvo, talne in stenske obloge in različne druge izdelke (ReNGP, 2007).

Če želimo lesnoproizvodno funkcijo ohraniti, je potrebno ohranjanje sposobnosti gozdnih ekosistemov, da lahko proizvajajo ustrezno lesno maso (Anko, 1995). Uporabljati moramo takšne ukrepe, ki zagotavljajo naravne sestave življenjskih združb in njihovo biotsko raznovrstnost. Pretiranega izsekavanja gozdov na našem območju ni, namreč zaradi prevelikih stroškov gospodarjenja pri nas posekamo le 60 odstotkov lesa, ki bi ga lahko posekali glede na načrte (ReNGP, 2007). Vseeno pa je pri lesnoproizvodni vlogi potrebno paziti na to, da se po odvzeti lesni masi sprožijo različni degradacijski procesi, ki so lahko ob ustreznem ravnanju zanemarljivi, v nasprotnem primeru pa lahko pomenijo tudi uničenje gozda (Košir in Krč, 1994).

2.1.1.2.16 FUNKCIJA PRIDOBIVANJA DRUGIH GOZDNIH DOBRIN

Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin predstavlja nabiranje nelesnih materialnih dobrin v gospodarske namene. Pod to funkcijo ne štejemo ljubiteljskega nabiralništva in lova divjadi (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010).

Nelesne gozdne proizvode lahko ločimo v več različnih skupin. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (2007) jih združi na drevesne dele (lubje, smola, vejevje, zelenje, drevesni sok, cvetovi in plodovi), proizvode na gozdnih tleh (plodovi, industrijske rastline), sestavine tal (rudnine in kamenje), živalski svet (drobne živali) in glive.

Med gozdne dobrine torej štejemo tudi gobe, katerih količina odkupljenih se postopoma zmanjšuje. Med letoma 1994 in 2012 se je količina odkupljenih gob zmanjšala iz 1 310 127 na 14 101 kilogramov. Pri tem se je potrebno zavedati, da evidenca odkupa ne izraža dejanskega stanja glede prometa z gobami (Gozdarski inštitut Slovenije, 2013).

Sem štejemo tudi čebelarstvo, ki je tradicionalno pomembno za Slovenijo. Zaradi raznolikega podnebja lahko pridelamo veliko različnih sortnih medov, kar je gospodarsko zelo zanimivo.

14

Gozdno medenje predstavlja 60–80 odstotkov čebelje paše. Kljub temu da pridelamo 2000–

2500 ton medu letno, komaj pokrijemo zadovoljevanje lastnih potreb (ReNGP, 2007).

Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin predstavlja najstarejšo funkcijo, ki jo je človek priznal gozdu. Tudi pri tej funkciji lahko prepoznamo spremembo v času in družbi. Danes je pepelikarstvo, smolarjenje, nabiranje kresilne gobe, pridobivanje eteričnih olj ipd. skoraj izumrlo (Anko, 1995).

2.1.1.2.17 LOVNOGOSPODARSKA FUNKCIJA

Lovnogospodarska funkcija govori o trajnostnem gospodarjenju z divjadjo (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, 2010). Sem spadajo ukrepi tako glede populacij divjadi (njihovo načrtovanje, ohranjanje, spremljanje stanja …) kot ukrepi v njihovem življenjskem okolju. Namreč temeljna funkcija se je iz pravice do lova preko stoletij razširila do miselnosti, da je divjad del okolja, v katerem je potrebno ohranjati biotsko raznovrstnosti in z njim trajnostno ravnati.

V Sloveniji divjad predstavljajo vrste prostoživečih ptic in sesalcev, ki jih ljudje lovijo in jih določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (ReNGP, 2007). Sem spadajo tudi polhi, ki jih Anko (1995) v svoji skripti Funkcije in vloge gozda sicer opisuje pod takrat še nabiralniško vlogo gozda. Danes ima lov na polhe, ki so bili nekoč pomemben vir maščob in beljakovin v prehrani, predvsem rekreativno vlogo (Anko, 1995). Z rekreativnim lovstvom, popestritvijo jedilnika, opazovanjem in fotografiranjem divjadi lovnogospodarska funkcija močno prispeva tudi k razvoju turizma na podeželju. Lov je danes pomemben tudi zaradi športnorekreacijske, raziskovalne in izobraževalne funkcije (ReNGP, 2007). Danes imamo v Sloveniji registriranih okrog 420 lovskih družin, v katerih prostovoljno sodeluje kar en odstotek naših državljanov.

