PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O MEDVEDU IN DEJAVNOSTI ZA BOLJŠE MOŽNOSTI

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

TEJA OBLAK

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O MEDVEDU IN DEJAVNOSTI ZA BOLJŠE MOŽNOSTI

SOBIVANJA Z MEDVEDOM

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

TEJA OBLAK

MENTORICA: doc. dr. MARJANCA KOS

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O MEDVEDU IN DEJAVNOSTI ZA BOLJŠE MOŽNOSTI SOBIVANJA Z

MEDVEDOM

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2021

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila mentorici, doc. dr. Marjanci Kos, za tople besede, korekten odnos, pripravljenost, pomoč in svetovanje pri pisanju mojega diplomskega dela.

Hvala mamici Nataši, očiju Marjanu, sestri Nini in fantu Janu za vso ljubezen, spodbudo in pomoč na moji dosedanji poti.

Zahvaljujem se sošolcem, prijateljem in sodelavkam, ki so mi kakor koli stali ob strani.

Hvala otrokom, njihovim staršem ter vzgojiteljicam, s katerimi sem sodelovala pri intervjuvanju in izvajanju dejavnosti.

Zahvaljujem se tudi vodstvu Vrtca pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok, vodstvu Vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas ter vodstvu Vrtca Mojca, enota Tinkara za sodelovanje in pomoč pri pisanju diplomskega dela.

POVZETEK

Otroci se že v zgodnjem otroštvu na podlagi lastnih izkušenj seznanjajo z naravo in do nje začnejo gojiti odnos. Izoblikujejo si predstave o naravi, ki pa niso vselej ustrezne. Tu imajo lahko pomembno vlogo vzgojitelji in drugi odrasli, ki pomagajo otrokom, da neustrezne predstave nadomestijo z ustreznejšimi. Na otrokove predstave poleg lastnih izkušenj in odraslih vplivajo tudi risanke, slikanice in pesmi, ki velikokrat vsebujejo naravoslovno neustrezne informacije. V mnogih literarnih delih za otroke in risankah nastopa medved, ki je v slovenskem podeželskem okolju pogosta gozdna žival. Prav zato sem v diplomskem delu raziskovala predstave predšolskih otrok o medvedu in zasnovala dejavnosti, ki bi lahko podprle sobivanje z medvedom.

V prvem delu raziskave sem ugotavljala, kakšne so predstave predšolskih otrok o medvedu in primerjala odgovore podeželskih otrok z odgovori otrok iz urbanega okolja. V tem delu raziskave je sodelovalo 60 otrok, starih od 5 do 6 let, in sicer 30 otrok iz mestnega okolja in 30 otrok s podeželja. V drugem delu sem se posvetila samo otrokom s podeželja. Zasnovala sem pet dejavnosti, ki bi lahko vplivale na sobivanje z medvedom, in tako bivanje z medvedom v skupnem okolju in zmanjšale število konfliktov med ljudmi in medvedom. Dejavnosti sem izvedla s 17 otroki iz eksperimentalne skupine in z tako poskusila spremeniti otrokove predstave in odnos do medveda, 13 otrok pa je bilo vključenih v kontrolni skupini. Po izvedenih dejavnostih sem intervjuje z obema skupinama otrok ponovila.

Analiza začetnih in ponovnih intervjujev je pokazala, da so prisotne razlike v predstavah mestnih in podeželskih predšolskih otrok, saj podeželski o medvedu vedo več, njihove predstave pa so tudi bolj realne. Analiza je pokazala tudi, da so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini na začetku imeli napačne predstave in stereotipe o medvedu, ki pa so jih otroci iz eksperimentalne skupine z dejavnostmi večinoma ustrezno preoblikovali. Končna primerjava je pokazala, da vzgojitelj z dejavnostmi lahko pomembno vpliva na predstave otrok. Menim, da bi ob nadaljnjem izvajanju zasnovanih dejavnosti lahko pri naslednjih generacijah izboljšali možnosti sobivanja človeka in medveda.

Ključne besede:

ABSTRACT

Children learn about nature from an early age through their own experiences and develop an attitude towards nature. The perceptions they form this way may not be adequate. The educator and other adults can play an important role in helping children to replace their inadequate perceptions with adequate ones. In addition to children's own experiences and those they get from adults, children's perceptions can be influenced by cartoons, picture books and children's songs, which often contain scientifically compromised information. The brown bear, a common beast in Slovenia's forested-countryside, features in many works of children's literature and cartoons. This is the main reason why I decided to investigate preschool children's perceptions about the bear and designed activities for children which could support coexistence of people and bears.

The first part of my research investigates preschool children's perceptions of the bear and compares the responses of rural children with those of urban children. This part of the study involves 60 children aged 5 to 6 years, namely 30 from an urban area and 30 from the countryside. In the second part, I focus on the children from the rural areas. I design five activities that could have an impact on coexistence with the bear – they could improve the chances of living with the animal in a common environment and reduce the number of clashes between people and bears. I carry out these activities with 17 children from the experimental group in order to change their perceptions and attitudes towards bears, while the control group consists of 13 children. The activities are followed by another round of interviews with both groups.

The analysis of the initial and follow-up interviews showed that there are differences in the perceptions of urban and rural preschool children, as rural children knew more about the bear, and their perceptions were also more realistic. The analysis also showed that the experimental and control groups initially had misconceptions and stereotypes about bears, which, through activities, children from the experimental group mostly changed to appropriate ones. The final comparison showed that the educator can significantly influence children's perceptions through activities. By further implementating of the designed activities, I believe that the possibilities of coexistence of the human and the bear in a common environment could be improved in the next generations.

Key words:

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Zgodnje učenje naravoslovja ... 1

1.2 Aktivno učenje ... 1

1.3 Vloga vzgojitelja pri aktivnem učenju otrok ... 2

1.4 Rjavi medved (Ursus arctos) ... 3

1.5 Odnos človek – medved ... 4

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODE ... 5

2.1 Opredelitev problema ... 5

2.2 Raziskovalni cilji ... 6

2.3 Raziskovalna vprašanja ... 6

2.4 Raziskovalna metoda ... 6

3 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 8

3.1 Rezultati začetnih intervjujev ter primerjava odgovorov otrok s podeželja z odgovori otrok iz mesta ... 8

3.2 Priprave na dejavnosti, ki sem jih izvedla z eksperimentalno skupino ter evalvacije dejavnosti 19 3.2.1 Priprava 1: Spoznavanje splošnih značilnosti medveda ... 19

3.2.2 Evalvacija 1: Spoznavanje splošnih značilnosti medveda ... 20

3.2.3 Priprava 2: Pravi ali pravljični medved ... 24

3.2.4 Evalvacija 2: Pravi ali pravljični medved ... 25

3.2.5 Priprava 3: Kaj medved jé? ... 28

3.2.6 Evalvacija 3: Kaj medved jé? ... 30

3.2.7 Priprava 4: Kje medved živi in medvedji mladiči ... 32

3.2.8 Evalvacija 4: Kje medved živi in medvedji mladiči ... 34

3.2.9 Priprava 5: Miti o medvedu in kaj če ga srečam? ... 37

3.2.10 Evalvacija 5: Miti o medvedu in kaj če ga srečam? ... 39

3.3 Rezultati in primerjava ponovnih intervjujev z eksperimentalno in kontrolno skupino ... 45

3.4 Povzetek rezultatov prvega dela raziskave, kjer sem ugotavljala predstave otrok o medvedu ter primerjala odgovore otrok iz urbanega okolja z odgovori otrok iz ruralnega okolja ... 60

3.5 Povzetek rezultatov drugega dela raziskave, kjer sem izvajala dejavnosti za boljše možnosti sobivanja z medvedom ter primerjala odgovore eksperimentalne skupine z odgovori kontrolne skupine ... 61

4 SKLEP ... 62

LITERATURA ... 63

PRILOGE ... 65

KAZALO SLIK

Slika 1: Sestavljanje medvedovih oči ... 21

Slika 2: Sestavljanje medvedovega telesa ... 22

Slika 3: Spoznavanje z medvedom ... 22

Slika 4: Raziskovanje medvedovega smrčka in ušes ... 23

Slika 5: Iskanje odtisa medvedove prednje šape ... 23

Slika 6: Risanje Hvaležnega medveda ... 26

Slika 7: Hvaležni medved s trnom v šapi... 27

Slika 8: Igranje igre Moj medvedek je … ... 27

Slika 9: Razvrščanje medvedov iz risank in pravljic ... 28

Slika 10: Razvrščanje sličic ... 31

Slika 11: Kupček s sličicami hrane, ki jo medved jé ... 31

Slika 12: Izdelan plakat o prehrani rjavega medveda ... 32

Slika 13: Izdelovanje medvedjega brloga ... 35

Slika 14: Otroci so se znašli in brlog naslonili na rob posode ... 35

Slika 15: Medvedji brlog ... 36

Slika 16: Predstave deklic o velikosti medveda, ko se skoti ... 36

Slika 17: Deklici imata različni predstavi o velikosti medveda, ko se skoti ... 37

Slika 18: Deklici menita, da je ob srečanju z medvedom najboljše, da zbežimo ... 41

Slika 19: Prikaz deklic, kako odreagirati ob srečanju z medvedom ... 42

Slika 20: Deklica v vlogi medveda prikazuje, zakaj je pomembno, da si z rokami pokrijemo vrat ... 42

Slika 21: Predstava deklic o tem, kako napade medved ... 43

Slika 22: Igranje igre Kaj dela medved ... 44

Slika 23: Med igro Kaj dela medved... 44

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Odgovori otrok na vprašanje »Ali veš, katera žival je medved?« ... 8

Graf 2: Odgovori otrok na vprašanje »Povej mi, kako izgleda?« ... 9

Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj misliš, da medved počne čez dan?« ... 10

Graf 4: Odgovori otrok na vprašanje »Kje medved živi?« ... 11

Graf 5: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj rad jé?« ... 12

Graf 6: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj pa medved počne, ko je zima?« ... 13

Graf 7: Odgovori otrok na vprašanje »Ti je medved všeč ali ne?« ... 14

Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje »Bi ga tu okoli lahko kje srečal?« ... 15

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj bi najpogosteje naredil medved, če bi tebe zagledal v gozdu?« ... 16

Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj misliš, da pomeni, če se medved postavi na zadnje tace?« ... 17

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje »Ali veš, česa ne smeš storiti, če se srečaš z medvedom?« ... 18

Graf 12: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Ali veš, katera žival je medved?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 45

Graf 13: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Ali veš, katera žival je medved?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 45

Graf 14: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Povej mi, kako izgleda?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 47

Graf 15: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Povej mi, kako izgleda?« pri začetnih in ponovnih intervjujih... 47

Graf 16: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kaj misliš, da medved počne čez dan?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 48

Graf 17: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kaj misliš, da medved počne čez dan?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 48

Graf 18: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kje medved živi?« pri začetnih in ponovnih intervjujih... 49

Graf 19: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kje medved živi?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 49

Graf 20: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kaj rad jé?« pri začetnih in ponovnih intervjujih... 50

Graf 21: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kaj rad jé?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 50

Graf 22: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kaj pa medved počne, ko je zima?«

pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 52 Graf 23: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kaj pa medved počne, ko je zima?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 52 Graf 24: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Ti je medved všeč ali ne?« pri

začetnih in ponovnih intervjujih ... 53 Graf 25: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Ti je medved všeč ali ne?« pri začetnih in ponovnih intervjujih... 53 Graf 26: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Bi ga tu okoli lahko kje srečal?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 55 Graf 27: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Bi ga tu okoli lahko kje srečal?« pri

začetnih in ponovnih intervjujih ... 55 Graf 28: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kaj bi najpogosteje naredil medved, če bi tebe zagledal v gozdu?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 57 Graf 29: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kaj bi najpogosteje naredil medved, če bi tebe zagledal v gozdu?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 57 Graf 30: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Kaj misliš, da pomeni, če se medved postavi na zadnje tace?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 58 Graf 31: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Kaj misliš, da pomeni, če se medved postavi na zadnje tace?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 58 Graf 32: Odgovori eksperimentalne skupine na vprašanje »Ali veš, česa ne smeš storiti, če se srečaš z medvedom?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 59 Graf 33: Odgovori kontrolne skupine na vprašanje »Ali veš, česa ne smeš storiti, če se srečaš z medvedom?« pri začetnih in ponovnih intervjujih ... 59

1

1 UVOD

1.1 Zgodnje učenje naravoslovja

Otroci že zgodaj v otroštvu začnejo dobivati znanje o naravi in oblikovati odnos do nje (Krnel, 1993). Odkrivajo, doživljajo in spoznavajo okolje ter tudi svoje miselne sposobnosti. S pomočjo preprostih naravoslovnih postopkov in vzgojitelja si otroci ob preverjanju njihovih zamisli izoblikujejo predstave o svetu, v katerem živijo, ter pridobivajo tako imenovano vsakdanje znanje (Krnel, 2001).

Krnel (2011) je v spremni besedi v Knjigi za male raziskovalce zapisal, da otroci v predšolskem obdobju preko igre z različnimi predmeti, snovmi ter pri opazovanju živih bitij in okolja spontano doživljajo prvo naravoslovje, ki mu lahko rečemo tudi naivno naravoslovje. Kasneje pa odrasli poskušamo njihove naivne naravoslovne predstave preoblikovati v naravoslovno ustreznejše. Tega ne bomo dosegli tako, da otrokom le podajamo informacije ter da so otroci pri učenju pasivni. Potrebujejo konkretne dejavnosti, te pa so izhodišče za aktivno učenje.

Mlajši kot so otroci, bolj pomembne so konkretne izkušnje - torej, da so otroci vpleteni v izvajanje poskusa ali opazovanje. Pomembno je, da otrok lahko samostojno odkrije odgovor na neko vprašanje (Braun, Diehl in Diemer, 2011). »Zgodnje naravoslovje v vrtcu naj bi postavilo temelje kasnejšemu naravoslovju v šoli, cilj tega naj bi bil naravoslovno pismen posameznik, ki bi bil poleg temeljnih pojmov opremljen še s sposobnostmi za reševanje problemov in odkrivanje narave na logičen in znanstven način.« (Krnel, 2001, str. 160)

Narava je tudi eno izmed področij v Kurikulumu za vrtce (1999), kjer poudarjajo otrokovo pridobivanje izkušenj in veselje do raziskovanja in odkrivanja. Odnos do narave majhni otroci prevzamejo od odraslih oseb. Pomembno je, da vzgojitelj otrokom pri naravoslovnih dejavnostih da dovolj časa, da otrok sam raziskuje. Omogoči naj mu dejavnosti, pri katerih bo lahko uporabil čim več čutil. Otroku naj pomaga pri ločevanju realnega in domišljijskega sveta (Kurikulum za vrtce, 1999)

1.2 Aktivno učenje

V vrtcu učenje poteka večinoma preko igre, drugih dejavnosti in dnevne rutine v socialnih interakcijah z vrstniki in odraslimi. Opazujejo, preizkušajo, rešujejo probleme in posnemajo – s tem se učijo na vseh področjih razvoja (telesni, čustveni, socialni, moralni in spoznavni).

Najbolj pa se učijo tistega, kar jih notranje motivira, in sicer preko konkretnih izkušenj ter

2

neposredne udeležbe pri dejavnosti. Temu rečemo tudi načelo aktivnega učenja (Batistič Zorec, 2002).

Aktivno učenje je učenje, ki je sestavljeno iz neposrednih izkušenj in izhaja iz pobude otroka, ki ima prirojeno željo po raziskovanju (Devjak in Berčnik, 2018). To učenje otroka miselno, čustveno, celostno aktivira, vpeto je v resnično življenje in je za otroka osebno pomembno (Batistič Zorec, 2002). Preko aktivnega učenja otroci oblikujejo znanje, s katerim lažje razumejo svet. To učenje izhaja iz želje otrok po odkrivanju, zato otroci sprašujejo, iščejo odgovore, rešujejo probleme in s tem rastejo na umskem, socialnem, čustvenem in tudi telesnem področju (Hohmann in Weikart, 2005). V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da otroci razumejo in dojemajo svet celostno ter da se učijo in razvijajo preko povezovanja s svojim fizičnim in socialnim okoljem. Tako se otrok razvija na družbenem in individualnem področju.