Slovenska lovišča veljajo za razmerno bogata, pri tem pa odstrel pomembnih vrst divjadi narašča že veliko let.

Preglednica 2: Odstrel divjadi v letu 2013 (Statistični urad RS, b.d.) Vrsta ustreljene divjadi Število ustreljene divjadi

Jelenjad 4971

Srnjad 31144

Gams 2043

Medved 50

Divji prašiči 8607

Zajec 2516

Lisica 9240

Kuna 1255

Pižmovka 44

Druga dlakasta divjad 1529

Poljska jerebica 1507

Fazan 17123

Mlakarice 3593

15

2.1.2 EKOSISTEMSKE STORITVE

V tuji literaturi se v zadnjih letih pospešeno uveljavlja tudi pojem ekosistemskih storitev.

Beseda storitev izhaja iz ekonomije in predstavlja ekvivalent naravnemu kapitalu (Chee, 2004).

Gre za relativno nov pojem, ki je bil prvič uporabljen v poznih šestdesetih (Millennium Ecosystem Assessment, 2003). Pogosto so citirane tri definicije ekosistemskih storitev. Prva definicija ekosistemske storitve opredeljuje kot koristi za ljudi, ki izhajajo posredno ali neposredno iz ekosistemskih funkcij, druga jih opredeli kot pogoje in postopke, s katerimi naravni ekosistemi in vrste, ki jih sestavljajo, vzdržujejo in izpolnjujejo človeško življenje, tretja pa jih opredeli kot koristi ekosistemov (Fisher, Turner in Morling, 2008).

2.1.2.1 EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV

Eksponentno narašča tudi število člankov na temo ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev. Namreč kljub temu da ekosistemi (med njimi tudi gozdni) ponujajo ogromno različnih storitev, te niso upoštevane pri političnih in ekonomskih odločitvah, saj njihova vrednost na trgu ni določena oz. jo je težko določiti in izmeriti (Ninan in Inoue, 2013). Mnenja raziskovalcev glede vrednotenja ekosistemskih storitev se razlikujejo. Ekolog Robert Scholes na primer pravi, da je celotna vrednost biodiverzitete neskončna in da je zato diskusija o tem, kakšna je celotna vrednost narave, dejansko brezpredmetna, ker brez nje ne moremo obstajati (Salles, 2011). Drugi menijo, da je res, da brez nje ne moremo obstajati, vendar moramo prav zato poskusiti vse, da lahko zaustavimo njeno degradacijo. Na tem področju se odpira možnost, da preko ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev predstavimo politiki in javnosti, kako velika je za človeka škodljivost pretiranega izkoriščanja naravnih dobrin in kako koristne so aktivnosti ohranjanja (Ruzzier, Žujo, Marinšek in Sosiš, 2010). Costanza in sodelavci (1997) so ocenili ekonomsko vrednost 17 ekosistemskih storitev, ki so prikazane v preglednici 3, za celotno biosfero na 16000–54000 milijard USD letno. Od tega približno 4706 milijard USD letno prispevajo ekosistemske storitve gozdov (Costanza idr., 1997).

Preglednica 3: Prikaz ekonomsko ovrednotenih ekosistemskih storitev v članku The value of the world's ecosystem services and natural capital (Costanza idr., 1997)

Ekonomsko ovrednotene ekosistemske storitve

Uravnavanje plinov Kroženje hranil

Uravnavanje podnebja Odstranitev in detoksifikacija odvečnih hranil

Uravnavanje motenj zaradi različnih

okoljskih nihanj Opraševanje

Uravnavanje vode Biološki nadzor

Oskrba z vodo Habitat populacij

Kontrola erozije in zadrževanje sedimentov Surovine

Tvorba prsti Rekreacija

Estetske, izobraževalne, duhovne storitve