Z aktivnim učenjem lahko otrokom omogočimo kvalitetnejše učenje, v njih zbudimo zanimanje, pridobljene informacije pa si otroci preko učenja z izkušnjami bolj zapomnijo.

1.3 Vloga vzgojitelja pri aktivnem učenju otrok

»Aktivno učenje je odvisno od pozitivne interakcije med odraslim in otrokom.« (Hohmann in Weikart, 2005, str. 5)

Devjak in Berčnik (2018) sta v svojem delu izpostavili, da je že Fröbel poudarjal pomen odrasle osebe pri igri in razvoju otrok, ter odraslemu nadel vlogo otrokovega partnerja in pomočnika pri učenju. Vloga odrasle osebe je še posebej pomembna v zgodnjem otroštvu. Njegova vloga pri aktivnem učenju je, da otroke spodbuja z ustreznimi materiali, ki so primerni njihovi starosti, da zagotovi spodbudno okolje, skrbi za pristne odnose v skupini, nudi pomoč otrokom pri reševanju problemov, spodbuja verbalno izražanje, je osredotočen na sposobnosti otrok ter upošteva njihove interese (Devjak in Berčnik, 2018).

Za uspešno učenje otrok ni dovolj, da jim le razlagamo o nekih naravnih pojavih ali pa jih peljemo v naravo, nujen je zgled odraslih, torej vzgojiteljev, učiteljev in staršev. S tem otrokom privzgojimo povezanost z naravo ter ustrezen odnos do nje (Povž in Tomić, 1987).

Predšolski otroci opazujejo odnos in vedenje vzgojiteljev, staršev in drugih odraslih oseb in ga tudi prevzamejo. Če odrasli raziskujejo, sprašujejo in so radovedni, s tem vplivajo tudi na otroke, na njihove interese, občutke. Vzgojitelj naj otrokom pomaga ločiti med realnim in domišljijskim svetom, omogoči naj jim, da bodo s samostojnim preizkušanjem, mišljenjem in

3

raziskovanjem začutili naravo. Ob tem naj otroka spodbujajo k uporabi vseh čutil, spraševanju, iskanju odgovorov, eksperimentiranju in opisovanju. Ko otrok opisuje svojo dejavnost, jo s tem tudi ozavešča. Otroci naj naravo spoznavajo neposredno, če je to le mogoče. V 12. načelu uresničevanja ciljev Kurikuluma za vrtce, načelo sodelovanja z okoljem, je zapisan predlog, da naj vzgojitelj pri svojem delu upošteva različnost in možnost uporabe naravnih virov učenja v bližini vrtca (Kurikulum za vrtce, 1999).

1.4 Rjavi medved (Ursus arctos)

Rjavi medved (Ursus arctos) je slovenska največja zver na kopnem. Srečamo ga lahko po celotni Sloveniji, največ pa jih živi v gozdovih Dinaridov v listnatih gozdovih. Odrasel medved je velik približno dva metra, povprečno pa tehta 150 kilogramov. Če se postavi na zadnje noge, je lahko visok tudi do štiri metre (Šafarek in Berden Zrimec, 2015). V naravi živi do 25 let, v ujetništvu lahko tudi do 40 let (Bartol, 2016). Je rjave barve, ima veliko glavo z majhnimi očmi in ušesi ter dolgim smrčkom, štiri noge, kratek rep in veliko grbo. Teče lahko s hitrostjo do 50 km/h (Šafarek in Berden Zrimec, 2015), je zelo dober plavalec, lažji medvedi pa tudi dobro plezajo (Kryštufek, 1991).

Medved je vsejed in ima zelo širok spekter virov hrane: trave, različna semena, jagodičje, gobe in zeli, žitarice, mrhovino, drobnico, pridelke z njive in tudi hrano, ki jo ljudje zavržemo v kompostnike ali smeti (Jerina, 2018). Večinoma jé rastlinsko hrano, je iznajdljiv in svojo prehrano prilagaja letnemu času in okolju, v katerem se nahaja. Če zaide v bližino naselij, si lahko privošči tudi slabo zavarovano hrano ljudi (Bartol, 2016).

Pred zimo si medved nabere zalogo maščevja, takrat lahko svojo težo tudi podvoji. Pozimi rahlo spi, vmes pa pogosto odide iz brloga, ki si ga naredi v luknji ali pa na tleh med koreninami velikih dreves (Šafarek in Berden Zrimec, 2015). Takrat se mu zniža telesna temperatura, upočasni se mu tudi srčni utrip (Bartol, 2016). Medved je samotar, svojo prisotnost pa označi tako, da popraska drevo in pušča svoje vonjave. Medvedi se parijo spomladi, plod pa se v maternici samice začne razvijati šele pozimi. Navadno ima v zimskem času dva mladiča, ki jih varuje do dve leti. Ko ima medvedja samica ob sebi mladiče, je zelo napadalna in nevarna (Šafarek in Berden Zrimec, 2015).

4

1.5 Odnos človek – medved

Konečnik in Struna (2013) sta v svojem članku zapisali, da imata človek in medved v gozdnatem svetu Gorskega kotarja in Kočevske skupni življenjski prostor. Medved, prav tako kot ljudje, tu zadovoljuje svoje potrebe po vodi, hrani in razmnoževanju. Večinoma se zadržuje v gozdu in na travnikih, včasih pa zatava tudi v bližino naselij k sadovnjakom in poljem. Ljudje si ne želimo, da bi medved zahajal v naselja, a vendar ga privabimo sami, ker neustrezno ravnamo z odpadki, jih odlagamo v gozd, ne zavarujemo svojih pašnikov in čebelnjakov ter ne obiramo zrelega sadja v sadovnjakih. Vse to v vasi in naselja privabi medveda in ogroža tako ljudi kot tudi medvede ter njihov obstoj.

Tudi Bartol (2016, str. 8) pravi: »Večina medvedov nikoli ali zelo redko povzroča konflikte.

Običajno je le majhno število medvedov odgovornih za večino konfliktov. Medved postane

»problematičen«, ko izgubi strah pred ljudmi ali začne redno povzročati škodo. To se običajno zgodi, ko se medved navadi na lahko dostopno hrano in jo začne povezovati z bližino človeka (tj. nezaščitene rejne živali, poljščine in organski odpadki ali krmljenje medvedjih mladičev).«

Med ljudmi in medvedom največkrat pride do konfliktov zaradi škode, ki jo velik in močan medved pusti, ker si išče hrano (npr. uniči poljščine, opremo in premoženje, ki ga imamo na posestvu). To se dogaja predvsem v jesenskih mesecih, ko v gozdu ne dobi dovolj hrane. V nekaterih primerih je medved lahko nevaren tudi za človeka, saj ga lahko poškoduje ali celo ubije, v ljudeh pa to prebuja strah. Če bi želeli zmanjšati število konfliktov med ljudmi in medvedom, bi bilo nujno, da medvedu preprečimo dostop do hrane, ki mu jo zagotovi ravno človek, to so na primer odpadki ali ostanki mrtvih živali. Medved hrano, ki jo dobi v naselju, povezuje z ljudmi in tako izgubi strah pred njimi ter vse pogosteje zahaja v naselje (Krofel in Jerina, 2012). Če želimo preprečiti zahajanje medveda v naselja, bi morali ustrezno zavarovati odpadke z uporabo medovarnih smetnjakov in kompostnikov, saj tako medved ne bi imel dostopa do hrane (Bartol, 2016).

Tudi otroci do medveda in ostalih gozdnih živali gojijo prav poseben odnos, saj so z njimi že od zgodnjega otroštva kot plišaste igrače ali liki v različnih knjigah, risankah. Gozdne živali v otrocih vzbujajo čustva, ki so lahko pozitivna ali negativna, pridobijo pa jih preko predsodkov in lastnih izkušenj (Vochl in Flajšman, 2019). Če želimo pri otrocih oblikovati pozitiven odnos do živali, je bistvenega pomena, da otroke o živalih izobražujemo (Tomažič, Pihler in Strgar, 2017).

5

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODE

2.1 Opredelitev problema

»Večina medvedov nikoli ali zelo redko povzroča konflikte. Običajno je le majhno število medvedov odgovornih za večino konfliktov. Medved postane »problematičen«, ko izgubi strah pred ljudmi ali začne redno povzročati škodo. To se običajno zgodi, ko se medved navadi na lahko dostopno hrano in jo začne povezovati z bližino človeka (tj. nezaščitene rejne živali, poljščine in organski odpadki ali krmljenje medvedjih mladičev).« (Bartol, 2016, str. 8) Med ljudmi in medvedom navadno pride do konfliktov zaradi škode, ki jo velik in močan medved pusti zaradi iskanja hrane (npr. uniči poljščine, opremo in premoženje, ki ga imamo na posestvu), v nekaterih primerih pa je lahko nevaren tudi za človeka, saj ga lahko poškoduje ali celo ubije, v ljudeh pa to prebuja strah (Krofel in Jerina, 2012).

Tako kot imajo odrasli ljudje svoje predstave o medvedu, pa imajo svoje tudi otroci, ki jih prevzamejo od odraslih ljudi in si jih interpretirajo na svoj način. Lik medveda velikokrat nastopa tudi v slikanicah, risankah in zgodbah, s katerimi se srečujejo predšolski otroci. Tudi tu pridobijo različne predstave o medvedu, ki pa so velikokrat nerealne in popačene, preko procesa vzgoje in izobraževanja pa strokovni delavci poskušajo njihove popačene ideje nadomestiti z ustreznimi. Kubiatko in Prokop (2009) sta raziskovala napačne predstave o sesalcih pri osnovnošolskih otrocih. Zapisala sta, da se veliko napačnih predstav izoblikuje v predšolski dobi zaradi pravljic in slikanic, ki jim jih berejo starši ter zaradi medijev, ki imajo močan vpliv na otroke. V svojem delu sta se dotaknila tudi hibernacije medveda. Otroke sta vprašala, zakaj medved pozimi počiva, le polovica otrok je odgovorila pravilno, in sicer zaradi pomanjkanja hrane, ostali odgovori so bili napačni. Avtorja sklepata, da so odgovori takšni, ker lahko v večini pravljic o medvedu poiščemo informacijo, da medved pozimi spi, ker je zunaj sneg in mraz. Kellert (1984) se je v svoji raziskavi o odnosu otrok do živali dotaknil tudi znanja otrok (sicer so bili ti otroci osnovnošolci) o živalih glede na to, kje otroci živijo. Ugotovil je, da so otroci iz ruralnega okolja imeli veliko več znanja o živalih (prepoznavanje živali na fotografiji in zanimivosti o teh živalih) kot otroci iz urbanega okolja.

V svojem diplomskem delu sem v prvem delu raziskovala, kakšne predstave o medvedu imajo predšolski otroci in ali se predstave otrok, glede na okolje v katerem živijo (mestno in podeželsko okolje, ki je poseljeno z medvedom), res razlikujejo. V drugem delu raziskovanja

6

pa sem za otroke s podeželja, ki je poseljeno z rjavim medvedom, tu namreč srečanje človeka in medveda ni redkost, pripravila dejavnosti, s katerimi sem želela vplivati na njihove predstave in predsodke o medvedu ter hkrati poskusila izboljšati sobivanje z medvedom predvsem na način, da bodo otroci vedeli, kako se obnašati v okolju, kjer obstaja možnost, da se srečajo z medvedom, torej v njihovem naselju in okolici, ki jo obdajajo gozdovi in jase. Ob koncu sem raziskala, v kolikšni meri so izvedene dejavnosti vplivale na znanje in odnos otrok do medveda.

2.2 Raziskovalni cilji

Cilji moje diplomske naloge so:

C1: ugotoviti, kakšne so predstave predšolskih otrok o medvedu, odnos do medveda in ali se, glede na okolje, kjer živijo otroci (mestno, podeželsko), le te kaj razlikujejo,

C2: si zamisliti in izvesti dejavnosti za predšolske otroke, s katerimi bom vplivala na njihove predstave in znanja o medvedu ter na odnos otrok do medveda,

C3: ugotoviti, če sem z izvedenimi dejavnostmi prispevala k spreminjanju predstav otrok in odnosa, kot sem si zamislila.

2.3 Raziskovalna vprašanja

RV1: Kakšne so predstave in odnos predšolskih otrok starih od 5 do 6 let o medvedu?

RV2: Ali se predstave in odnos otrok razlikujejo glede na okolje, v katerem živijo?

RV3: Ali z izvedenimi dejavnostmi lahko vplivamo na predstave in znanja otrok ter na odnos otrok do medveda?

2.4 Raziskovalna metoda

V diplomskem delu sem uporabila analitično-deskriptivno metodo zbiranja podatkov.

Opis vzorca in tehnika zbiranja podatkov

Začetne intervjuje sem izvajala meseca maja 2021 v Vrtcu pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok, Vrtcu pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas ter v Vrtcu Mojca, enota Tinkara v Ljubljani.

7

Vključila sem otroke drugega starostnega obdobja, starosti od 5 do 6 let, in sicer 30 otrok iz Vrtca Mojca, enota Tinkara, 17 otrok iz Vrtca pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok ter 13 otrok iz Vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas. Dejavnosti sem izvajala v mesecu juliju in avgustu 2021 v Vrtcu v Loškem Potoku, ter nato ponovila intervjuje z otroki iz Loškega Potoka in Nove vasi. Eksperimentalno skupino so predstavljali otroci iz vrtca v Loškem Potoku (17), kontrolno skupino pa otroci iz vrtca v Novi vasi (13).

Opis postopka in obdelave podatkov

Najprej sem izvedla intervjuje s 60 otroki o njihovih predstavah o medvedu. Z odgovori otrok sem prvi del rezultatov že pridobila, saj sem lahko primerjala razlike v predstavah o medvedu med mestnimi in podeželskimi otroki. Odločila sem se, da si želim ugotoviti, koliko lahko vplivamo na predstave otrok z načrtovanimi dejavnostmi, s katerimi želimo izboljšati znanje otrok o medvedu in možnosti sobivanja z medvedom. Po opravljenih dejavnostih sem z eksperimentalno in kontrolno skupino ponovila intervjuje, s tem pa preverila, če so kakšne spremembe v znanju otrok o medvedu ter v njihovem odnosu do medveda pred in po izvedenih dejavnostih.

8

3 REZULTATI Z RAZPRAVO

3.1 Rezultati začetnih intervjujev ter primerjava odgovorov otrok s podeželja z odgovori otrok iz mesta

Odgovore, ki sem jih predstavila v spodnjih grafih, sem pridobila od 60 otrok starih od 5 do 6 let. Od tega 30 otrok prihaja iz Ljubljane, 30 otrok pa prihaja s kočevskega podeželja, kjer biva veliko medvedov in ljudem srečanje z medvedom ni redkost. Grafe v nadaljevanju sem razdelila na moder in zelen del. Odgovori, ki so obarvani z zeleno, predstavljajo otroke iz mesta, z modro barvo pa so označeni odgovori otrok s podeželja.

Graf 1: Odgovori otrok na vprašanje »Ali veš, katera žival je medved?«

Sodeč po odgovorih intervjuvanih otrok lahko sklepam, da medveda bolj poznajo otroci s podeželja kot otroci iz mesta. Kar sedem otrok iz mesta mi je na vprašanje odgovorilo, da ne vedo, katera žival je medved. Izmed 30 otrok iz dveh vrtcev s kočevskega podeželja pa trije otroci niso vedeli, katera žival je medved.

76,7

23,3 90

10 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

DA NE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

9

Graf 2: Odgovori otrok na vprašanje »Povej mi, kako izgleda?«

Iz odgovorov lahko razberem, da imajo otroci na splošno pravilno predstavo o medvedu, vendar je večina teh otrok medveda opisala le po eni lastnosti (barva ali velikost). Po dveh ali več lastnostih je medveda opisalo le štirinajst otrok (devet jih je bilo s kočevskega podeželja) od enainštiridesetih. Skoraj tretjina vseh vprašanih otrok iz mesta je imela o medvedu napačno predstavo. Najbolj zanimivi napačni opisi medveda, ki so jih navedli otroci iz mesta, so:

- Je kot velik tiger.

- Je zelo podivjana zverina.

- Je grd in strašen.

66,7

3,3

30 70

10

20

0 10 20 30 40 50 60 70 80

PRAVILNA PREDSTAVA POVRŠNA PREDSTAVA NAPAČNA PREDSTAVA / NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

10

Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj misliš, da medved počne čez dan?«

Odgovori so tu zelo zanimivi, saj ima malo manj kot polovica vprašanih otrok pravilno predstavo o tem, kaj počne medved čez dan, malo več kot polovica pa napačno. Rezultati so si med seboj zelo izenačeni. Večina otrok, ki imajo pravilno predstavo, so po mojem mnenju logično sklepali, da je medved čez dan v gozdu, se sprehaja, si išče hrano, se hrani, pleza, koplje.

Najbolj zanimive napačne predstave otrok so:

- Cel dan nabira med.

- Ubija živali in ljudi.

46,7

0

53,3 50

0

50

0 10 20 30 40 50 60

PRAVILNA PREDSTAVA POVRŠNA PREDSTAVA NAPAČNA PREDSTAVA / NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

11

Graf 4: Odgovori otrok na vprašanje »Kje medved živi?«

Večina otrok iz mesta in s kočevskega podeželja ima površno predstavo o bivališču medveda.

Pod površno predstavo sem štela odgovore otrok, kot so: v gozdu, v jami, na jasi. Sklepam, da so tisti otroci, ki so odgovorili, da medved biva v jami, mislili na brlog, vendar niso uporabili ustreznega izraza. Trinajst otrok izmed vseh vprašanih (večinoma otroci s kočevskega podeželja) ve, da medved živi v brlogu. Presenetilo me je, da sta dva otroka iz mesta odgovorila, da medved živi v živalskem vrtu. Ta odgovor je sicer tudi pravilen, saj imamo medvede prav tako v živalskem vrtu, vendar to ni njihovo naravno bivališče, zato sem odgovora štela pod napačno predstavo. Dva otroka (iz vrtca v Ljubljani) sta odgovorila, da medved živi na snegu, vendar sem ta odgovor štela za napačno predstavo, ker sta mi oba otroka pri drugem vprašanju (kjer sem ju prosila, da opišeta medveda) odgovorila, da je medved rjav, zato lahko iz njunih odgovorov sklepam, da nista govorila o severnem medvedu.

13,3

66,7

20 30

70

0 0

10 20 30 40 50 60 70 80

PRAVILNA PREDSTAVA POVRŠNA PREDSTAVA NAPAČNA PREDSTAVA / NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

12 Graf 5: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj rad jé?«

Iz odgovorov otrok lahko sklepam, da so predstave otrok s podeželja o medvedovi prehrani bolj realne kot predstave otrok iz mesta, saj je večina mestnih otrok odgovorila, da se medved prehranjuje z medom, več kot polovica intervjuvanih otrok s kočevskega podeželja pa je odgovorila, da medved jé meso. Dva otroka s podeželja sta odgovorila, da medved jé rastline in jih naštela, vmes sta omenila tudi jagode in travo, kar sta ustrezna odgovora.

Najpogostejši odgovori otrok na vprašanje »Kje si poišče hrano?«:

Otroci iz vrtca v Ljubljani so največkrat omenili, da medved dobi hrano v čebelnjaku oziroma od čebel, drugi najpogostejši odgovor pa je bil, da ubije žival in tako dobi hrano. Otroci s kočevskega podeželja pa so največkrat izpostavili, da medved dobi hrano tako, da ubije žival ali pa si poišče kakšno mrtvo žival.

43,4

10

23,3

3,3

20 20

3,3

53,3

16,7

6,7

0 10 20 30 40 50 60

MED SADJE, ZELENJAVO MESO RASTLINE NE VEM

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

13

Graf 6: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj pa medved počne, ko je zima?«

Več kot dve tretjini (42) vseh intervjuvanih otrok meni, da medved pozimi spi ali pa mi na vprašanje niso znali odgovoriti. Izpostavila bi odgovore otrok (5), ki so rekli, da medved pozimi počiva in dremlje, saj ne enačim besede počitek/dremež z besedo spanje. Nekaj otrok (9) je odgovorilo, da se medved pozimi skrije, kar sem štela pod površno predstavo. Sem sem prištela tudi odgovore otrok, ki so mi odgovorili, da je medved pozimi v brlogu (3).

6,7

23,3

70

10

16,7

73,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80

PRAVILNA PREDSTAVA POVRŠNA PREDSTAVA NAPAČNA PREDSTAVA / NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

14

Graf 7: Odgovori otrok na vprašanje »Ti je medved všeč ali ne?«

Večini otrok je medved všeč. Od otrok s kočevskega podeželja sem morda pričakovala več pritrdilnih odgovorov kot od otrok iz mesta, ker imajo otroci s podeželja več stika z medvedom.

Sodeč po odgovorih si mislim, da otrokom s podeželja morda medved ni všeč ravno zato, ker med ljudmi in medvedi prihaja do konfliktov in srečanj, ki se jih ljudje bojijo. Te vzorce kasneje prenašajo tudi na otroke, ki do medveda začnejo gojiti negativna čustva.

Najpogostejši odgovori na vprašanje: »Se ga bojiš? Zakaj?«

Izmed šestdesetih otrok, ki so bili intervjuvani, je 18 otrok odgovorilo, da se ga bojijo.

Najpogostejši razlogi za strah pred medvedom pa so bili: da jih lahko napade, poje, ubije in ker jim je grd. Dvanajst otrok je odgovorilo, da se medveda bojijo čisto malo. Trideset otrok, oziroma polovica vseh intervjuvanih, pa je odgovorilo, da se medveda ne bojijo.

Ob pregledovanju literature sem zasledila, da so tudi osnovnošolski učenci, ki so sodelovali v raziskavi (Tomažič, Pihler in Strgar, 2017) v večini odgovorili, da se medveda in še nekaterih drugih živali (volk, morski pes, škorpijon) bojijo zato, ker jim lahko povzroči bolečino, torej, ker jih lahko rani.

66,7

33,3 56,6

43,4

0 10 20 30 40 50 60 70 80

DA NE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKO-NOTRANJSKEGA PODEŽELJA

15

Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje »Bi ga tu okoli lahko kje srečal?«

Zanimiv se mi zdi podatek, da je več kot tretjina otrok s kočevskega podeželja odgovorila, da medveda v njihovi okolici ne bi mogli srečati. Ker sem mislila, da ti otroci niso razumeli vprašanja, sem jim postavila tudi podvprašanje »Kaj pa v bližnjem gozdu?«, vendar so mi odgovorili, da ga tudi tam ne bi mogli srečati. Pričakovala sem namreč, da bodo otroci iz ruralnega okolja skoraj vsi odgovorili z DA, torej, da lahko v svoji okolici srečajo medveda, sploh zato, ker je medved tu zelo pogost. Otroci iz vrtca Ljubljana, ki so odgovorili z DA, so večinoma dodali, da bi ga lahko srečali v gozdu.

»Kaj bi ti naredil, če bi ga zagledal v gozdu?«

Najpogostejši odgovori otrok iz mesta in s podeželja so bili, da bi v tem primeru zbežali ali pa ga ubili, vendar je tako odgovorilo več podeželskih otrok kot mestnih. Nekaj otrok iz mesta je odgovorilo, da bi medveda pobožali. Zanimiv se mi je zdel odgovor deklice iz mestnega vrtca, ki je odgovorila, da bi mu dala med. Eden izmed dečkov iz podeželskega vrtca je odgovoril, da bi stekel domov po očka, ki bi prišel z lovsko puško, drugi je odgovoril, da bi močno kričal.

Ena izmed deklic je odgovorila, da bi ga pobožala in se šla z njim igrat. Dva otroka, prav tako s kočevskega podeželja, sta odgovorila, da bi ga pretepla, ena deklica pa je odgovorila, da ne bi naredila nič.

40

56,7

3,3 56,7

43,3

0

DA NE NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

16

Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj bi najpogosteje naredil medved, če bi tebe zagledal v gozdu?«

Ena tretjina otrok iz mestnega okolja meni, da bi ga medved ob srečanju napadel, druga tretjina otrok ni vedela, kaj bi medved ob srečanju storil. Nekaj otrok (6) je odgovorilo, da bi medved zbežal, če bi v gozdu srečal človeka. Največ otrok iz ruralnega okolja (11) meni, da bi medved ob srečanju zbežal. Skoraj tretjina otrok s kočevskega podeželja je mnenja, da bi jih medved v primeru srečanja napadel. Zanimiva se mi zdita odgovora dveh otrok iz podeželskega vrtca, ki sta odgovorila, da medved ob srečanju v gozdu ne bi storil nič.

33,3

13,4

20

0

33,3 30

10

36,6

6,7

16,7

0 5 10 15 20 25 30 35 40

NAPADEL BI ME POJEDEL BI ME ZBEŽAL BI NIČ NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

17

Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje »Kaj misliš, da pomeni, če se medved postavi na zadnje šape?«

Veliko otrok iz vrtcev v urbanem in ruralnem okolju meni, da medved na zadnjih šapah pomeni, da je napadalen oziroma jezen. Nekaj otrok (7) s kočevskega podeželja je odgovorilo tudi z bolj izvirnimi odgovori kot na primer: to pomeni, da bo splezal na drevo, da gre lovit ribe, da se popraska, da ga je strah in se bo branil. Tretjina otrok iz vseh treh vrtcev mi kljub času, ki sem jim ga dala za premislek, ni znala odgovoriti na vprašanje.

30

16,7

10

43,3 36,7

13,3

23,3

26,7

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

DA BO NAPADEL DA JE JEZEN DRUGO NE VE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

18

Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje »Ali veš, česa ne smeš storiti, če se srečaš z medvedom?«

Iz odgovorov lahko razberem veliko odstopanje med odgovori otrok iz mestnega okolja in odgovori otrok s podeželja. Večina otrok s podeželja mi je na vprašanje odgovorila pritrdilno, medtem ko je skoraj dve tretjini otrok iz Ljubljane na vprašanje odgovorilo z NE, torej, da ne vejo, česa ne smejo storiti, če se srečajo z medvedom. Če si to odstopanje lahko razlagam na svoj način, bi rekla, da je to morda ravno zato, ker imajo otroci na podeželju več možnosti za srečanje z medvedom in se je z njimi že nekdo od odraslih pogovarjal o tem, kaj storiti, če pride do srečanja. Otroci iz mesta pa imajo možnosti za srečanje manj, zato se o tem najverjetneje tudi niso pogovarjali.

Otroke, ki so mi odgovorili z DA, sem potem tudi prosila, naj mi povejo, kaj je to, česar ne smemo narediti ob srečanju z medvedom. Najpogostejše razlage otrok so bile, da ga ne smemo ubiti ali raniti, udariti. Zanimivi utemeljitvi dveh deklic iz vrtca v Loškem Potoku: »Ne smemo iti zelo hitro proč od njega, pa ne smemo iti k njemu, moramo ga pustiti, sploh če ima mladičke.« in »Ne smemo iti blizu njegovih mladičkov, ker je lahko jezen. Pa bodi pri miru in se počasi odmikaj, mi je ati rekel.«

40

60 70

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80

DA NE

DELEŽ OTROK V %

LJUBLJANSKI VRTEC VRTCA S KOČEVSKEGA PODEŽELJA

19

3.2 Priprave na dejavnosti, ki sem jih izvedla z eksperimentalno skupino ter evalvacije dejavnosti

3.2.1 Priprava 1: Spoznavanje splošnih značilnosti medveda

GLOBALNI CILJI

- Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

CILJI

- Otrok spozna, da se živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo.

- Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih.

METODE - igra - pogovor - opazovanje - razlaga OBLIKE

- skupinska - skupna

PRIPOMOČKI: sestavljanke medveda, nagačen medved, stopinje različnih gozdnih živali, prednja in zadnja stopinja medveda

METODIČNI POSTOPEK UVODNI DEL

Otroke povabim k sebi in jim povem, da bomo danes spoznali neko gozdno žival. Otroke razdelim v 5 skupin po 4 in jim ponudim kose sestavljanke. Vsaka skupina sestavi svojo sestavljanko, na kateri je določen del telesa medveda. Ko vse skupine sestavijo svoje sestavljanke, jih spodbudim, da povejo, kaj mislijo, katera žival je to. Ko ugotovijo, da bomo danes spoznavali medveda, otroke spodbudim, naj mi povejo, kako medved izgleda, poimenujemo njegove dele telesa in izpostavimo, kaj je za medveda značilno (ima majhne oči,

20

majhna ušesa, podolgovat smrček, na hrbtu ima veliko grbo, ima 4 šape …). Otroke vprašam, če so že kdaj videli medveda in jih spodbudim, da mi povejo kje.

OSREDNJI DEL

Otrokom povem, da si medveda ne bomo ogledovali le na fotografijah, ampak da sem s seboj prinesla tudi pravega, nagačenega medveda. Otrokom povem, kaj pomeni, da je medved nagačen, nato pa jim povem navodila za ravnanje z našim medvedom, ki si ga bomo ogledali.

Otroke povabim v sosednji prostor, kjer je medved. Najprej jim dam čas, da si medveda ogledajo. Nato skupaj pobožamo njegov kožuh, otipamo njegove zobe in šape. Otroke spodbudim naj primerjajo svojo velikost z velikostjo medveda. Vprašam jih, koliko mislijo, da je bil ta medved star. Spodbudim jih, naj si dobro ogledajo medvedove šape. Odgovorim tudi na morebitna vprašanja otrok. Ves čas dejavnosti pazim na varnost otrok.

ZAKLJUČNI DEL

Otroke zopet povabim v igralnico in jih vprašam, če je kdo izmed njih že kdaj videl medvedove stopinje v gozdu. Poslušam njihove vtise. Otroke spodbudim, naj mi pokažejo, kako hodi medved. Nato jim ponudim različne slike odtisov šap gozdnih živali. Otroke spodbudim, naj na podlagi prej videnih medvedjih šap poskusijo ugotoviti, na kateri izmed slik je odtis medvedove šape. Najprej le opazujejo, če že ugotovijo ali pa potrebujejo pomoč, pa kasneje vzamemo slike odtisov šap v igralnici in jih odnesemo v sosednji prostor k medvedu. Otrokom kažem slike stopinj, oni pa jih primerjajo s šapami našega medveda. Ko ugotovijo, kateri odtis je medvedov, jim pokažem še medvedov odtis zadnje šape.

3.2.2 Evalvacija 1: Spoznavanje splošnih značilnosti medveda

V uvodnem delu sem otroke zelo motivirala s sestavljankami in medvedom, ki sem ga pokrila z odejami. Povedala sem jim, da se pod odejo in v sestavljankah skriva neka gozdna žival. Z zanimanjem so pričeli sestavljati. Med sestavljanjem je otrokom prišlo na misel več različnih živali: divji prašič (nanj jih je spominjal smrček), veverica, vendar so potem ugotovili, da je žival pod odejo prevelika, da bi bila veverica, volk, srna, pa tudi medved. To je ugotovila skupina, ki je sestavljala medvedovo telo in grbo. Ko sem odgrnila odejo, so se nekateri otroci razveselili, drugi pa malce ustrašili. Medvedu so se otroci kmalu približali in ga opazovali, božali, prijemali različne dele telesa: nos, oči, ušesa, šape, kremplje in rep. Ugotovili so, da je naš medved trd, razložila sem jim, da se to zgodi, ko neko žival nagačimo. Otroke sem vprašala, koliko mislijo, da je naš medved star. Odgovori so bili različni: 3 leta, 60 let, 100 let. Povedala

21

sem jim, da je ta medved malo večji mladič in da je bil star okoli leto in pol ali dve. Otroci so si dobro ogledali medvedove šape in kremplje, prešteli, koliko krempljev ima, nato pa sem jim pokazala odtise stopinj več različnih živali. Otroci so ugibali, kateri odtis pripada medvedu.

Spomnila sem jih, naj se poskušajo domisliti, koliko krempljev je imel medved ter primerjajo s števili krempljev na fotografijah. S to pomočjo so odkrili ustrezen odtis. Pokazala sem jim tudi odtis zadnje šape medveda. Primerjali so ju med seboj in ugotovili, da ima medved različno prednjo in zadnjo šapo tako kot ljudje.

Vse nadaljnje slike v evalvacijah dejavnosti so avtorske. Posnela sem jih med samim izvajanjem dejavnosti.

Slika 1: Sestavljanje medvedovih oči

22

Slika 2: Sestavljanje medvedovega telesa

Slika 3: Spoznavanje z medvedom

23

Slika 4: Raziskovanje medvedovega smrčka in ušes

Slika 5: Iskanje odtisa medvedove prednje šape

24

3.2.3 Priprava 2: Pravi ali pravljični medved

GLOBALNI CILJI

- Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih.

- Doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke.

CILJI

- Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta.

- Otrok spoznava, da imajo živa bitja, predmeti in snovi v domišljijskem svetu tudi lastnosti, ki jih v naravi nimajo.

METODE

- opisovanje - pogovor - opazovanje - lastna aktivnost OBLIKE

- individualna - skupna

PRIPOMOČKI: knjiga Hvaležni medved, barvice, listi papirja, vreča z različnimi plišastimi medvedki, fotografije pravljičnih medvedov in medvedov iz risank

METODIČNI POSTOPEK UVODNI DEL

Otroke povabim k sebi in jim preberem pripovedko z naslovom Hvaležni medved. Ob branju jim ne kažem ilustracij, zato da otroci ne bodo videli, kako je v pripovedki ilustriran medved.

Po koncu branja jih vprašam naslednja vprašanja:

- Kaj je medved naredil v pripovedki?

- Je medved v pripovedki prijazen ali ne? Spodbudim jih, da utemeljijo svoje odgovore.

- Ali se je mati v pripovedki kaj prestrašila medveda?

- Kako mislite, da izgleda ta medved?

25 OSREDNJI DEL

Otroke nato povabim, da se usedejo za mize, jim razdelim barvice in liste papirja, ter jih spodbudim, da narišejo prav tega medveda iz pripovedke Hvaležni medved. Ko končajo z risanjem, se usedemo na tla, otroci pa pokažejo svoje risbice. Vsak izmed otrok pove, ali je njegov medved prijazen in kaj počne. Nato jih vprašam, če mislijo da je ta medved podoben pravemu medvedu, tistemu, ki ga lahko srečamo v gozdu. Nato otrokom pokažem vrečo in jim povem, da so v njej različni medvedi. Ponudim jim, naj vsak izmed njih iz vreče vzame enega in si ga dobro ogleda. Nato otrokom povem, da se bomo igrali igro Moj medvedek je … Otrokom povem navodila igre.

ZAKLJUČNI DEL

Otroke vprašam, če poznajo kakšno risanko ali knjigo, v kateri nastopa medved. Poslušam njihove ideje. Že od prej imam pripravljene fotografije nekaterih medvedov iz pravljic ali risank. Nato jih vprašam, kakšni so ti medvedi iz risank ali knjig (ali so prijazni, hudobni), kje živijo, kaj počnejo in če mislijo, da so ti medvedi podobni pravemu medvedu ter zakaj. Potem otroke spodbudim, da te medvede razvrstimo na dva kupa. Na en kup razvrstijo risane medvede, ki so podobni pravemu, in na drug kup medvede, ki so domišljijski.

Navodila igre Moj medvedek je …:

Z otroki se usedemo na tla ali na stole v krog. Otrokom ponudimo vrečo, v njej pa so različne igrače medvedki (lahko je to lutka, plišast medvedek, velik, majhen, različnih barv …). Vsak otrok si izbere enega medveda. Vzgojiteljica otroke spodbudi, naj si medvedka čim bolj ogledajo. Otrokom pove, da bo naštevala različne značilnosti (npr. Moj medvedek je bel. Moj medvedek nosi oblačila. Moj medvedek ima očala. Moj medvedek je prijazen. Moj medvedek je majhen itd.), tisti otroci, ki v rokah držijo medvedka, za katerega značilnost velja, pa naj vstanejo. Igra se konča, ko vsi otroci stojijo.

3.2.4 Evalvacija 2: Pravi ali pravljični medved

Otroci so pripovedko z zanimanjem poslušali in kasneje tudi odgovorili na moja vprašanja.

Zanimivo se mi je zdelo, da so na moje vprašanje, če je medved v pripovedki prijazen, večinoma odgovorili, da je, ker je v zahvalo mami prinesel veliko hrušk. Ena deklica je rekla, da ni bil prijazen, ker je mami in otroku vzel zibko, vendar so ji ostali otroci pojasnili, da je zibko vzel samo zato, da je šel po hruške, ter da je zibko kasneje vrnil. Ko sem jih vprašala, kako mislijo, da izgleda medved iz pripovedke, so bili odzivi otrok takšni: velik, rjav kot naš medved, ampak

26

večji, močan, ker je nesel celo zibko hrušk. Ko so otroci sedli in pričeli z risanjem, sem bila nad njihovimi risbami presenečena, saj so vsi otroci risali medveda s trnom v šapi. Ob risanju so mi opisovali, kaj rišejo in obnavljali zgodbo. Pri igri Moj medvedek je … so zelo sodelovali in razumeli navodila. Ko sem jih vprašala, katero pravljico ali risanko, kjer nastopa medved poznajo, so mi našteli: Maša in medved, Medvedek Pu in Hvaležni medved. Medvede na fotografijah so opisali kot prijazne, smešne, čudne (ker so različnih barv). Medvede so smiselno razvrstili na dva kupa. Na enega so dali medvede, ki so podobni pravemu, na drugega pa medvede, ki niso podobni pravemu. Ko sem jih vprašala, zakaj so tako razvrstili medvede, so mi najprej povedali da zato, ker medvedi na drugem kupčku niso iste barve kot pravi medved (niso bili rjavi). Ob spodbudi so kasneje razvrstili medvede tudi na drugačne načine: na en kupček so dali slike risanih medvedov, ki so nosili oblačila, na drugi kup pa slike medvedov brez oblačil in mi povedali, da oblečeni medvedi niso podobni pravemu medvedu, ker se on ne oblači. Slike risanih medvedkov so bile otrokom tako zelo všeč, da so jih bolj motivirale za pogovor in za igro z njimi, kakor za razvrščanje sličic.

Slika 6: Risanje Hvaležnega medveda

27

Slika 7: Hvaležni medved s trnom v šapi

Slika 8: Igranje igre Moj medvedek je …

28

Slika 9: Razvrščanje medvedov iz risank in pravljic

3.2.5 Priprava 3: Kaj medved jé?

GLOBALNI CILJI

- Doživljanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih.

CILJI

- Otrok spoznava, kaj potrebuje sam in druga živa bitja za življenje ter ohranjanje in krepitev zdravja.

METODE

- lastna aktivnost - pogovor

- razlaga

29 OBLIKE

- skupna

PRIPOMOČKI: fotografije različne hrane, papirnata kljukica in križec, lepila, plakat METODIČNI POSTOPEK

UVODNI DEL

Otroke povabim k sebi v krog in jih vprašam po idejah, kaj medved rad jé. Poslušam njihove odgovore. Nato jim pokažem veliko različnih fotografij hrane, ki sem jih prinesla s seboj.

Povem jim, da je njihova naloga, da si vsak izmed njih izbere eno fotografijo. Potem ima vsak izmed otrok možnost, da pove, ali misli, da medved jé to hrano, ki jo drži v roki, ali ne. Če želi, lahko utemelji svoje mnenje in postavi fotografijo h križu (to pomeni, da tega medved ne jé) ali h kljukici (to pomeni, da medved to stvar jé).

OSREDNJI DEL

Ko razvrstimo vse fotografije, otroke vprašam, kaj mislijo, kakšne zobe ima medved. Poslušam njihove ideje, lahko pa si zobe še ogledamo na fotografiji. Otrokom povem, da je medved vsejed. Vprašam jih, če kdo ve, kaj to pomeni, v nasprotnem primeru jim to razložim jaz. Povem jim tudi, da ima medved spredaj ostrejše zobe, zadaj pa širše in ne tako špičaste zato, ker s sprednjimi zobmi trga meso, z zadnjimi pa žveči rastline in drugo hrano. Nato jih povprašam še o pojmih mesojed in rastlinojed. Če ne vedo odgovora, jim pomagam. Otroke spodbudim, da mi povedo primere mesojede, rastlinojede in vsejede (poleg medveda) živali ter poslušam njihove odgovore. Otrokom zastavim še vprašanje, kaj mislijo, da je človek - rastlinojed, mesojed ali vsejed.

Ko otroke seznanim s pojmom vsejed, jih vprašam, če bi zdaj kakšno fotografijo premaknili na drugo mesto. Če je potrebno, jim pomagam in povem, ali medved neko stvar jé ali ne. Vprašam jih tudi, kaj menijo, ali medved res požre človeka, če ga sreča v gozdu. Povem jim, da medved človeka ne bo pojedel, lahko ga le napade, če se čuti ogroženega. Povem jim tudi, da medved živih živali običajno ne bo ubil in pojedel. Pojasnim jim pojem mrhovina. Nato otrokom razdelim lepila v stiku, oni pa fotografije, ki so razvrščene pri kljukici, prilepijo na plakat. Vmes otrokom povem, da je medved pomemben tudi zato, ker poje veliko rastlinske hrane in s svojimi iztrebki prenaša različna semena, s tem pa širi rastline po različnih območjih. Na sredino plakata prilepijo še fotografijo medveda. Plakat nato razstavimo v igralnici.

30 ZAKLJUČNI DEL

Otroke povabim v skupni prostor, kjer jim pokažem različne posnetke, na katerih medved poskuša odpreti medovarne smetnjake in biološke odpadke, pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=6qVG57MLslw&t=23s, 12. 7. 2021; posnetek, kjer se medved pase na travi, pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=- i98n_zDUkw&ab_channel=OrphanedWildlifeCenter, 12. 7. 2021; posnetek, kjer medved

odpre smeti in išče ostanke hrane, pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=She9gQbGzxg&ab_channel=Speedracer38, 12. 7. 2021;

ter posnetek, kjer medved jé sladoled, pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=xNzS60cImzk&ab_channel=Insspirinngg.

3.2.6 Evalvacija 3: Kaj medved jé?

Ko sem otroke vprašala, kaj medved jé, so bili njihovi odgovori: meso, ribe, med, ena deklica je rekla, da jé miši, eden izmed otrok pa je rekel, da rad jé maline. Ko sem jim ponudila slike živil, so jih z zanimanjem razvrstili. Nato smo skupaj pregledali, katera živila so postavili h križu in katera h kljukici. Nekatere sličice so po skupnem premisleku prestavili iz enega na drug kupček.

Otroke sem vprašala, kakšne zobe ima medved, odgovori pa so bili: bele, velike, špičaste.

Pokazala sem jim fotografijo zob in jim razložila, da ima spredaj ostrejše zobe, da z njimi lahko trga, zadaj pa širše, saj z njimi prežvekuje. Nato sem jim omenila izraz vsejed. Kot sem pričakovala, so si otroci predstavljali, da to pomeni, da medved poje čisto vse. Povedala sem jim, kaj to zares pomeni. Ko sem jih vprašala za primer rastlinojede živali, mi je eden izmed dečkov rekel, da je to krava, ker jé seno. Za primer mesojede živali mi niso znali odgovoriti, povedala sem jim, da je to na primer volk, ker se prehranjuje z mesom. Bila sem zelo presenečena, ko sem vprašala, kdo še je vsejedec in mi je ena izmed deklic rekla, da smo to tudi ljudje, ker tudi mi jemo rastline in meso. Nato sem jim dala sličice in plakat ter jih ponovno vprašala, če bi kakšno sličico prestavili na drug kupček. Z mojo pomočjo smo prišli do ugotovitve, da pravzaprav bi medved pojedel vse sličice živil, ki sem jim jih pripravila, tudi ostanke naše hrane in travo, za katere so bili prepričani, da jih ne jé. Ko smo končali s plakatom, smo si ogledali še posnetke. Otrokom so bili zelo všeč, medveda so opisali kot smešnega, nerodnega in zabavnega.

31

Slika 10: Razvrščanje sličic

Slika 11: Kupček s sličicami hrane, ki jo medved jé

32

Slika 12: Izdelan plakat o prehrani rjavega medveda

3.2.7 Priprava 4: Kje medved živi in medvedji mladiči

GLOBALNI CILJI

- Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

- Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave.

CILJI

- Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih.

- Otrok spozna, da se živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo.

METODE - igra - pogovor - razlaga OBLIKE

- skupinska - skupna

33

PRIPOMOČKI: manjši medved - igrača, material za izdelovanje brlogov, posode, v katerih izdelujejo brloge, fotografija medvedjega brloga, fotografija medvedjega mladiča, plišast medvedek (približno enake velikosti in teže kot medvedji mladič)

METODIČNI POSTOPEK UVODNI DEL

Otrokom povem, da bomo danes izdelovali brloge za manjše medvedke. Pokažem jim slike brlogov in dva posnetka, na katerih so medvedji brlogi in medvedji mladički: Visiting a Black

Bear Den with Cubs, pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=dzz9LZ554NM&ab_channel=KYAfield, 13. 7. 2021 ter

Exploring a Bear Den, pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=t0B5S60v3rY&ab_channel=KatmaiNationalParkandPres erve, 13. 7. 2021.

Razdelim jih v 5 skupin po 4 otroke. Povabim jih, da se usedejo za mize, kjer jih čaka material, iz katerega bodo zgradili medvedje brloge za majhne medvede. Spodbudim jih, da naj pazijo, da bo brlog dovolj velik, da gre vanj lahko medved.

OSREDNJI DEL

Med izdelovanjem se sprehodim med skupinami, jih pohvalim, spodbudim, jim po potrebi pomagam. Vmes otroke vprašam, če so pri izdelovanju brloga uporabili material, kot ga lahko najdemo v gozdu. Ko otroci končajo z izdelovanjem, si lahko ogledajo še brloge drugih skupin.

Vprašam jih, kaj mislijo, ali je varno iti v medvedji brlog in jih spodbudim, da utemeljijo svoje odgovore.

ZAKLJUČNI DEL

Otroke vprašam, kaj mislijo, kdaj je medved najbolj nevaren. Poslušam njihove ideje. Nato jih vprašam, če se lahko medvedjemu mladiču približamo in ga vzamemo v naročje. Otrokom razložim, da so medvedji mladiči približno dve leti po skotitvi večino časa s svojo mamo, ki je zelo zaščitniška do njih in lahko človeka napade, če čuti, da bi lahko vzel ali ogrozil njenega mladička. Otroke spodbudim, da mi pokažejo, kako velik je medvedji mladiček, ko se skoti in jim kasneje pokažem, kako velik je in koliko tehta s pomočjo plišaste igrače. Otroci lahko primejo igračo v roko, da si bolje predstavljajo, kakšni so mladiči ob skotitvi. Povem jim tudi, da so mladiči najprej slepi in gluhi ter jim pokažem fotografijo medvedjega mladiča, kmalu po skotitvi.